DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINB DAILY NEW8PAPJB
:0. 304
CLEVELAND, OHIO. FRIDAY MORNING, DECEMBER 28TH, 1934
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi „ po Ameriki
Prvi vseslovanski koncert se je vršil nedavno tega v Chicagi in je uspel sijajno. O njem poroča Mr. Ivan Račič sledeče: Vse posamezne narodne skupine so bile tako številne, tako primerno opremljene in tako dobro pripravljene, da so zares delale čast ameriškim Slovanom in Slovanom sploh. Pravično jih primerjati med seboj je skoro nemogoče. Skoro vsaka je pokazala nekaj svojega, kar jo je odlikovalo pred drugimi. Isto velja
0	slovenski skupini, ki je izredno častno izvršila svojo nalogo.
Podobno niso Slovenci tudi pri oglasih -za programno knjigo zaostali —< sorazmerno s svojim številom — za nobeno drugo skupino, pač pa jih je predsednik Zveze, Mr. Vanek, pogosto postavil za vzgled drugim, mnogo večjim skupinam. Na eni strani so naši ljudje bolj dovzetni za lepo petje in skupno delo, na drugi strani so pa imeli Slovenci to srečo, da sta Slovence zastopali dve taki osebi kakor Miss Evelyn Fabian in Mr. Jacob Tisol, ki jima nobeno delo ni bilo pretežko.
Kot žs omenjeno, je bila pri tej priliki izdana obsežna programska knjiga s slikami in popisi vseh sodelujočih zborov in 7. raznimi poučnimi članki o posameznih slovanskih rodovih. Ta knjiga je dragocen spomenik za vsakega, ki se zanima za ameriške Slovane. Ne moremo reči, da bi bila knjiga v vseh podrobnostih popolna, lahko pa rečemo, da je naravnost čudež, kako je bilo mogoče v prvem poskusu in v tako kratkem času sestaviti in opremiti tako popolno knjigo.
Za slovenske pevce in za marsikateri drugi zbor drugih sodelujočih slovanskih skupin je ta i nastop pomenil velik korak naprej. Naše pevsko doumevanje se je razbistrilo *in poglobilo, na-; stopili smo pot. združevanja na-; mesto ceplenja, kakor mladi vrabci smo se podali iz domačega gnezda in prišli nazaj z za-! vestjo zmagoslavja, bogatejše izkušnje in večje drznosti za na-
1	daljne polete. Prej eden drugemu tuji, smo se sedaj spoznali
: med seboj; marsikatera zveza, marsikatero prijateljstvo se je sklenilo. Dobili smo novo pobudo, odprla se nam je nova pot. Velik je bil trud za vse, pa so tudi koristi velike. Naj bi bil ta j odlični pevski nastop začetek za še bolj obsežno pevsko združitev lned nami in še večje skupne Uspehe v bodočnosti.
Mussolini očita boljševi-kom barbarizem
Rim, 27. decembra. V posebnem članku, ki ga je pisal dikta-! tor Italije, Mussolini, očita slednji ruskemu diktatorju Stalinu "divji barbarizem" radi številnih smrtnih obsodb, katere so izvršile sovjetske oblasti v prizadevanju uničiti opozicijo. Pravi Mussolini: "Tudi najbolj grozoviti ruski carji so bili ja-gnjeta v primeri kar počenjajo danes v Rusiji Marxi, Lenini in Stalini. Kri teče dnevno v potokih."
Aretirani pijanci
Tekom božičnega dneva je policija aretirala 73 pijancev v raznih delih mesta. Ti pijanci So bili včeraj pred sodnikom ,Tenesy, ki se jih je pa usmilil in i vse skupaj s prijaznim opominom izpustil. Niti sodnijskih stroškov jim ni bilo treba plakati.
V bolnico
S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Mt. Sinai bolnico Mrs. Jennie Brodnik, 14721 Westropp Ave., v svrho operacije. Dobri ženi želimo, da bi j^imprej in dobro okrevala.
še ena zamenjana suknja
V nedeljo na prireditvi v šoli tie bila zamenjana nova ženska Siijknja. Prosi se, da se dotiČno suknjo vrne k Mrs. Mary Grdi-
Tudi Zedinjene države za prodajni davek!
Washington, 27. decembra.— Od strani republikanskih kon-grešnikov se je zopet pričelo z .agitacijo, da se vpelje prodajni davek po Zedinjenih državah. Na čelu tega gibanja je republikanski kongresnik Treadway iz Massachusetts. Ideja o prodajnem davku prevladuje že zadnjih šest let v kongresu, toda je bila doslej še vedno zavržena. Po mnenju Treadwayja je prodajni davek potreben, da se pokrijejo silni izdatki vlade. Prodajni davek bi znašal 2 in pol procenta in bi ga plačevali samo industrijalci od izvršenega bla-ga. Prinesel bi v zvezno blagajno približno 450 milijonov dolarjev na leto. Predsednik Roosevelt še ni definitivno izrazil svojega mnenja glede prodajnega davka. Računa se, da bodo :našali stroški zvezne vlade v prihodnjem fiskalnem letu nekako $7,300,000,000. V tej vsoti je zapopadenih $3,000,000,000 za redne stroške vlade, $1,300,-000,000 za obresti na dolg in odplačilo na glavnico in $3,000,-000,000 za brezposelne in za javna dela.
-o-
Zginula strežnica
Mrs. Helen Darling, 12428 Superior Ave., je sporočila policiji, da je izginila njena 16 let stara hčerka, Miss Ana Ozanič, ki je bila zaposlena kot strežaj-ka v Hollenden restavrantu na 12511 Superior Ave. Ob istem času je pa tudi žena lastnika do-tičnega restavranta sporočila policiji, da je zginil njen 44 let star mož John Love. Na domu mladej strežajke je dobila policija sledeče pismo, naslovljeno na njeno mater: "Prosim odpustite mi, ako vas žalim, toda nemogoče mi je živeti tako kot sem živela dosedaj. S tem, da zginem, pomagam slehernemu. Ne pošiljajte policije za menoj, ker če me bo policija zasledovala, se bom ubila." Miss Ozanič je bila poznana kot mirno in lepo dekle in je bila baje) zaročena. Mr. Jakac pozdravlja
Iz Ljubljane nam pošilja odlični slovenski umetnik g. Božidar Jakac, ki se je pred leti mudil na umetniškem potovanju v Ameriki, iskrene božične pozdrave kot tudi novoletna voščila. — Enako želimo tudi umetniku g. Jakcu, in iskrena hvala! St. Clair kopališče
Vodstvo St. Clair kopališča nam naznanja, da se bo kopališče zaprlo ob 5:30 popoldne v pondeljek, 31. decembra, namesto kot ob navadnem času. Vodstvo kopališča prosi vse obiskovalce kopališča, da, to upoštevajo.
Znižana poštnina
Od 1. julija, 1935, naprej bo znašala poštnina za pisma po Zedinjenih državah zopet dva centa namesto tri cente.
Zarota proti boljievi-kom odkrita, Stalin v nevarnosti
Moskva, 27. decembra. Bolj-ševiške vesti javljajo, da so oblasti odkrile veliko zaroto proti boljševiški vladi. Zarotniki so nameravali predvsem ubiti Joseph Stalina, diktatorja sovjetske Rusije. Tako je baje. izpovedal Leonid Nikolajev, morilec visokega sovjetskega magnata Kirova. Tudi njegovih trinajst tovarišev, ki so bili prijeti zaeno z Nikolajevim, se je enako izjavilo. Zarotniki so baje imeli na svoji strani "kapitalistične sile," ki bi podpirale revolucijo proti boljševikom. Bivši sovjetski vojni minister, Leon Trotzky, katerega so boljševiki izgnali iz Rudije, in ki biva sedaj v Franciji, je baje na čelu teroristov, ki tajno delujejo, da ovržejo sedanjo rusko vlado. Kdo so "kapitalistične sile," ki delujejo proti sovjetom, vlada v Moskvi ni izdala. Povedala pa je, da je morilec Nikolajev zahajal k konzulu neke tujezemske države v Leningradu, od katerega je dobil j,000 rubljev za "svoje delo." Morilec Nikolajev je izpovedal, da je bila njegova teroristična skupina prepričana, da vse zlo, ki danes prevladuje v Rusiji, je prihajalo od vladiie skupine, kateri načeljujejo Stalin, Kagano-vič, Molotov in bivši, sedaj umoreni Ivi rov... Iz. Pariza se pa poroča, daj bo imela francoska vlada neprijetno dolžnost, da iz-žene Trotzkya iz Francije. Ne samo, da opozicionalne stranke neprestano napadajo francosko vlado, ker je dovolila Trotzkyu pribežališče v Franciji, pač pa bo sedaj tudi sovjetska vlada naprosila Francijo za izgon Trotzkya. O njem se trdi, da ustvarja teroriste, kjerkoli se naseli. Trotzky bo moral zopet nastopiti svoje potovanje po svetu, ker nobena druga država ni pripravljena, da ga sprejme v svoje zavetje.
-o-
Lepe jaslice
Vsako leto postavijo pri Mo-dicevi družini na 6201 St. Clair Ave., krasne jaslice, ki živo spominjajo na jaslice, ki smo jih videli po cerkvah v domovini ob božičnem časii|. Vsi kipi in tudi vsa oprema teh jaslic je bila im-portirana pred leti iz domovine. Letos, so sinovi in hčere Modice-ve družine še izredno lepo okrasili te jaslice, tako da se vam ob pogledu nanje pojavi radosten spomin na božične čase v domovini. Rojaki so vabljeni, da si ogledajo te zanimive jaslice.
Davek na čeke
Se veseli, ker bo leto Jeklarska in avlo indu- Rcosevel^1easžf1Ji slike na ^a9t'a Lupesai 9rozi* 1935 prineslo obi- j slrija dobivati lepa rWa!h!nf\™ «ra.-; da bo porušila ro-
r	*	r Privatni tajnik predsednika F.	r
lico štrajkov	naročila ^č^ltJ^L ™ei munsko kraljevino
ne ve za načrte Roosevelta
novih avtomobilov. Chrysler! avto kompanija ima naročil za 120,000 avtomobilov, med njimi je 90,000 Plymouth in Dodge j
avtomobilov. National Tube Co. I Tekom prihodnjih šest dni se dela 83 odstotkov normalno, j zbere kongres v Washington, in
ljudje študirajo, kakšno vsebino
Washington, 27. decembra.-
S prihodnjim torkom bo odpo- ]12 Louis Ferfolia pogrebnega
zavoda v pondeljek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Nikole na 36. cesti in od tam na pokopališče. Naše iskreno sožalje preostali družini.
vedan davek na čeke, ki je znašal dva centa od vsakega izdanega čeka. Ta davek je prinesel vladi tekoml zadnjega fiskalnega leta nad $41,000,000. Boje se pa, da bo prihodnje zasedanje kongresa ponovno uvedlo ta ja-ko nadležni davek, ki enako prizadene bogate in srednje stanove.
Novi telefoni
Da so se časi deloma izboljšali, je mogoče tudi dokaz — nova telefonska knjiga, katero sedaj telefonska družba deli med naročnike telefona. V novi knjigi je nakako 5000 več imen kot v knjigi, ki jo je telefonska družba izdala marca meseca. To pomeni, da je telefonska družba dobila tekom devetih mesecev 5 tisoč novih naročnikov.
Brez plače
Okrajni komisarji so včeraj naznanili, da noben izmed okrajnih uradnikov ali delavcev ne bo dobil plače tekom meseca januarja. Vzrok je, ker se prodajni davek ne bo začel pobirati pred februarjem mesecem. Okrajna blagajna je absolutno prazna.
Permiti za ples
Direktor javne varnosti naznanja, da je naročil policiji, da slednja pazi, da ima vsaka piv niča, ki prireja plese v svojih prostorih po 10. uri zvečer, poseben permit od mestne vlade Tak permit bo veljal $5.00.
Otis Steel in Corrigan McKin-ney Co. poslujeta 74 normalno. Otis jeklarna je celo na božični dan obratovala ves dan. Jako zaposlene so tudi tovarne, kjer se izdelujejo posamezni deli avtomobilov. Naročila za nove avtomobile prihajajo letos en mesec prej kot lansko leto. Dodge kompanija ima za $11,000,000 naročil, ali za dvajset odstotkov več kot lansko leto. Pontiac družba ima naročenih 37,000 avtomobilov za prihodnjih 90 dni. Chevrolet kompanija naznanja, da bo letos postavila na trg 870 tisoč novih avtomobilov. Hudson družba ima 12,000 naročil, Nash pa sporoča o naročilu, ki je vredno $7,000,000. Od 870,000 avtomobilov, ki jih bo Chevrolet družba pCctaVila letos na trg, jih bo 170,000 prodanih V inozemstvo.
-o-
Božič v knjižnici Miss Eleanor Sunderland, na-čelnica St. Clair javne knjižnice, nam sporoča, da so tudi v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave., obhajali lepo bo-žičnico. Miss Davis in Miss Morey, knjižničarki za otroke, sta pripovedovali otrokom zanimive božične dogodke, dočim je Glee Club iz Standard šole prepeval božične pesmi. Nad 200 otrok je bilo navzočih. Vsak otrok je dobil lepo darilo za božič, kar je podarila naša ženska slovenska organizacija The Community Welfare Club. Navzoče so bile sledeče članice: Mrs. J. M. Novak, Mrs. Mary Kushlan, Mrs. Jerry Mohar. — Lepa hvala požrtvovalnim ženskam !
Društvo Kranj
Slovensko podporno društvo Kranj je izvolilo sledeči odbor za leto 1935: predsednik Math Kern, podpredsednik Stanley Kalan, tajnik Joseph Kne, 1240 E. 61st St., blagajnik in zapisnikar Anton Janša. Seje se od novega leta naprej vršijo vsako prvo sredo v mesecu ob 7 :30 zvečer v Grdinovi dvorani.
Pevci sv. Vida
Vstopnice za dobro prijateljsko zabavo nekdanjih pevcev pri fari sv. Vida se dobe v žup-nišču, potem v trgovini Jos. Stampfelna, 6110 St. Clair Ave. in v lekarni Jos. Meglicha. Zabava se bo vršila v nedeljo 30. decembra, v novi šoli sv. Vida. Kdor je pevec in je pel za faro sv. Vida, pa tudi njegovi prijatelji — vsi so povabljeni k tej izredni zabavi.
Zamenjana suknja
V sredo 26. decembra je bila zamen j ena pri prireditvi v šoli sv. Vida ženska suknja. Naj se jo prinese nazaj lastnici, Mrs. Ana Tomšič, 1193 E. 61st St., kjer bo lastnica dobila svojo suknjo.
Schenley Distillery Co., naj pre-
New York, 27. decembra. "V i Cleveland. — Vodilne avtomo- neha s priobčevanjem slike na letu 1935 bomo imeli v Ameriki bilske družbe naznanjajo, da do- gotovih steklenicah žganja, ki več delavskih štrajkov kot smo bivajo nenavadno velika naročila ga prodaja ta kompanija. Pred-jih še kdaj prej imeli v zgodo- za nove avtomobile od svojih za-: sednik je mnenja, da bi sploh vini Zedinjenih držav," je napi- stopnikov. Posledica tega je, da morala izginiti njegova slika iz sal Pearl Bergoff v časopisu so tudi jeklarske kompanije v vseh oglasov. Schenley kompa-"Fortune Magazine." Bergoff je Clevelandu začele obratovati z nija je izjavila, da bo takoj od-načelnik posebnega podjetja, ki j večjo paro. Ford Motor kompa- i redila vse potrebno po želji pred-dobiva skebe za razne tovar-i nija izdela dnevno 5,000 avto- tednika.
ne, kjer se vršijo štrajki in na-mobilov. Za januar mesec ima;	-o-
men podjetja je zlomiti delavskej ista dražba naročil za 175,000 štrajke. "Da bi le Roosevelt še obdržal NRA, da bi ostal člen 7-A v pravilnikih, pa bomo imeli štrajkov, da bo veselje in štrajki prinašajo imeni ogromne svote denarja," piše omenjeni člankar. Bergoff ima svoj privatni arzenal in celo armado štrajkolomilcev. Od leta 1907 naprej vodi podjetje, ki dobiva skebe v slučajih štrajka. Bergoff je naredil milijone radi delavskih sporov,
-o-
John Skolar ubit
Združene policije v Franklin county, v Columbusu, in železniške policije iščejo bandita, ki je premaknil železniško zavoro na železniškem jardu v Columbusu včeraj popoldne, kar je povzročilo, da je pptniški vlak Cleveland-Cincinnati, od Pennsylvania železnice skočil s tira in je bilo pri tem troje oseb ubitih. Med ubitimi je tudi John Skolar, 1219 E. 169th St., kurjač na vlaku. Umrl je v bolnici v Columbusu, ko je dobil v nesreči zlomljen vrat. Nad 20 oseb je bilo ranjenih. Med ljudstvom vlada splošno razburjenje, ker so železniške oblasti prepričane, da je nekdo nalašč povzročil nesrečo. V bližini Powelton, West Virginia, je pa včeraj druga železniška nesreča zahtevala življenje 19 premogarjev, dočim jih je bilo 42 ranjenih, železniška lokomotiva je eksplodirala in povzročila silno katastrofo. Med ponesrečnimi so gotovo tudi naši rojaki, ki delajo v ondot-nih rudnikih, časopisje ne pri-občuje imen.
-o-
Smrtna kosa
Nagloma je preminila Mrs. Mary Popovič, rojena Burič. Ranjka je bila stara 65 let in doma iz Žumberka na Hrvatskem. Pokojna je bivala že več let pri zetu Mr. Nikola Herak, 12011 Edgepark Drive, Garfield Heights. Bila je članica društva št. 47 HBZ. Tu zapušča štiri sinove, John, Nicholas, Peter in William in hčer Ana, poročena Rosel. Pogreb se vrsi
bo imela poslanica, ki jo pošlje predsednik kongresu. Dasi je bil načrt za Rooseveltovo poslanico narejen že pred meseci, pa se doslej tudi najbolj zaupnim kongresnim, voditeljem še ni posrečilo uganiti skrivnosti poslanice, katero predsednik skrbno čuva. Vzrok je, ker je Roosevelt pripravil Več različnih načrtov, ki se pečajo s skoro slehernim problemom dežele, in bo predsednik šele v zadnjem trenutku odločil, kateri načrt naj pošlje kongresu. Ko je Roosevelt ob nastopu svoje vlade "poslal prvo poslanico kongresu, je koro sleherni vedel, kaj in kako. Tedaj je prevladovala bančna kriza, kateri je bilo treba ppsvetiti prvo pozornost. Tekom prvega leta predsedovanja F. D. Roosevelta pa so se pojavili novi problemi, in o teh bo razpravljal Roosevelt v svoji poslanici.
--o—-
Novice iz domovine Mr. John Butkovič nam sporoča več novic iz Leskovca pri Krškem. Po 3-dnevni bolezni je tam preminul Franc Strgar (mlajši), veleposestnik in župan v Leskovcu. Kap je zadela Vinkota Voglarja iz Selc, ko je bil na potu v vinograd. Bil je takoj mrtev. Um se je omra-čil Koritnikovemu sinu v Leskovcu. Pri tem je povzročil mnogo škode. Razbil je več šip na poštnem avtomobilu in na Leon Butkovič trgovini ter pri Fajfarjevi hiši kot tudi pri Že-narjevi. Le s težavo so ga prijeli ter odpeljali v bolnico.
Davek na žganje
The Ohio Liquor Dealers Association se, je obrnila, na senatorja Kesiah Lawrence, ki je vodja dempkratov v senatni zbornici ohijske državne postavodaje, z zahtevo, da postavodaja izvzame prodajalce žganja na kozarce od prodajnega davka. Dočim ni prodajnega davka pri vinu in pivu, pa je zadnja postavodaja odredila davek na prodajo žganja na kozarce. Prodajalci žganja so mnenja, da to ni pošteno.
Vrnjene pravice
Bivši republikanski councilman v Clevelandu, Liston Schoo-ley, ki je bil leta 1929 obsojen v szapor od 5 do 10 let, ker je osle-paril mesto pri prodaji in nakupu mestnih zemljišč, je dobil včeraj po governerju White vrnjene svoje državljanske pravice. Schooley je presedel pet let v zaporih, in je poleg odvetništva zgubil tudi državljanske pravice, katere so mu bile sedaj vrnjene.
Želi peč
Siroten pečlar bi rad dobil peč na premog ali na plin. Stanuje na 6028 Glass Ave.
Dunaj, 27. decembra. Dr. Julius Maniu, bivši romunski mi-nisterski predsednik, ki je zgubil svoj urad, ker je svoječasno grozil da do pregnal priležnico romunskega kralja iz Romunske, je danes na čelu gibanja, katerega, namen je izgnati Magdo Lupescu iz kraljevine. Silna nevolja se je dvignila po vsej Romunski proti tej ženski, katero dolžijo, da zapravlja milijone. Dr. Maniu je predsednik mogočne kmečke stranke v Romuniji, sloveč odvetnik in odličen katoličan. Dr. Maniu se je prvotno nameraval prijazno raz-govarjati s kraljem glede izgona Magde Lupescu. Ker kralj nikakor neče poslušati prijaznega nasveta, se je Maniu včeraj izjavil : "Kralj mora na vsak način pregnati žensko iz Romunske. Moja stranka ne bo> podpirala vlade in kralja, dokler se :a nesreča ne odstrani iz države." Dr. Maniu je bil svoječasno državni poslanec v nekdaj ni Avstriji. Tozadevno ga je včeraj vprašal neki drugi odlični romunski državnik, Valdo Voevod, zakaj se toliko protivi proti Magdi Lupescu, dočim je svoječasno držal s kamarilo, kateri na čelu je bila Katarina Schratt, jubica avstrijskega cesarja Franc Jožefa. "Da," je odvrnil Maniu, "tedaj sem deloval z avstrijsko kamarilo, da uničimo monarhijo, ki je zasužnjevala svoje narode, danes se pa borim za romunsko monarhijo, da rešim romanski narod." Poročila iz Bukarešta naznanjajo, da izvaja Magda Lupescu večji vpliv nad romunskim kraljem Karlom, kot pa nekdaj madame Pompadour nad francoskim kraljem Louis XV. Najsibo v Romuniji kdorkoli in da le malenkostno neprijazno omeni to žensko, je aretiran in obsojen na več let ječe. Magda Lupescu je hči nekega židovskega barantača z denarjem in zelo priprostega rodu, toda kot kraljeva ljubica razpolaga z milijoni državnega denarja, katerega trosi na debelo. Tisoče oseb v Romuniji je pripravljenih umoriti nesrečno žensko, katero dolžijo za vse gorje v kraljevini.
Še ene volitve
Poročali smo že, da se bodo vršile izredne volitve, katere zahteva župan Davis, in pri katerih naj bi državljani dovolili mestni vladi $5,000,000 za mestne stroške v letu 1935. Sedaj so se pa| oglasili tudi okrajni komisarji, ki izjavljajo, da okrajna vlada ne bo imela denarja v letu 1935 za najboj nujne izdatke, ako volivci pri volitvah ne odobrijo novega denarja. Okrajna vlada bi potrebovala nekako $6,500,000.
Nov direktor
Sedanji direktor državne komisije za prodajo opojne pijače, Col. Hughes, se je odpovedal svojemu uradu. Na njegovo mesto je governer imenoval njegovega sedanjega pomočnika Joseph H. Scobell.
Pravilnik za mlekarje
Vlada namerava odrediti 40-urni delovnik za voznike mlekarskih vozov. 27,600 brezposelnih voznikov bi s tem ukrepom dobilo takoj delo.
* V cerkvi sv. Petra v Rimu je prostora za 54,000 ljudi.
'J. ii

AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
0117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za <~-ieveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l«>to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTIOIN RATES: U. S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year D. S. and Canada $3.00 6 months; Cleveland by mall $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies 3 cents. European subscription $8.00 per year
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
83
No. 304, Fri., Dec. 28, 1934
Kaj Japonska zahteva?
drugi je bil pa napravljen iz 60, raznobarvnih nagelj ev, dar njegovih hčera. Ko ta šopek natančneje ogledujem, vidim da je v vsaki cvetki vdelan pristni ameriški dolar.
Da pa bolj natančno seznanim našega pionirja našim čitate-ljem, hočem njegov življenjepis popisati bolj obširno.
Mr. Andrej Slak je bil rojen v vasi Dobrava, fara Dobrniče pri Trebnjem. Luč sveta je prvikrat ugledal 26. novembra J874. župnik, ki je spreobranil našega korenjaka iz pogana v katoličana, se je pisal Matija Marolt. Očetu je bilo ime Matija, materi pa Ana. Krstna botra sta mu bila France Strum-oelj in Neža Snepergar, stric in teta.
Sedaj si pa malo natančneje oglejmo faro Dobrniče in okolico. To je srednje velika župnija, v kateri pastirujeta dva duhovnika. Farna cerkev je posvečena sv. Juriju. Kaj lična cerkev, stoječa na prijaznem kraju. V to faro spada sedem podružnic. V vasi Dobrava je podružnica cerkev, posvečena Materi Božji. V Lescih, je cerkev
Zadnje čase se ponovno mnogo piše v javnosti o Japonski in njenih zahtevah po večji vojni mornarici. Japonska se čuti zapostavljeno in zahteva za sebe, da se ji dovoli, da zgradi enako močno bojno mornarico kot jo imajo Zedinje-ne države in Anglija, in če ne, grozi Japonska, da si bo sama vzeta to pravico.
Razmerje glede veličine bojnega brodovja, ki gre Japonski, Zedinjenim državam in Angliji je bilo določeno v letu 1930 pri posebni konferenci, ki se je tedaj vršila med zastopniki omenjenih treh narodov.
Zastopniki omenjenih držav so tedaj sklenili in tudi podpisali pogodbo, da sme zgraditi Japonska za vsakih pet posvečena sv. Križu in staroda-bojnih ladij, ki jih zgradi Anglija ali Amerika, samo tri boj- vna " ne ladje. Japonska, ki je bila tedaj nekoliko slabša kot je danes, se je tedaj zadovoljila s tem razmerjem.
Toda že lansko leto se je oglasila in začela po malem, toda stanovitno zahtevati za sebe enako pravico do oboroževanja na morju kot si jo lastita Anglija in Zedinjene države. Japonska zahteva, da se tudi njej prizna prvica, da za vsakih pet angleških ali ameriških bojnih ladij jih tudi ona zgradi pet!
Prva mornariška konferenca med Anglijo, Japonsko in
božja pot, kamor se trpeče ljudstvo zateka po pomoč in tolažbo. Dosti ljudi gre potolaže-nih domov, ko vidijo mili 'obraz Zveličarja na križu.
V Knežji vasi je crkvica sv. Neže, patrone dekliškega stanu. V Selcah je cerkev sv. Antona, čudodehiika, kamor kmetje prav ladi zahajajo in prosijo blago-
zadnja plat naših teles. V šolo sem hodil pet let po pol dneva, eno leto pa enkrat na teden v ta-kozvano ponavljavno šolo. Pri birmi sem bil v Žužemberku, ko sem bil star enajst let. Birmal me je škof Missia. Birmanski boter mi je bil France Zupančič iz Dobrave. Za zakrament sv. pokore in sv. obhajila me je izučil kaplan, poznejši dekan v Trebnjem, g. Ivan Nagode.
Moj oče so imeli obširno posestvo in so me že v mladosti učili delati na polju in doma pri živini. V jesenskem času sem še pred dnevom vstajal, da sem nakrmil živino. Bolj mlado živino smo pa pasli. Tudi jaz sem opravljal tisto, slavno pastirsko službo. Spominjam se še nekega, ne preveč častnega dogodka iz pastirske dobe. Nekega dne se v bližini našega pastirskega revirja utabore cigani. Proti večeru so se vsi cigani podali po okoliških vaseh, da malo beračijo, malo pa kradejo in malo prerokujejo srečo lahkovernim ljudem. Meni šine v glavo hudobna misel, da bi jim namreč taborišče požgal. Ker pa nisem bil sam toliko pri Jjorajži, da bi storil to hudodelstvo, se domislim na sosedovega pastirja, ki je bil že večji. Hitro skočim do njega in mu razodenem svoj načrt. Moj sopastir je bil takoj pripravljen. Nabereva suhe praproti in drugih lahko gorljivih stvari. Ko prideva v bližino ciganskega taborišča, vidiva, je bil šotor iz navadnega platna, za ležišča pa suho listje. Po listju pa razme-
Zedinjenimi državami se je vršila leta 1922 v Washingtonu.: siova pri živini. V vasi Sahoveci r.ano polno umazanih cunj.
Na tej konferenci se je položil temelj bodočemu razvoju bojnih mornaric med omenjenimi tremi državami. Nadalj-na konferenca, ki se je vršila leta 1930 v Londonu, je te temelje razširila in določila, da v letih 1930-1935 jih ne sme nobena izmed podpisanih držav kršiti.
V prihodnjem letu, v 1935, se bo vršila ponovna mornariška konferenca med zastopniki omenjenih držav. Kar se
j:e cerkev, posvečena sv. Duhu.! Prižgeva praprot in jo poti-j V Smavru sta pa kar dve podru-jsneva v suho listje, potem jo pal žni cerkvici; ena je posvečena! sv. Ani, druga pa sv. Mavriciju. Starodavna stavba, ena prvih | cerkva v začetku katoličanstva v tej okolici. V vasi Korita je
hitro vlijeva nazaj k najini živini, katero poženeva na drug pašnik, bolj oddaljen od onega kraja. Zažgano listje in cunje je dajalo grozen smrad, katerega so hitro zavohali tudi cigani. Kot divje živali prihrumijo na kraj požara. Zagnali so tak vik in krik, da so še celo ljudje iz daljnih vasi prihiteli na pomoč ciganom. Seve, ko bi bili cigani vedeli, kdo je bil pravi povzročitelj njih nesreče, bi se bila nama slaba godila. Cigani bi bili gotovo poskrbeli, da jaz ne bi bil nikdar u čakal 12. rojstnega dneva.
Tako sem rasel in dorasel \ časih v zmotah, včasih v pameti, kakor je pri mladih ljudeh navada. Oče so videli, da doša-šamo v trdne in močne ljudi, pa so začeli misliti na novo in lepšo hišo. Leta 1893 so podrli staro hišo In začeli delati novo. Ker smo imeli pri obširnem posestvu tudi drugega dela dovolj, je zidava počasi napredovala, šele v enem letu je bila hiša dogotov-ljena in sposobna za stanovanje. Je pa tudi ena najlepših kmečkih hiš, ne samo v vasi, pač pa tudi v celi fari ni bilo takrat lepše hiše.
Kolikokrat sem še pred dnevom odpeljal s konji v znano Braufonovo opekarno pri novem mestu po opeko. Oče in mati sta me dostikrat navduševala za delo s pripombo: "Le priden bodi m rad delaj, ti bomo izgovorili kot." Ko so pa le prevečkrat omenili tisti "kot," jim rečem: "V kotu je pajek, jaz pa ne bom."
(Dalje prihodnjič.)
tiče mornariškega programa Francije in Italije so bili toza-, cerkev sv. Petra. Blizu Knežje devni predlogi in načrti že letos podpisani v Londonu v za- vasi je znamenit kraj Mala vas,
dovoljstvo obeh strank.
Japonska je zadnje čase postala silno zahtevajoča in trdovratna v svojih zahtevah. Z nobenim drugim predlogom
kjer je nekdaj stal sloveč grad, sedaj spremenjen v ličen To je rojstna hiša škofa
ki je dom.
Friderik Irenej Baraga. Oglejmo si ta znameniti kraj pobližje.
Pred nekako 140 leti se je v tem gradu, rodil in doraščal poznejši duhovnik in škof v Ame-
ob strani pa obširni gozdovi. Ko se je rodbina Baraga izselila v bližnjo faro Trebnje, so graj-šeino prevzeli drugi. Eden po-
se ne bo zadovoljila kot s predlogom, ki postavlja Japonsko na popolnoma enako stališče glede gradnje bojne mornarice kot ga imati danes Anglija in Amerika. Japonska neče biti več tretje kolo v teh mednarodnih dogovorih.
Če se bo v prihodnjem letu ponovno sestala mornariška konferenca med tremi velesilami ali ne je največ odvisno odiiiki. To je prav prijazen kraj. Japonske, ki že danes grozi, da bo odpovedala obstoječo po-! Lepa, solnčna lega, dobra, rodo-godbo in začela korakati samostojno pot, brez ozira, kaj sojvitna zemlja z lepimi travniki, njeni državniki tozadevno podpisali v letu 1930 v Londonu.
Značilno je, da je japonski kabinet pretekli teden pritisnil na japonski parlament in izvojeval največji proračun, kar ga je še kdaj kak japonski parlament odobril v mirnem
času za vojaške potrebščine. Japonski parlament je prete- j znejših lastnikov je bil Julius kli teden odglasoval za vojaške potrebe Japonske nič manj Treo, priprost mož, pol kmečki, kot en tisoč milijonov jenov, kar je nekako tristo milijonov pol gosposki. Pozneje se je pa dolarjev.	grajščina razprodala, enako
Prihodnje leto se torej zopet se&tanejo zastopniki Japon-j drugim grajščinam po Slovenske, Anglije in Amerike, da razmotrivajo o obstoječi pogod- skem. Sedanji gospodar pa je bi, jo znova podpišejo, spremenijo ali pa zavržejo. In če Ja*|Mihael Lah, dobro stoječ gospo-ponska ne bo hotela poslati svojih zastopnikov na to kan,-!dar.
ferenco, pomeni to, da Japonska ne prizna več pogodbe, ne Dne 29. junija, 1897, so od-pripozna konference in je pripravljena hoditi svojo samostojno pot.
To pa pomeni, da bo začelo pravcato divje tekmovanje med velesilami glede oboroževanja na morju. Dočim je glasom londonske pogodbe izza leta 1930 oboroževanje na morju med velesilami precej omejeno, pa odpade vsa ta omejitev, ako se pogodba ne ponovi. Kaj to pomeni za bodočnost z bomo videli v prihodnjem članku.
Iz življenja naših pionirjev
UREJUJE A. G,
!
Evo vam novega pionirskega, bere do konca, tu tako bere
kandidata. Zopet mi je priskočil na pomoč moj dobri prijatelj in neumorni delavec za narod, Mr. Jakob Resnik in mi na poljuden način opisal življenje mojega mnogoletnega prijatelja, katerega opis je zelo zanimiv. Rečem, da je ta novi kandidat
m
piroti koncu, da v newburški okolici živi rojak, kateri izgleda še mlad. vendar je že mnogokrat stari oče iu da se je njegov patron že šestdesetkrat radoval rojstnega dne svojega varovanca. Ta rojak iu naš pionir je dobro poznani, ne samo v okoli-zaslužil, da se uvrsti njegov živ-!ei, pač pa tudi po širni Ameriki, ljenjepis med ostale naše pio-jsaj je bil že devetkrat delegat nirje. Mr. Kemiku se.prav iskre-! pri raznih organizacijah na kolino zahvaljujem, da mi je v teh j vencijah, to je dneh, ko imam polne roke dela, j MR. ANDREJ SLAK priskočil na pomoč.	| Ker je v resnici ša mlad po
Takole pričenja naš newbur- pi vi sodbi, ako ž njim govorimo, ski dopisnik:	! ,e pa star po svojih izkušnjah.
Ko sem čital Ameriško Domo- Ko sem ga ob priložnosti obiskal, vino, sem med drugimi novicami da mu čestitam ob njegovi 60 tudi čital newbiirške novice. No-1 letnici, me prijazno sprejme, ka-vinar iz Newburga opisuje novi-'kur zna 10 on ter mi pokaže dva I co in doživljaje tako mojstrsko, j velika šopka. Eden teh šopkov da čitatelj ne more pustit new-1 je bil okrašen z 60 srebrnimi do-Lurških novic, dokler jih ne pre-jlarji, dar od zetov in prijateljev,
Krili spominsko ploščo škofu Baragi. Na isti dan se je odkril tudi spomenik v farni cerkvi v Dobrniču. Dan 29. junija ostane Dolenjcem v trajnem spominu. Toliko ljudi je bilo navzo-ih, da jih ni bilo mogoče prešteti. Od vseh krajev so ljudje piihiteli, da prisostvujejo veliki sJavnosti. Bilo je mnogo cerkvenih dostojanstvenikov, veliko svetne gospode in armadnih častnikov. Iz zvonika farne cerkve je mogočno plapolala ameri-| ška zastava, na rojstni hiši slav-ljenca pa so plapolale slovenske in ameriške zastave, slednje je poslala ameriška vlada.
Letošnji Božič je bil menda za j pred Narodnim, domom in pra-vse pravi. Tisti, ki ste prišli iz j vočasno z godbo ha čelu odkora-1 starega kraja in tisti, ki priha- j kala( proti cerkvi, že od nekdaj
naženo in pripravljeno. John Keglovič ne opusti in ne pozabi ničesar, kadar gre za dni kakor je Božič. Pa tudi vsem drugim, ki so kaj pripomogli k temu, da je bil praznik bolj slovesno praznovali. Naš blagajnik nam še posebno priporoča v zahvalo vse darovalce, ki so tako požrtvovalno storili ta svoje. Anton Me-!jač, naš blagajnik in drugi cerkveni odborniki, so se nam kar smejali tisti dan, kajti božična kolekta znaša še enkrat toliko kot smo pričakovali v teh časih, Božična kolekta znaša $1263. — Bog plati vsem darovalcem! Mi pa bomo s tem plačali dolgove in vse one, ki so nam posodili denar, društvom in posameznikom. Čas za obresti je tu. Res je, človek tu pa tam omaguje, ko je treba kurjave, pa je ni s čim plačati, ali je treba cerkvene ali šolske oprave, pa je zopet ni s čim plačati, ali je treba plačati luč, pa ni denarja, Pridejo druge potrebščine, treba je dati učiteljicam nekaj za hrano, ker do danes še nismo mogli dobiti takih, da bi nič ne jedle. Treba je sto in ene reči pri takem podjetju, kot je cerkev in šola, pa v sedanjih časih ni bilo mogoče vzdrževati več kot na pol, ker ljudje niso imeli, nekateri — toda taki so zelo redki pri na.s — pa niso hoteli, da bi plačali svoje primerne ases-mente za cerkev in šolo. Tako je, kakor sem rekel, za župnika, ker ga od vseh krajev grabijo za vrat in vpijejo — pismene Hi pa tudi osebno — "plačaj, kar si dolžan," pa nima s čim plačati. Zato je pa naša hvaležnost tem večja vsem darovalcem, zlasti onim, ki storijo še | več kot svojo dolžnost, še en krat: Bog plati stotero!
Čakajte, da vam nekaj povem. Sekaj ste že brali o naših igrah prihodnjo nedeljo 30. t. m. Kar
jajo iz te nove domovine pa iz bolj zapadnih držav, kot je Minnesota, ali Wisconsin, vsi smo kili navajeni belega Božiča. In
imajo naša društva lepo navado, da počastijo večje praznike javno z malo parado. Nič ni bolj pravilnega in primernega kot je
vsem je bilo letos ustreženo, ko to. če pride kak višji deželni ob-
je na božično noč nekako pol de-rstih zvečer začel padati po tihem sneg, prav tako kot smo ga videli vsak v svojem starem kraju. Polna luna, dasi skrita za oblaki, je na rahlo razsvetljevala prijazno tiho noč. Sneg je padal v debelih plasteh, kot da hoče narava vse odeti v belo in narediti preprogo čez zemljo na katero prihaja Kralj nebes in zemlje. Mraza ni bilo, le sneg je bil, tisti čisto beli sneg, ki se ga v mestih, kot je Cleveland, tako redko vidi.
Seveda smo tudi letos, kot j vobče, imeli polnočnico pri sv. Lovrencu. Pol ure pred mašo se je začulo mehko petje, deklic oblečenih v razne barve, ki so stale pred jaslicami in pele nežne božične pesmice. Nekako 15 minut pred mašo pa so zadonele orgle. Naš pevovodja, g. Ivan Zorman, je pritisnil, kot zna le on. Pevci so nadušeno sledili njegovemu povelju in taktu. Božične pesmi so krasne, pa menda nobena tako, kot so slovenske. Slovenci imamo številne božične [pesmi, preproste in bolj komplicirane, kar kaže na ljubko uda-nost našega naroda sveti druži-| ni. Izmed vseh pa se mi zdi, je | najlepša "Tiha noč, blažena
noč." četudi skladba v origina-Torej ako so že pred 37. leti lu ni naša, jo pa našim podobna tako slovesno praznovali odkrit- in kaže nekako enakost v svoji je sohe škofa Barage, kako bo-|milobi.
mo šele prihodnje leto v Cleve-j Dolgo pred začetkom polnoč-landu praznovali dan odkritja nice je bila cerkev že napolnje-s pome Mika prvemu slovenskemu i na. Tik pred mašo se je vlila še misijonarju v Ameriki, kateri ploha ministrantov, nekako 60 spomenik hočemo postaviti v Ju-j po številu, za katerimi so prišli goslovanskem kulturnem vrtu. 1 služitelji slovesne sv. maše, ki je Sedaj smo slišali opis kraja ft'-j bila darovana pred izpostavi,je-pe Dolenjske, sedaj se pa obrni- ni m sv. Rešnjim Telesom.
lastnik v mesto, zlasti ako pride predsednik Zed. držav, se delajo parade in javne manifestacije po cestah. Zakaj bi se kaj podobnega ne vršilo tudi Bogu na čast, ali pa farnemu patro-nu? Ali ve kdo kak vzrok proti iemu ? Nihče drugi, kot kak zagrizen odpadnik. Na takega pa e ne moremo ozirati, ker ti ljud-!e so skisani in bi radi, da smo vsi skisani.
Da, le]) je bil ta božič in vse Irugo je bilo lepo. Nobene sitnosti s kakimi požrešnimi, pijanimi ljudmi. Prav zelo moramo pohvaliti naše ljudi, ki se j zavedajo velikosti tega prazniki, tako, da če je morda bil kdo popoldne res preveč navzet samega veselja in je gledal niža-vo, vsaj dopoldne in na božični večer kaj takega ni bilo opaziti. Bil je vsepovsod res lep red.
Zato pa naj bo tukaj vsem skupa,) izražena najiskrenjjša zahvala. Pevcem za tako krasno petje. De vet maš in pri vseh petje! še šolarji so peli tako navdušeno veselo, da je bilo veselje poslušati. Peli pa so, seveda, krasne božične pesmice, angleške in slovenske. Zahvaliti se moramo čč. šolskim sestram, ki so jih tako lepo naučile s pomočjo domačega organista, Anten Rosmana. Zahvaliti se moramo: — Ivanu Zormanu, ki vodi glavni pevski kor, društvo Slovenija. Antonu Rozmanu, voditelju šolskih korov in dekliškega kora ter njegovemu pomočniku Ralph Godcu. Frank Be-caj, vodja mladinske godbe in \sem njegovim vojakom, ki so
ste brali, je zelo malo. če pa vam povem, da boste videli dve krasni igri v nedeljo, mi boste pa verjeli. Društvo sv. Imena, ml. oddelek, ima zelo interesant-no igro: "Harry Dee." Vse vloge so v dobrih rokah in garantiram vam, da ne bo nobenega stokanja in mučnega šepetanja od suflerja, ko. skuša igro spraviti naprej, dočim vsi igralci zijajo in ne vedo, kaj bi kdo spregovoril. Igrali bodo popoldne ob pol treh in zvečer ob pol osmih. Ker to društvo prireja vse to \ korist cerkvene blagajne, zato je upati, da se bodo udeležili tudi oni, kateri bi se drugače ne. Ta prireditev je v korist cele i are, zato naj se je tudi vsi udeleže.
Med svojimi sorodniki in prijatelji sta se zglasila na božični dan Joseph Kovač in John Cvitko. John je že več let v Am-bridge, Pa., Joseph Kovač pa je
my reaction is this: 1. He (Ada-mich) is an unconscionable egotist. 2. He is damned liar. 3. Et pro audita et visa reportavit, quae noil vidit, non audit. (He reported as seen and heard things which he neither saw nor heard).
Why an egotist? My guess is that the company publishing his book burned the bearings of the linotype key with this letter "I" Why a liar? Since when is a wedding in Slovenia a matter of indiffererence as far as the church services are concerned? And third: Every farmer, peasant, hotel clerk and newsie, is spouting political or economical philosophy. So as far as I am concerned he is A-dam-itch all right." Toliko o "Natives Re-turn" od ameriškega izobraženega Slovenca.
Če verjamete al' pa ne
Mnogokrat beremo v časopisu pritožbe' društvenih uradnikov, da so seje premalo udeleževane od strani članstva. Jaz bi vedel recept, ki' bi se obnesel, če bi se ga sprejelo in delo v zapisnik kot konkreten predlog za sedanje in prihodnje čase. Ker je ravno začetek novega leta, se društva iahko v prihodnjem letu ravnajo po tem. Kajpak, sili se nobenega, pa se boste gotovo strinjali z menoj, ko boste brali do konca.
Leta 1520, kar ni še tako dolgo nazaj, sta sklenila francoski kralj Francelj I. in angleški kralj Henrik VIII, da bosta sklicala letno sejo ali občno zborovanje, na katerem se bo razmo-trivalo o prihodnjem razpoloženju med obema državama za naprej. Ne vem, ali sta si pisala dopisnice, ali sta dala v kako glasilo naznanilo za sejo, vendar sklenjno je bilo, da se to občno zborovanje vrši na Francoskem.
Ker so že takrat verjeli, da se zborovalcem gepira malo proste
zabave, je francoski kralj postavil krasne zborovalne paviljone, plesne dvorane in razna druga zabavišča (morda je bil tudi rin-gelšpil), da bodo šli predlogi in motipredlogi bolj od rok.
Zborovanje je bilo določeno za dobo 17 dni, ne en dan manj in ne en dan več.
Torej prišli so sejavci ali zbo-rovalci, visoki gospodje in še višje dama in po 17 dneh zopet cdšli, ne da bi se bila seja niti enkrat odprla.
Ne verjamete? Boste že verjeli, ko vam vse povem. Francoski kralj je bil dal namreč postaviti na sredo velikanskega pavi-
bil zadnje čase zaposlen v Wash-j |jona umeten ribnik, iz katerga ingtonu, D. C., v uradu za polje- , )e „oč in dan pršelo— vino, be-
dslstvo.
Parent Teacher skupina je imela priliko videti malo igreo. katero so vprizorili zanje šolarji. Poleg tega pa so imele kot posebnega govornika na svoji zadnji seji dr. Michael Omanu, ki je govoril o otroškem zdravju ter o napredku pri učenju. "Zdravniška veda," je rekel dr. Oman, "je otroške bolezni tako omejila, kjer so starši sodelovali ž njo, so dali svojim otrokom "koze staviti," da se dandanes le še redkokdaj sliši o tej bolezni. Isten je tudi z d.ifterijo in drugimi sličnimi boleznimi." Doktor je žel najlepšo pozornost pri članicah, ki so mu tudi izrazile toplo zahvalo za njegov trud.
Pred kratkim sem prejel pismo; nič ne de, odkod. Povem M to, da ji> pisec tega pisma izobražen ameriški Slovenec, ki uči latinščino na višjih šolah in se za-
lo in rdeče. Torej ne voda, ampak pravo in pristno vino in noč in dan. Razumljivo je potem, da so se gnetli zborovalci vseh Ini okrog tega ribnika in se tudi točno razšli, ko se je po 17 dne'1 ribnik zaprl, namreč viri rdečega in belega vina so se bili posušili.
Vidite, to so bila občna zborovanja, da se reče, da posnemanja vredna.
wi:tmtmtaH:«ti:;awtit»»nwiii>!:Is:! H	i:
"na vse viže" igrali za društva,: nima za slovenstvo in Slovence da so možje in fantje stopali ka-jv Ameriki. Profesor piše v an-
mo v mladostna leta našega pio-j Polnočnici so zjutraj od petih! kor izvežbani vojaki po cesti. _ gleščini in sicer gled
nil ja, Mr. Slaka. Takole nam i naprej sledile še druge svete da-1 Prav lepa hvala! Društvom, ki in njegove knjig« sam pripoveduje:	' ritve, osem po številu, torej ob j so se udeležila v počast velik.1-'turu" takole: "We
"V šolo sem začel hoditi, ko|f>, 6,7,8.9. 10, 11 in 12. Ob de-1 ga praznika, se izraža tem po-! the book at last.
\damiča i j-
"Natives Re-10 i:
em bil star sedem let. Učitelj setih so prišla društva korpora-
are reading My wife is
mi je bil Ivan Rihtaršič, zelo dober in tudi strog učitelj. Ni se
tivno in tako na lep in slovesen način počastila novorojenega
mu smilila ne palica, pa tudi ne; Kralja. Društva so. se zbrala
toni hvaležnost in zahvala. Ne'quite taken up with him. She s memo. pozabiti našega mežnar- ' and I do not agree eye to eye ex- » ja, ki se je skoz teden dni uočjcept that he is very painstak "
in dan trudil, da je bilo v
Kadar se selite	ji
i;
Že večkrat smo povdar-	ji
jali v časopisu, da naročili-	i:
ki, kadar se selijo, morajo	ij
svojo selitev direktno na-	ij
znaniti v naš urad, in sicer	jj
osebno, ali potom pošte uli	ji
pa 1)0 telefonu. V nobenem	jj slučaju ne sinete povedati
:j našim raznašalcera, da sle	jj
|{ se preselili, ker je raznašal-	j!
cem • prepovedano sprejc-	jj
mali enaka naročila. Ako	jj
boste točno v naš urad na-	j:
Zdanili spremembo naslova.	::
boste tudi točno dobili list	jj
na novi naslov. Prosimo,	j; da to upoštevate!
:t
se os-jmg, explicit writer. However :»::::::»::::::::::»»»
jltlllKIIHtllltl««1""
Romantika ameriškega zapada
IZVIRNI PREVOD ZA "AMERIŠKO DOMOVINO"
Dokaj dolgo sem tako ča-ial, ko je Satan nenadoma hrz-lil ter se stresel. Preko odprtega prostora, redko poraslega borovci, je šinila neka siva jblika. V trenutku sem skočil i Satana in pokleknil, da bi boje videl pod drevje. Opazil tem drugega srnjaka, ki je pa-liral vznožje obronka. Zasedel em spet konja ter odjezdil na ?bronek, kjer sem hotel počakati Sounderja.
Na psa sem moral dolgo ča-tati. Končno je Sounder prite-tel ob vznožju sten. Stopil sem hu naproti, da ga sprejmem. Vidanič — doslej mi ni namreč nikoli vračal mojega prijateljstva — je zdaj skoro pono-'el od veselja, ko me je zagle-|al ter je skočil naravnost v noje roke. Toda nisem ga mo-el zadržati. Nenadoma se mi e izvil ter jo ubral spet za sle-om,vne da bi se brigal za mole klice. Z namenom, da ga irehitim, sem skočil na Satana i1 se pognal za psom.
Konj je dirjal preko robatih al s tako naglico, da sem moral obračati vso pozornost na p, da ne zletim s sedla. Najina fot je šla preko grmičevja, ko-anj in kamenja, da se je kar tadilo za nama. Kmalu sem uzrl Sounderja, ki jo je ubiral v do-ino, iz katere sem bil jaz prav-iar prišel. Zopet sem ga kliki, toda bilo je prav tako, ka-tor bi bil klical vetru.
Do smrti utrujen, sem obr-n'l Satana proti kampi. Naslonil sem se mu na vrat ter ga ustil, da je hodil, kakor je ho-el, vedel in znal. Globoko spo-aj v dolini sem začul glasove 11 peketanje s podkvami pod-ovanih konj. Dospevši okoli ekega ovinka, sem skoraj trii ob Jonesa in Wallacea. I "Uvrstite se v našo žalostno procesijo,," je rekel Jones. —• Tiger in mladič sta zvesti živa-i. Ostali psi pa so bogvedi kje. - nekje med Grand kanjonom n Utah puščavo."
Povedal sem jima svoje do-ivljaje, nakar je Jones rekel: "Pač slaba sreča! Baš ko so Ureine zasledile jaguarja tei fa prepodile iz sten, so nalete-i na sveže srnjakove sledove. ujiega teh .srnjakov sem videl. 1'idite, to je pa preveč za vsakega lovskega psa, razen za ■ne, ki so posebno izučeni za
Ilsledovanje jaguarjev. Dva-rat sem ustrelil na Moozeja z robnimi šibrami, ki so ga molile speči ko ogenj, pa ga kljub tmu nisem mogel pripraviti od pga sledu. Šibre so ga spekle, i tem sem gotov, toda ni ponoči ! Treba jim je nekoliko 'olečine, da stvar razumejo!" ; Tako se je končala naša prva bnja jaguarjev.
OAK SPRING Mooze, Don in Sounder so se 'fitepli šele naslednjega jutra f kempo, lačni, prestrašeni in 'unjenih nog. Ko so prišepali [ kabino, jih je Jones sprejel s
iemle karakterističnim govo-Om: "Uu, gospoda, tak ste pri-.li, ko ste postali gladni in ■'Hijeni? Ampak na to se pa k1 niti ne zmislite, kako ste me [bd.ili za nos, kaj ne? Prva tvar, ki jo boste zdaj dobili, Wo batine, ki ste jih pošteno foslufcili!"
Jones jih je res privezal v mali kočici poleg kabine, kjer jih je pošteno namazal z leskovim oljem. In vse sledeče dni, dočim sva jaz in Wallace počivala, jih je Jones posamezno jemal seboj ter jih nalašč vodil preko svežih sledov kojotov in srn. Zdaj pa zdaj sem čul njegov stentorski klic, ki je bil zmerom predhodnik strela njegove puške, ki je bruhala vanje pekoče šibre. Wallace in jaz sva pričela postajati nevoljna nad te vrste pasjo trenažo, katere sei je posluževal Jones, toda resnici na ljubo je treba priznati, da psi niso bili nikoli ranjeni, in prav tako niso radi teh šiber tudi nikoli šepali. — Sounder se je pri tem izmodril, Don se je udal v usodo, toda Mooze pa je ostal pač stari Mooze.
"Fantje, pripravite se, da boste držali, kolikor vas je v hlačah!" je zapel Frank nekega jutra. "Old Baldyja moramp podkovati!"
Na ta klic smo skočili vsi, razen Jonesa, iz kabine, da vidimo predmet Frankove razburjenosti. ki je bil privezan ob bližnji hrast. Sprva nisem niti spoznal Old Baldyja. Ne duha ne sluha ni bilo več o počasnosti, zaspanosti in apatiji, zna-c i'nih lastnostih, ki so dičile tega konja. Njegovi uhlji so ležali zdaj tesno ob glavi, iz oči so mu švigale strele. Ko j:e vrgel Frank na tla vrečo z orodjem, ki je metalično zazve-nela, je Old Baldy resojutno sedel na svoje zadnje noge, zaril prednje noge globoko v zemljo pred seboj ter rekel odločno, kakor pač more reči trmast konj: "Nak, prmejdunej, tega pa ne!"
"To kij use je včasih trmasto, včasih pa še slabše!" je rekel Frank.
"Hm, posebno to jutro je slabe volje; o tem ni dvoma," je i pripomnil Jim.
Frank je poklical nas troje ter nam ukazal, naj primemo konja za glavo ter ga potegnemo kvišku, dočim mu je 011 z veliko mujo dvignil zadnjo nogo ter si jo položil preko kolena. Old Baldy pa je nenadoma skrčil nogo, nato pa je sunil, da se je Frank nenadoma jprekotalil po tleh. Dvakrat je 'še Frank potrpežljivo poizku-jsil, da bi mu obdržal zadnjo no-|go, toda z istim uspehom; nato pa mu je dvignil prvo nogo. baldy je takrat dal od sebe glas,' ki ga ni mogoče popisati, trenutek za tem je s svojimi žoltimi dominami ugriznil Wal-lacejevo roko, katero je imel, k sreči, v debeli rokavici, izpodne-sel Jima ž njegovih nog, mene pa tako prestrašil, da sem naglo izpustil svoj oprijem. Zatem je utrgal vrv, s katero je bil privezan k drevesu. Nato divji skok, razpršitev mož, ki so stali naokoli, nakar je Old Baldy silovito brcnil v borovec za seboj, katerega je dosegel s svojima zadnjima nogama. Da ni bilo Jima, ki se ga je še vedno trdno oklepal, bi bil tedaj trni ogla vec zbežal.
(Dalje prihodnjič)
Še nekaj dni, pa bo napočil dan 30. decembra, to je naš dan. Naši lovci se bodo pokazali, kako znajo postreči gostom s srnjakovo večerjo. Dvanajst mladih in brhkih deklet bo nosilo na mizo. Nič drugega vam ne bo treba reči, kot kar želite: srnjakovo ali kokošjo pečenko. Mrs. Pirnat bo nadzorovala ta dekleta in gotov sem, da bo hitra postrežba. Girls, I want you to serve the way I said and snappy, please!
Naš Sietz je predsednik ban-ketnega odbora. Look out, boys, kateri ste v odboru, ker Sietz ne upošteva nobenega izgovora. Naš Pirnat bo pa skrbel, da boste dobili pijačo na mizo. Kadar bo on zavpil tam sredi dvorane, bodo kar štirje kelnarji skočili okoli njega. Kdor A11-rirejca pozna, tudi ve, da je treba poskočit. Saj pravijo, da ko je bil mlad (no, saj tudi ni še star), da je v njegovi rojstni vasi Trzinu zavriskal, pa so vsa dekleta v Mengšu dvignile glave pokonci in v srcu jim je nekaj reklo: Ah, Andreje prihaja.
Naš predsednik in podpredsednik vas bosta pozdravila pri vratih z elegantnim poklonom in besedami: klanjam se.
Naš odvetnik, Leo Kushlan, bo stoloravnatelj. Tolmačil vam bo program v slovenščini in angleščini.
Imeli bomo zanimiv program. Glavna točka bo razvitje zastave, ki jo je dobil naš klub kot Champion v prošlih strelskih tekmah med slovenskimi klubi. Nastopil bo stari Jadranov kvartet. Prva pesem bo: To sladko vince in srnjakova pečenka. Po polnoči se poje: Luna sije, ti si kriva, da ne morem spat doma. Podpadec hčerke nas bosta zabavali z umetnim plesom. Plesali bosta kai; po celi dvorani okoli sedečih gostov. Glažarje-
ve hčerke nam bodo zapele par lovskih pesmi. Da se bo godba in petje dobro slišalo po vsej dvorani, bo nekaj izrednega, namrečv postavljen bo zvočnik. Torej se bodo vse točke slišale kot doma na radio. Za fino godbo bo skrbel Resnik trio. Zadnjič sem poročal, da bo igral Mr. Surtz, kar je bila pomota in naj se to upošteva.
Vsi smo bili že obupali, ker ni bilo našega predsednika tako dolgo z lova. Mislili smo, da ga je medved požrl. Toda Stanley je priromal s srnjakom, čeprav zadnji. On pravi, da prve dni lova so se mu kazale same mlade srne in zdelo se mu je, da hodijo po1 zadnjih nogah. Se-ve, stvar ga je tako oplašila, da je bil čisto pozabil, da mora prinesti srnjaka za naš klub. Komaj zadnje dni lova se je zavedel svoje dolžnosti.
Kdor hoče imeti fino zabavo vso noč, naj pride 30. decembra na naš banket v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Začetek je ob 7:30 zvečer. Garantirani vam, da boste zadovoljni s postrežbo in vsi se bomo počutili kakor v raju, kjer pravijo, da je vsega v izobilju, smpak tukaj pri nas bo pa v resnici tako.
Izid streljanja 18. decembra:
Peterka - - ____114.
Dolenc	145
Turšič „ , .. 144 Novak A.	127
Urankar A. _ 127 Kavčnik	124
Papesh ..	122
Urankar J.	121
Pirnat	. _ 120
Sietz .	102
Stampfel.....100
Antonin _ ______ 90
Modrion	75
Ravnikar	69
Skufca ..	36
Zastava na pol drogu
Kadar umrje kaka odlična hiba, se potegne narodna za-jtavu na pol drog, v znak žalo-j li ali sožalja. Ta navada se I Vzela iz starih pomorskih ča-'•v, ko so imeli pomorski karani navado, da so potegnili f'1.1 ino zastavo na poldrog, ka-•u so se podali sovražniku. Na;
ladji se obesi zastava na poldrog tudi, kadar je ladja v nevarnosti. Španci so imeli to navado že v 17. stoletju. Etiketa ukazuje, da v slučaju žalovanja, se zastava najprej pobegne na vrh droga, potem se pa počasi spusti doli do polovi-11, kjer potem visi, dokler pač traja žalovanje.
—V Ljubljani je umrl splo-. no znani gostilničar Franc Kavčič. Pokoj,nik je bil rojen leta ; 1873 na Jesenicah ter je pričel■ -vojo kariero kot knjigovodja Predoviceve tvrdke. Lastno go- i stilno je otvoril pred 36 leti v prostorih sedanje Mrakove restavracije, nakar je zgradil lepo poslopje na Privozu, kjer je odprl gostilno in pozneje kavarno.: Bil je 25 let predsednik Gostil-ničarske zadruge ter nekaj časi tudi član zbornice za TOI in raznih drugih gostilničarskih in obrtniških ustanov. Izkazoval je ; mnogim usluge ter na stara le-; tčJ užival tudi mnogo nehvalež-j nosti.
—V Ljubljani je umrla Marija Alešovec, rojena Obreza, j vdova po pokojnem slovenskem pisatelju, humoristu in satiriku Jakobu Alešovcu.
V Gradcu pri Litiji je umrl po daljšem trpljenju daleč okoli znani posestnik in gostilničar g. Martin i'regel, star skoraj 80 let. Pokojnik je bil lastnik do-! bro idoče gostilne. V prejšnjih j časih se je .prav uspešno udej-! stvoval v občinski politiki ter je j bil dolgo vrsto let občinski sve-i tovalec bivše občine Hotič, v I povojni dobi pa vsled starosti ni več posegal v javno življenje.
'—Skok z vlaka.. Z vlaka je skočil in se nevarno pobil brezposelni Zupančič Slavko, ko se, je zvečer vračal iz Zidanega mosta in je mimo Trbovelj zaspal. Da bi se mu ne bilo treba peš vračati nazaj, je pri prvi čuvajnici skočil z drvečega vlaka. Pri skoku je dobil veliko rano na glavi, da je obležal nezavesten. Čuvaj ga je našel in so ga prepeljali k zdravniku, kjer se je potem zavedel in je upati, da ne bo resnejših posledic nepremišljenga skoka.
—Huda nsreča pri slamorez-ma. Te dni je bil ljubljanski
reševalni avto klican na Rudnik. Tamkajšnji posestnik, 33 let stari Franc Zabjek, je rezal slamo na motorizirani slamorez-n.ici. Ko je tlačil slamo v slamo-reznice, je porinil desnico pregloboko do rezila, ki je roko zagrabilo ter jo v zapestju v Irenutku odtrgalo. Slamorez-nica pa je Zabjeku razmesarila roko še naprej do laki. Ko so siamoreznico domači s težavo ustavili, se je Žabjek zgrudil ves krvav m napol nezavesten. Slamoreznica mu je strgala tudi vso obleko. Za silo so ranjencu obvezali krvavečo okrnjeno desnico že domačini. Ko je reševalni avto prišel, je bil Žabjek že toliko pri zavesti, da je mogel sam iti peš v avto, nato ga je avto odpeljal v bolnišnico.
—V Medvedku pri Velikih Laščah so. pokopali blago in dobrosrčno ženo in mater Nežo Praznik, rojeno Adamič. Pokojna je bila rojena v Žlebiču pri Ribnici. Dosegla je častitljivo starost 81 let. Rajna je bila sestra nedavno umrle Marije Maležič iz Ribnice.
—Slutnja smrti,. Redek primer slutnje smrti se je dogodil v Žikarcih. 631etni krojač in posestnik Grajfonar Franc, ki je že dalje čase bolehal, je točno zaslutil čas smrti. Zjutraj se je lepo sam umil in oblekel v najboljšo obleko, češ, da ga ne bo treba drugim preoblačiti, potem je dal poklicati spovednika ter je prejel sv. zakramente. Popoldne se je poslovil od svojih domačih, nato pa mirno umrl.
—V Ljubljnai je umrl France Jerina, žel. nadsprevodnik j. ž. v p. — Na llradeckega cesti d je umrl1 Jakob Zabukovec, posestnik in žel. uslužbenec.
—V Dol. Logatcu je umrl Fr. Maček.
DOPISI
Opereta "Darinka" se ponovi
Pevski zbor "Cvet" bo ponovil opereto "Darinka" dne 6. januarja 1935 ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti v Newburgu. Znano vam je, da je uprizoril ta zbor "Dax*inko" meseca novembra. Od vseh strani so nas prosili, naj to opereto ponovimo. Torej smo sklenili, da jo bomo. Tako boste imeli priliko jo ponovno videti in tudi mnogo jih je, ki je še niso videli. Vstopnina bo samo 40e k prireditvi in plesu. Za take prireditve se je prej plačevalo po dolarju in še več vstopnine. Sedaj pa vemo, da so slabi časi, zato damo priliko, da jo vsak lahko vidi za to malo ceno. Samo k plesu bo vstopnina 25c. Za ples bo igral Hojer in Novak. Bodite pozdravljeni vsi čitatelji Ameriške Domovine in vam želimo srečno in veselo novo leto. Za društvo Cvet:
Mrs. Rose Vatovec, tajnica. --o-
Iz "Jutrovega"
Vsaka okolica ima svoje posebno ime in tako so dali naši okolici ime "Na Jutrovem." Na to ime smo tudi ponosni in ga pri vsaki; priliki tudi rabimo.
V tej naselbini se je bil ustanovil balincarski klub v letošnjem poletju in je tudi dobro napredoval. Kot vsak klub; tako potrebuje tudi ta naš klub denar in kako priti do denarja, smo napravili tale načrt in sklep, da napravimo domačo zabavo na Silvestrov večer 31. decembra v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Začetek ob sedmih zvečer, vstopnina samo 50 centov. Igrala bo domača godba, postrežba bo prvovrstna. Ker je to prva veselica tega kluba, se pričakuje velike udeležbe. Pridite gotovo vsi, da si bomo voščili drug drugemu srečno in veselo novo leto 1935. Da se vidimo na tej veselici vsi navdušeni balincar-ji in vsi naši prijatelji in znanci ! Pozdrav!
A. Vatovec. -o-
Razne zanimivosti
Maščevanje ciganke
Angleški rod ciganov, ki potuje med Walesom in južnim delom otočja, se je že dokaj moderniziral, čeprav se obupno upira ukazom angleške vlade, da se kje stalno naselijo. Otroke je vlada, poslala v šole, kjer so dobili poduk zlasti v glasbi, odrasli pa še vedno potujejo s konji in vozovi iz kraja v kraj.
Iz Londona s^ je vrnila Cici, lepo, prebrisano, cigansko dekle. Ko se je že tri vozila na vozu, s platnom pokritem, jo je poklical k sebi poglavar in ji pripovedoval, da bo sedaj zopet živela cigansko življenje in čeprav ,ie le napol ciganske krvi (Cici tega clozdaj ni vedela),, se bo gotovo vseeno izkazala kot vredno ciganko. Povedal ji, je, da žena, ki jo je vzgoje vala i" ki jo je Cici imenovala mater, ni njena mati. Njena prava mati leži pokopana v čeških gozdovih. In sedaj da ji mora nekaj izročiti, po. naročilu njene matere, da dobi takrat, ko bo odrasla in bo razumela.
Izročil ji je zavojček in s tresočimi rokami je Cci odprla zavoj. Pest cekinov se je najprej pokazalo. Iz zavoja pade na tla ostro bodalo. V zavoju je bil tudi amulet in pismo.
Pismo je pisala žena strtega srca. Žena, ki upa, da bo nekega dne maščevana, dasi sama preslaba, da bi se maščevala. Tukaj je zvedela Cici svoje, do-zdaj nepoznano zgodbo življenja. Mati je prišla iz čeških gozdov v Prago. Tukaj je padla v roke brezvestneža, nekega Johna Carnovski. "Ne pozabi tega
imena!" je stalo v pismu. Obljubil ji je zakon. Ko bi bil moral to storiti, ji je smeje vrgel nekaj cekinov. Razočarana ciganka tega ni preživela. Ko je bila rojena Cici, je umrla. Mati ji zapušča bodalo in jo roti, naj jo maščuje.
Cici je povedala poglavarju ciganske družine, da mora takoj v Prago. Denarja da ne potrebuje nič. Saj ji je mati v pismu zapustila nekaj zlatnikov. To bo zadostovalo ,da bo poiskala moža, ki je ogoljufal njeno mater. To je bil ravno tisti denar, ki ga ji je takrat vrgel pred noge.
Kmalu je dospela v Prago. Dobila je službo kot plesalka in razni člani ciganskih godb so ji pomagali iskati. Ni bilo težko najti Johanna Carnovski. Večkrat je zahajal v nek nočni klub. Podjetnik kluba je nekoč priredil tekmo lepotic. Z neko cigansko godbo je prišla v lokal tudi Cici. Vsled svoje izredne lepote je vzbudila, zanimanje in sililo se jo je, da se udeleži lepotne tekme. Res j« dobila prvo priznanje in bila proglašena za lepoti-čno kraljico kluba. Vsak je hotel ž njo plesati, toda ona je za-v mila vsakega, dokler je ni prosi za ples tudi Johann Carovski. Oče ni slutil, da pleše s svojo lastno hčerjo, kateri je šepetal zaljubljene besede na ušesa.
Godba je prenehala girati, pari so se podali k svojim mizam. Tedaj pa zadoni strašen krik v množici. Carnovski se je zgrudil. Ciganka, ki je plesala ž njim, je naglo nekaj dela v usta in požrla. Smehljaje se je pustila odvesti, medtem ko so se ljudje trudili z Carnovski jem, kateremu je tičalo v hrbtu bodalo. Oba sta še živela, ko so ju naložili na ambulanco, toda oba sta bila že mrtva, ko je dospel voz do bolnice.*
Policija je skušala stvar za-molčati in je rekla, da gre tu pač za dva samomora. Toda, člani ciganskega orkestra so dobro poznali nož, ki je tičal globoko v hrbtu posvetu jaka.
Cici je maščevala svojo nesrečno mater. . .
DNEVNE VESTI

Ubit, ko je hotel oropati svojega dobrotnika
Chicago, 27. decembra. Edwin Busch, 32 let star, je prišel v gostilno Johna Consigliari in je povedal, da je lačen in bi rad imel kaj jesti. Ker je bila ura že polnoč, je Consigliari zaprl gostilno in povabil tujca s seboj v restavrant, kjer ga je dobro pogostil in pri slovesu mu daroval tudi dolar. Dve uri pozneje se je vrnil Consigliari v svoj.o gostilno in se začudil, ko je dobil Buscha, ki je pravkar odprl register in hotel pobegniti z denarjem. Consigliari je potegnil revolver in ustrelil nehvaležnega roparja.
-o—--
Nadvojvoda Oton hvali diktatorja Mussolinija
Paris, 25. decembra. Mladi nadvojvoda Oton, sin zadnjega avstrijskega cesarja, ki misli postati v bližnji bodočnosti cesar Avstrije, se je izjavil včeraj, da ima današnja Italija najboljši sistem vlade, če bi Avstrija lahko dobila enako vlado, tedaj bi bila najbolj napredna izmed vseh držav. Oton je tudi izjavil, da v mirovnih pogodbah nikjer ni pisano, da on ne bi smel postati avstrijski cesar.
21 oseb ubitih v bojih na Filipinih
Manila, 27. decembra. 21 oseb je bilo ubitih v bojih z divjimi četniki na otoku Mindanao in med lokalno policijo, četniki so pridrveli iz hribov nad bližnje vasi in so ubili pet kmetov, zažigali hiše in plenili, dokler ni dospela državna policija, ki jt pregnala divjake.
Avstrijska vlada izpustila 5,000 socialistov
Dunaj, 24. decembra. Avstrijska vlada je za božič razpisala posebno amnestijo za socialiste. 5,000 jih je bilo izpuščenih iz raznih jetniških taborov. Kakih 1,000 nacijev in komunistov pa je moralo še nadalje ostati v zaporih.
Prodaja žganja
Najvišja sodnija države Ohio je pravkar razsodila, da se opojna pijača ne sme prodajati v mestu ali vasi ali občini, ki je pri zadnjih volitvah odglasovala z večino za odpoved prohibicije. V Marion Township, Ohio, se je ustanovil klub Olympia, ki je zaprosil za licenco za prodajo opojne pijače. Državna komisija ni hotela podeliti licence, rekoč, da je Maron Township z večino od-glasoval za prohibicijo. Klub se je pritožil na razne sodni je in je končno tožba prišla pred najvišjo sodnijo. Uradniki kluba so trdili, da oni volivni okraj, v katerem se klub nahaja, je volil z večino za odpravo prohibicije, torej je klub upravičen do licence, toda najvišja sodnija je izjavila, da mora večina v vsem mestu, vasi ali občini voliti za odpravo prohibicije, ne pa samo za en okraj, predno je dovoljena prodaja opojne pijače v takem mestu, vasi ali občini.
MALI OGLASI
Kdor želi
lepe kokoši od 4 do 6 funtov težke, lepo mlado prasetino in male domače šunke po 16c funt, domače suhe klobase po 24c funt, se vljudno priporoča vsem slovenskim in hrvatskim gospodinjam
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
Službo dobi
srednje stara ženska za hišna opravila. Vpraša naj se po sedmi uri zvečer na 1434 E. 41st Street.	(306)
Delo dobi
lepotičarka (beauty operator), ki je spretna v "finger wave." Oglasite se pri Jack Dietz Beauty Shop, 6528 St. Clair Ave.
(305)
POSEBNOSTI
Kadar si zaželite dobre mesene klobase ali rajževe, jih vedno dobite pri nas. Mi na-j ravimo najboljše klobase. Pridite in prepričajte se. Naše cene so vedno najnižje in sicer
Najboljše suhe klobase,
6 funtov za ..... .......$1.00
Rnjževe in krvave, 6 za...... 25c
Pork shoulders, mali in
pusti ............................12'/2C
Pork chops, 7 rib end	14c
Pot Roast ..............................10c
Round, sirloin, porterhouse
steaks ......................... ... 15c
Govedina za juho, 3 ft. za. .25c Pork shoulders, sliced, lean 15c
Matt Križman Jr.
6220 St. Clair Ave.
1132 E. 71st St.
Tri sobe
se da.jo v najem. Kopališče gor-ka voda, vse čisto. Samo $12.00 na mesec. Vprašajte 11a 1106 E. 64th St. (Dec. 26. 28. 29.)
POSEBNOSTI _ za novo leto
Surovo maslo, ft.....30c
Sveža jajca, doz.....23c
Kava, 7 A. M.Jt.....19c
Krekerji, 2 ft........17c
Jederca, ft.........38c
Vsem svojim odjemalcem in prijateljem želimo srečno in zdravo Novo leto.
' ŠPECH BRATI 1100 E. 63rdSt.
DRUŽINA JAZBORSKIH
Ko se je zvečerilo, sta se Rode in Albert ločila pri hotelu.
"Torej, jutri," je dejal Albert. "In na ljubo vaši sliki upam, da bo prinesla moja sestra k seji nekoliko potrpežljivosti. Danes je bila nekoliko jezna. . ."
"Vendar ne radi mene?"
Albert se je smejal. "Da. In tudi si ne morem razlagati, kako to, da je postal mladi vra-bič kar na mah tako ceremonio-zen. Kitty vam je zamerila, ker ste pustili, da sta minila dva dneva, ne da bi; nas obiskali."
"A moral sem vendar delati z vsemi silami, da pripravim osnutek v toliko, da bo že pri prvi seji koristen."
"Seveda in delo mora imeti prednost pred vsem. Jaz sem vas seveda toplo zagovarjal, a gospodična pl. Deteljeva mi je pri tem marljivo pomagala." — Albert se je smehljal. "V teci Doroteji ste si osvojili dobrega zaveznika. Le dobro izkoristite to, kajti število sej ne zavisi niti od razpoloženosti, niti od potrebe, pač pa le od pokroviteljstva, ki ga bo naklonila gospodična pl. Deteljeva vaši sliki. A tu že prihaja moj čoln! Na svidenje torej, jutri !"
Albert je stopil k bregu, a Rode se je podal na hotelsko verando, da si v kakem skri-
5c KOZAREC
Izvrstnega piva se dobi v slaščičarni
MARY KUSHLAN
VZAMETE PIVO LAHKO NA DOM V STEKLENICAH ALI V PELCI 6415 St. Clair Ave.	S. N. Dom
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
imamo v polni zaloei. Pošiljamo tudi po pošti,
Mandel Drug Co. 15702 Waterloo Rd. Cleveland, O.
POZOR!
Fredno kupite pohištvo, si gobovo oglejte našo popolno zalo-•;o v obeh trgovinah. Primerjajte cene ln blago.
A. Grdina & Sons
HEnderson 2088 6019 St. Clair Ave. 15301 Waterloo Rd.
1,000 PRESENEČENJ
9 VELIKIH DNI
Vsak dan nova predstava
PUBLIC HALL
Sedaj je dvorana tisoč predstav. Na akre zanimivih stvari je videti, tako raznobojnih, godba, prese-ne?enje in zanimivosti, katerih si ne morete vseh ogledati, razen če greste večkrat.
Industrija v paradi , . . električna čudesa gigantskih dvigalnikov . . . tisoč in ena slirivnost, rešena po inženjirjih in znanstvenikih kako se dela barva . . . velikanske industrije . . . precizni stroji . . . razstava boljših hiš ... bulevarji modernosti . . . krasne ceste . . . občudujoče stvarstvo oglaševanja umetnosti . . . krasne stvari, ki Jih še niste videli . . . videli boste stvari, ki se izdelujejo pred vašimi očmi . . . vsako minuto nova slika clevelandske, bilijon dolarjev industrije in
SVETOVNE VRATOLOMNE PREDSTAVE . . . NEKAJ NOVEGA VSAKO MINUTO
Oglejte si
tem kotičku poišče mirnega in tihega prostorčka. Misel na Kittyjino nevoljo, katero si je proti svoji volji nakopal, ga ni hotela več zapustiti. Zasledovala ga je vse do doma in še potem, ko je legel in trudno zaspal.
Drugo jutro je prišel k Mo-star ju stari Mohor: teta .Doroteja' ga je bila poslala po slikarjev© stvari. Rode mu je izročil škrinjico z barvami in podstavek. Platno je nosil sam, da obvaruje še sveže barve pred škodo. Na potu proti gradu je stari Mohor neutrudno klepetal ter pravil tudi o uspešnem lovu, katerega je prejšnji dan vprizoril grof Jazborski. Tri lepe gamze in dva jelena so bili prinesli iz lovske koče. "To sicer ni slabo za prvi dan, a da je imel mene tam gori, bi bil ustrelil še več." In na široko je pravil starec o ogromnih lovskih uspehih, za katere se je imel grof Jazborski zahvaliti le njemu.
Ko sta prišla v grad, je Kitty stala ob ribniku ter hranila postrvi. Bila je oblečena tako, kot ono popoldne, ko ju je presenetila nevihta. Smehljaje •>e je stresla ostanek kruha v vodo ter si z rokavic otresla drobtinice. Rode je previdno naslonil platno ob neko drevo ter stopil k njej. V zadregi je pozdravil in dejal: "Ta dva dni sem delal, da kolikor mogoče napredujem z osnutkom. . . . zato tudi upam, da mi boste odpustili, ako sem zagrešil. . ."
Ni takoj razumela, o čem govori. Potem pa je zardela in se smejala: "Ah, tako? Albert je gotovo izblebetal vse in tudi povedal, da sem se jezila. Da, res je tako! A nikar me radi i tega ne glejte tako prestrašeno. A nrav za prav sem tako govorila pred Albertom samo za to, ker sem vedela, da Vam bo potem Albert prijateljsko namignil. Saj običajno ne smatram takih stvari za tako natančne, a vedeti morate." Pri tem je zavzela kretnjo dobrohotnega mecena, ". . .govorim tako samo radi vas. Teta Doroteja je zelo natančna v vsem, kar se olike tiče. In če hočete tu pogosto in dolgo slikati, jo moramo na vsak način obdržati pri dobri volji. Kaj ne, to razumele ?"
j "Seveda, seveda!" je jecljal Rode ter se oddahnil. In ko je ugledal istočasno na verandi teto Dorotejo, je pohitel ter ji | poljubil debelo, rdečo roko.
Teta Doroteja je bila nekoliko zmedena in srečna. Pri tem pa je bila tudi radovedna, kajti Albert ji je bil že povedal, kako daleč je osnutek že napredoval. Rode je stopil po okvir s platnom ter ga postavil v najboljšo luč na stopnicah verande. Gospodična pl. Deteljeva ni mogla dovolj glasno izraziti svojega začudenja. Kitty je stala ter strmela sedaj v sliko, potem pa v mladega umetnika. Sicer se Kitty ni bogve kako spoznala na umetnost — a vendar je čutila j to moč, ki je govorila iz mešanice teh barv. Obotavljaje je pokazala na par, ki je bil v par potezah osnovan v sredini slike. "In to tu? To naj bova naš Francelj in jaz?" Počasi je pogledala Rodeta, ki je nemo poki-mal. Tedaj je položila roko na-njegovo. "Pridite, nikar ne izgubljajmo časa, pač pa takoj pričnimo."
Albert je prišel in sedaj so šli
po parku, da najdejo pripravno mesto. Poleg stezice so našli malo tratico, ki je bila obdana po bukvah in lipah, zelena krpica pa kopajoča se luči in senc. Tu so postavili stojalo, a za teto Dorotejo so prinesli vrtno klopi-co. Nekoliko težave jim je povzročilo, predno so pripravili za Kitty ugoden sedež, na katerem je lahko udobno sedela v pozi, ki je bila za sliko potrebna. V to svrho je konečno prinesel Albert iz očetove sobe naslanjač, na čigar ročkah je potem lahko Kitty sedela. Ko je bilo vse v redu, se je Albert vrnil k svojemu delu in seja se je pričela. S plašno previdnostjo je Rode uredil, kar je bilo potrebno, na Kittvjini obleki. Potem je stopil v senco lipe, kjer je stalo stojalo. Teta Doroteja je bila prinesla s seboj knjigo, a "do čitanja vsekakor ni prišla, čeravno jo je odprla. Zatopila se je nekaj časa v opazovanje slikarjevega obraza, se zopet zbrala, vzdihnila ter zopet poskušala čitati.
Kitty je molčala in tudi Rode je spregovoril le sem pa tja par besed, kadar je želel kako malo spremembo v Kittynijem drža-nju. Od časa do časa jo je tudi vprašal, dali je utrujena. Na taka vprašanja je Kitty smehljaje se odkimala. Glavica je bila oslo-nila na naslonjalo, tako da so bile nje oči uprte naravnost v slikarja. Z rastočim zanimanjem je opazovala njegove kretnje. Zdelo se ji je, da je pri delu povsem drug, kakor pa običajno.
Otresel se je bil vse zadrege in i
negotovosti.
Nepremično sedenje je bilo sicer za Kitty precej naporno, a vendar je bila skoro nejevoljna, ko je teta Doroteja za par minut sejo prekinila, da dovoli svoji varovanki nekoliko oddiha. Stopili so nekoliko po parku, a v drevoredu so nekoliko postali pred kletko, v kateri so bili zaprti orli. Kitty je pripovedovala, kako je njen oče enega izmed teh ptičev vzel iz gnezda medtem, ko ga je sapiica ljuto napadala in branila s.voj zarod — a konečno je vendar zapazila, da je Rode sploh ne posluša. Sicer je, res gledal nepremično nje oči, nje ustne, ampak . . . "Vi ste že naj-brže zopet z vsem svojim bitjem pri sliki?" je vprašala smehljaje se, medtem ko je pripovedovanje prekinila. "Pridite! Začnimo zopet. Dovolj sem se že odpočila."
Zopet ste minili dve tihi uri, a sejo so prekinili šele, ko je v grajskem stolpiču zazvonil pol-danski zvon.
"Saj vas smem povabiti, da z nami obedujete?" je dejala teta Doroteja. In Kitty je dostavila . "Seveda, ostati morate!"
Rode je bil zmeden. Prepolno srce je imel, da bi se mu sedaj hotelo sesti za mizo k skledam ir krožnikom. In tujdi ni bila nje gova roka še trudna, pač pa jt kar- gorela in zahtevala dela — hotel je porabiti dobro razpolo ženje in ostanek dneva, da posveti pozornost in napreduje tudi z drugimi deli slike. To jc obotavljaje povedal. Kitty se je sicer namrdnila — jezilo jo je tudi nekoliko, da ji ob koncu seje ni pustil pogledati slike — "Polovičarskega dela ne smete videti !" ji je bil dejal.
Toliko bolj milostno je teta Doroteja oprostila mladega slikarja in ko je v spremstvu Mohorja izgnil v drevoredu, je dejala: "To mi izredno dopade. Niti sledu vsiljivosti ni na njem. ln kako se svojega dela drži! Pravim ti, dete, le glej, iz tega človeka bo še nekaj postalo, nekaj velikega! Saj ne izgleda zaman kakor . . ." Kar je hotela še povedati, je zamolčala in pogledala samo Kitty plašnega pogleda.
Že v drevoredu je pričel Rode tako hitro koračiti, da se je stari Mohor le z največjim naporom vzdržal ob njegovi strani.
Ko sta prišla k Mostarju in mu je vzela Malka platno in škrinjico iz rok, si je starec obrisal potno čelo in godrnjal: "Ta ima dober korak! Sakra! Za tem ne bi hotel kot puškar letati po hribih !" A vsa njegova utrujenost je na mah izginila, ko je ugledal zunaj na cesti "fino Liziko." "Hoj, zakladček!" je zaklical in hitro odšvedral proti plotu. "Počakaj vendar nekoliko na svojega starega srčka!"
Smeje se je dekle postalo. "Kaj je? Kje pa gori? Ali je kaj novega?" "Seveda! Moja stara ljubezen! Ta je vedno nova, ka-darVcli tebe ugledam!"
"In nič pametnejšega ne veš, ti stara; nora skrinja ti!"
"I, seveda, seveda!" Mohor jo je zaupno prijel pod pazduho, pomežiknil, kakor se je bil naučil od svojega gospoda ter se hihital : "Sedaj pridejo naši mladi grofje kaj kmalu!"
Lizikine oči so se zaiskrile. "Oba?" je hitro šepnila s svojimi rdečimi ustni.
"Oba? čemu le vprašaš? čakaj, čakaj, čakaj ... ti si mi prava!" Mohor ss je smejal in z dopadenjem vščipnil dekleta v okroglo roko. "Oba? Takoooo? Kajne? Ko bi gospod grof Robert sam prišel ... zdi se mi, da ti to ne bi baš ugajalo, kaj ?" Zopet je vščipnil, a to pot tako grobo, da je Lizika bolesti in jeze zavrisnila.
"Auč! Ti prekleti dedec, kaj pa počenjaš! Nehaj vendar s svojim ščipanjem!"
Le težko je starec Liziko zopet potolažil. Konečno pa se je le vendar zopet pričela njegovim! šalam smejati — in ko sta prišla do njene hiše, sta se ločila kot dobra prijatelja.
Kakor je "bila napucana Lizika, tako lepa in napucana je izgledala dvonadstropna hišica, ki ji je bila dom. Sredi dobro gojenega vrta je stala samotna ob cesti, ki je vodila proti gradu. V se okolo plota so se razprostirali zeleni travniki, spredaj je šla mimo prašna cesta, a onkraj ceste je v globokem prepadu šumel potok, a za potokom se je vspenjal gozd.
Preko vse pročeljne stene in tudi drugih se je vspenjala trta, izmed katere so kakor mala očka kukala okenca. Med bujnim zelenjem je štrlel ven na cesto nndpis s poblejenimi črkami: "Sebastjan Zaplotnik, sedlarski mojster."
V pritličju hišice se je nahajala veža s strmimi stopnicami, kuhinja, izba ter mala delavnica, v prvem nadstropju pa dve spalnici ter shramba za usnje.
Ko je Lizika vstopila v vežo, je namrdnila nosek. Hud duh po usnju ji je bil pravcata šiba, kadarkoli je stopila v domačo hišo — in. da ga ne bi na svojem telesu nosila s seboj na cesto, se je bila naučila odišaviti je z najrazličnejšimi dišavami, rožnimi, vijoličnimi in nageljnovimi. Na oknu nje spalnice so stali leto in dan vrčki, v katerih so se v razredčenem vinskem cvetu močile v solnčnih žarkih razne cvetlice.
Izba, v katero je Lizika vstopila, je s svojo opravo izdajala, da je bil Zaplotnik umetnik-in-pol v vsakem oziru. Karkoli je bilo v tej flbi — z izjemo zrcala, posode, šivalnega stroja in ure -1- je bilo vse delo Sebastjanovih rok, celo velika starinska peč. Seveda je bila oprava tapecirana in mesto običajne klopi in stolov si našel tu lepo prevlečene naslanjače različnih vrst. Poleg vrat je stala lepo rezljana omara. Na steni je visela kitara, a ob njej gosli poleg neštetih okvirčkov s fotografijami in na-gačenimi ptički. V vsakem izmed obeh oken je viselo četvero ptičnic, prva kakor grad, druga planšarska kočica, tretja cerkvica — a v teh kletkah se je nahajalo vse mogočih kontrapcij, katerih so se morali dresirani pti
či posluževati, ako so hoteli priti do hrane: trlic in škripcev, gu-galnic in drugega. Kakor pravcati muzej je izgledala velika peč. Vse povsod so bile razstavljene različne igrače: kača na križu, kovač ob.nakovalu, brusar s svojim brusom, kapucin na prižnici itd. Sedaj v poletju so seveda vse te igrače počivale — a pozimi, ko se je gorkota dvigala od peči, tedaj se je kača vila okolo križa, kovač je bil po svojem nakovalu, brusar je vrtel svoj brus in kapucin je bil z rokama po prižnici kakor ob velikonočni pridigi.
Sredi vsega tega vpijočega nemira, ki je napolnjeval izbo, je sedela ob mizi Zaplotnikovka, postavna in v širino vzraščena, edina trdna stvar v tem prostoru. Udobno je srkala skodelico kave — kajti mojstra Zaplotnika ni bilo doma, a Zaplotnikarica je vporabila vsako tako priliko, da si je skuhala priljubljene pi-
jačiee, pa naj se je že ta prilika ponudila predpoldne, po kosilu ali po večerji.
"Dober dan, mama!"
Zaplotnikarica je pokimala in nje male, z mastjo obdane oči so v vsej nežnosti materinskega do-padenja gledale dekle, ki je stopila k mizi ter radovedno odkrilo, pokrov vrčka s kavo.
"Ali ste mi kaj shranili?"
"I, seveda, srček! Le sedi, takoj ti nalijem!"
Lizika je porinila k mizi naslanjač, zazehala in se dala od
.natere postreči.
"So bili doma?" je vprašala Zaplotnica. "Si srajce oddala? Ali so ti takoj plačali?"
"Da, vse je v redu. A škoda, doma je bila samo gospa in ta se vedno gliha. Mesto štirinajst mi je dala samo dvanajst kron. Ko bi bila lahko govorila z gospodom, ta bi mi bil gotovo dal : osemnajst ali pa tudi dvajset ! kron. Kajti veste," se je smejala Lizika," z gospodi znam govoriti."
(Dalje prihodnjič.)
V BLAG SPOMIN
Louis Dagonevec
Šest mesecev je že minilo, ljubi soprog, kar si šel od nas; črna zemlja Te je pokrila, moje solze pa Te zalivajo.
Ni minute ne trenutka , da na Tebe se ne bi spominjali; ljubi mož, žalostna kličem Ti: Počivaj v miru v raju večnosti.
Žalujoča Mary Dagonevcc, soproga
ZAHTEVAJTE UNIJSKI ZNAK Delavci, trgovci, društva, zahtevajte na vseh svojih tiskovinah unijski znak! Delavci, poglejte vsako t i s k o vino, če nosi unijski znak, in če ne, zavrnite jo, ker tiskovina brez linijskega znaka je prišla iz skebske tiskarne, kjer se ne plačuje delavcev, da bi pošteno živeli! Zahtevajte unijski znak v svojo lastno korist in zboljšanje delavskega položa-ja!
1SK0V1NE
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAN D,OHIO

VABILO NA
1 Silvestrov večer
11 II
II
II ||
?
II
II
katerega priredi
SLOVENSKI NARODNI DOM SKUPNO S KLUBOM DRUŠTEV
SND
V SPODNJI DVORANI SND v pondeljek 31. decembra 1934
Cenjeno občinstvo se vljudno vabi, da se udeleži v velikem številu, da se skupno poslovimo od starega leta in počakamo ter pozdravimo novo leto.
Na ta večer bo preskrbljeno, da bo popolnoma domača, staro-krajska zabava. Igrala nam bo izvrstna godba prave slovenske komade, da bodo lahko plesali vsi naši starejši ljudje. Zabave bo dovolj za vse, tako da bo vsak zadovoljen. Vas vse vljudno vabi
odbor SND in odbor Kluba društev SND.
||
II
I!
II i! II
|| II
y i if,
i i ii
ER DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
C1TA VSAK RAD
OGLASI
V TEM LISTU
največji uspeh |
PLESNO VESELICO
priredi
DRUŠTVO "NA JUTROVEM" ŠT. 477 SNPJ v soboto 29. decembra 1934
V SLOV. DEL. DVORANI NA PRINCE AVE. IZVRSTNA GODBA Začetek ob sedmih zvečer