Stev. 109. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani r upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K i'70. — Že inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se v. pošilja upravništvu. ::: V Ljubljani, petek dne 19. aprila 1912. Leto I. Telefon številka 118. • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. Drednifitvo in upravniStvo: a; Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-"i pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :a ••• ••• Telefon številka lt8. ::: Grof Barbo in Kočevarji. Dne 14. t. m. je govoril grof Barbo. drž. in dež. poslanec v Kočevju daljši govor o državni in deželni politiki in je pri tem povedal nekaj besedi, ki so tudi za nas važne. Na shodu je bil tudi kočevski nemški poslanec knez Auersperg. Eger iz Ljubljane se je opravičil in tudi nemški narodni minister Schreiner je bil šele v zadnjem trenotku toliko zadržan, da vkljub svoji obljubi ni mogel obiskati kočevsko deželico. Predsedoval je shodu župan Loj, shod je bil — po mnenju graške dnevne pošte izraz svobodomiselnega in narodnega čuvstva, ki prevladuje med kočevskimi kmeti in meščani. Grof Barbo je govoril kot zastopnik kočevske »dežele«. Grof Barbo je član nemške agrarne stranke in kot tak član nemškega »na-tionalverbanda« ... Grof Barbo je rekel, da je nenemško in nenarodno. ako kočevski volilci letajo za slovenskimi poslanci. Nemški poslanci baje dovojj skrbc zanje. Kočevarji imajo svojega nemškega poslanca, kateremu naj potožijo vse križe in težave ... Grof Barbo je govoril tudi o nemških po-litiških strankah. Gesmann je bil hudobni duh kršč. soc. stranke. On je zakrivil, da je pred časom tudi v kočevski deželi nastal boj in j razpor. Gessmann je vse zavozil. — Kočevarji I pa, ki so narodno zavedni in svobodomiselni so ta razdvoj kmalu premagali. Kršč. socialci s,o se baje celo s soc. demokrati vezali. — O položaju v parlamentu ni mogel grof Barbo nič določnega povedati. Položaj je tak, da se danes ne ve. kaj bo jutri. Vlada nima nikake avtoritete ... Velikih vprašanje se parlament ne upa lotiti... Vse je odvisno od češko-nem-ške sprave. To v splošnem. Zanimivo pa je, kaj je grof Barbo govoril o šolstvu in univerzah. Grof Barbo je rekel: Vsaka nenemška visoka šola v Avstriji je nesmisel. Švindel je. ako se pravi, da kulturni interesi nenemških narodov v Avstriji zahtevajo univerze. Za Slovence bi bilo škodljivo, če dobe nenemško vseučilišče, žal da se je naredil prejudic s tem, da se je dovolila Čehom samostojna češka univerza ... Ithlijariška fakulteta ne sme biti na noben način niti v Gradcu, niti na Dunaju, niti na Tirolskem ... Nemški alpski poslanci stoje na tem. da se to ne sme zgoditi itd. Tako je učil Kočevarje grof Barbo — in Kočevarji so seveda verjeli. V Avstriji je sedem univerz: 5 nemških, 3 slovanske (od teh sta 2 poljski, Lvov in Krakov, 1 pa češka. Praga). Te tri univerze, ker niso nemške so — nesmisel. — Človek strmi pred tako ničnostjo in si je ne more drucače razlagati, kakor da je grofa Barbe stavek — nesmisel. — Danes vsak otrok ve, da ima Avstrija več slovanskih nego nemških prebivalcev. torej bi moralo biti več slovanskih univerz nego nemških, ali pa bi morale biti vsaj nemške univerze urejene tako, da bi imeli na njih vsi enake pravice. Pa ni niti eno niti drugo. Češka univerza je prva za dunajsko in učenjaki češke univerze so dunajskemu parlamentu in vladi izborno služili s svojim znanjem (Braf. Fiedler, Kaji, Masaryk). Ali je to nesmisel? Kje naj bi bili vzrastli ti učenjaki, če ne na tleh svoje samostojne univerze ... (Na nemških univerzah bi jih bili odklonili, kakor odklanjajo sedaj vse slovanske profesorje!) Hoteli smo samo pokazati, kako grof Barbo uči Kočevce. Drugo je vse jasno! Čitateljem „Dana“ v Trstu in drugje. Nekateri naši čitatelji razumevajo napačno smer in pomen tržaške rubrike v našem listu, kakor nočejo nekateri razumeti našega stremljenja glede juga Slovenije. Popolnoma napačno je stališče, da bi bil naš namen konkurirati katerimkolisibodi lokalnim listom na naši narodni meji. Ti listi so v posameznih krajih neobhodno potrebni. Vendar nam je izven lokalnih zadev potreba za-črtavati splošno slovensko smer — preko pro-vincijalnih meja. In to nalogo izpolnujemo mi! Naš stalni poročevalec n. pr. v Trstu ima nalogo, da nas informira in nam poroča o kulturnem gibanju Slovencev v Trstu. Gre se nam v prvi vrsti za to. da kulturno zvežemo Trst in Ljubljano in istotako z drugimi deli Slovenije, ker ml ne smatramo tržaško slovenskih zadev le kot lakolnih zadev, ampak smatramo vsa kulturna tržaška vprašanja za splošno narodna in slovenska vprašanja. Zavedati se moramo, da je Trst del celote našega naroda in da na razvoju Slovencev v Trstu niso interesirani le Tržačani, temveč so interesirani vsi Slovenci. Adrija ne sme ostati samo točka lokalnega programa tržaških Slovencev, temveč ima postati^ vprašanje splošno slovensko narodnega vprašanja. Slovenski centrali se mora Trst odpreti, da v jasni sliki vidi kulturno, gospodarsko in narodno stanje tamošnjh Slovencev; da si ne bodemo po spoznanju drug drugega — tujci. Lokalni separatizem nam je mnogo škodoval, kar nam kaže naša borna zgodovina razvoja. Torej v prvi vrsti nam je neobhodno potrebno razmotrivanje kulturnih tržaških vprašanj tamošnjih Slovencev na ven in je to smatrati kot skupna občeslovanska vprašanja, pač pa manj lokalna vprašanja političnega značaja. Posebno v zadnjem času se moramo zavedati te skupnosti, ko nam preti še vse sil-nejša nevarnost v Trstu od nemškega koloni-ziranja. kakor od italijanske strani same. Spominjamo se, da so zborovali 1. 1910., 13. marca na Dunaju zastopniki Nemcev iz južnih dežela. Zborovali so pod firmo »Wiener Deutsche Klub« in so po obravnavi germanizacije v južnih deželah sklenili sledeči resoluciji: 1. Jugoslovansko vprašanje ja smatrati ravno za tako važno in je nastopati proti njemu ravno tako kakor proti češkemu vprašanju. 2. Nemški narod si ne sme nikdar pustiti zapreti pota do Adrije ln če pogledamo danes v Trst. vidimo takoj. da Nemci v Trstu stalno in tiho napredujejo. Nemci imajo v Trstu že popolno šolstvo; njih trgovine se vedno bolj množe; nemški denarni zavodi se množe in obrtni izdelki iz nemških tovaren se uvažajo vedno v večji meri v Trst. To da razumeti, da ni samo za tržaške Slovence neobhodno potrebno spoznavanje teh razmer, temveč za vso Slovenijo. In za tržaške Slovence ni nič manj važno, da spoznavajo položaj splošne Slovenije. Priznavamo. da lokalni list seznanja svoje čita-telje tudi s splošnimi slovenskimi zadevami; toda v tisti meri mu je nemogoče, kakor iz centrale. Naš list pa ne stremi za nikakimi strankarsko-politiškimi cilji v ti zadevi, temveč za splošno kulturno politiškimi. Vsakdo ie lahko do danes spoznal, da je naš list strogo kulturno-politiški list in nihče mu ne more v tem oziru oporekati na važni funkciji in nalogi, ki jo ima zastopati v slovenskem narodu. K teni pripomorejo naši dopisniki in naročniki. Zatorej so tudi vsi predsodki neupravičeni in trezni pogled v našo smer in bodočnost ovrže takoj vse predsodke. Mi ne zastopamo specielnih interesov nobene stranke in ne struje, temveč delujemo na realiziciji naprednega kulturno-politiškega programa združene Slovenije. Italijansko brodovje. Dolgočasne italijansko-turške vojne neče biti konca. Italijani imajo velike težave, ker se Turčija na noben način neče udati. Javno mnenje v Italiji je navdušeno za vojno — toda zelo jezni so Italijani, da njihovo ladjevje ne dela onih čudežev, kakor so pričakovali. Znano je namreč, da so Italijani na vse ladjevje zelo ponosni. Ob začetku vojne so največ pričakovali ravno od svojega ladjevja. Toda to ladjevje — stoji v Tarantu in čaka. Cesa čaka? Konca? Ali se ne upa udariti na stare turške ladje iz katerih so se Italijani tako norčevali? Saj so nekateri videli že oddaleč. kako prodira italijansko brodovje skozi Dardanele. kako beži vsa turška mornarica v skrite kote in marsikak Italijan je sanjal, da itali" jansko ladjevje bombardira sam Carigrad, iz katerega beži sultan z vsem svojim haremom. Pa ni bilo nič takega. Danes je v Italiji javno mnenje, da bi edino bojno ladjevje prisililo Turčijo, da sklene mir in prizna Italijanom Tripolis. Zato se pojavljajo v Italiji glasovi, da naj se ne čaka nikakih velevlasti — ampak naj se kar na svoje roke napravi odločilni napad z mornarico, ker je gotovo, da bo Turčija še vedno rekla — ne. Toda italijanska vlada take navdušene nasvete — odklanja. Zakaj? ker jih mora in ker se ne sme gibati, kakor bi hotela. Ali pa se ne more. Značilno je, da je tekom vojne morala slavna laška mornarica že dvakrat menjati svojega poveljnika. Zadnje dni je bil odstavljen admiral Faravelli, češ da ni zdrav. Izkazalo se je baje. da je bil že dolgo bolan najetrih. L. 1911. se je s takim ponosom sestavil broj pomorskih italijanskih junakov, zdaj pa se ie pokazalo, da sta bila dva glavna višja poveljnika Aubry in Faravelli bolna, da nista bila za vojno. To je zanimivo! In sedaj, ko je šel Faravelli so Italijani zelo hudi! Boje se. da bodo drugi se slabši. Na njegovo mesto je prišel Leone Viale, ki je od leta 1902. admiral in komandant drugega mornariškega oddelka. Ali bo ta znal kaj več? Značilno je. da naj vodijo boje — bolni ljudje. Pa eni pravijo, da s tisto boleznijo ni tako resno, ampak da pač admirali včasih ne vedo, kaj in kako bi. Tako se vleče draga vojna, mor" narica stoji v Tarantu in Italijani pričakujejo zmag. Zato je važno vprašanje o italijanskem bojnem ladjevju na dnevnem redu. Henry Brisson. V nedeljo je umrl v Parizu predsednik francoske poslanske zbornice Henry Brisson, eden najmarkantnejših pojavov v sedanji francoski politiki in duša radikalne stranke. Ime novali so ga resnega in strogega, v stranki je užival ugled velikega svečenika. Vzgojen je bil v republikanski ideji, rojen leta 1835. je iz-rastel v šoli druge republike; kot republikanec je stopil za čas cesarstva v opozicionalne vrste in pisal za takratni republikanski in proti monarhistični list »Temps« duhovite članke; pri volitvah leta 1869. je propadel, a ko je bila zopet proklamiiana republika je prišel 1. 1871. v poslansko zbornico. Parižani so ga poslali v narodno skupščino, zato se tudi ni udeležil komune, a delal je za pomilovanje uprizori-teljev komune, dasi brez vspeha. Na skrajni levici se je boril proti zmernim republikancem in dosegel zmago radikalne stranke. Podpredsednikom zbornice je bil izvoljen 1. 1879., a predsednikom I. 1881.. ko je Gambetta se-stavi^ svoj veliki kabinet. Ko je leta 1885. padlo Ferryjevo ministrstvo, je sestavil Brisson nov kabinet in si pridržal justično ministrstvo. Njegovo ministrstvo je ostalo dolgo na površju. radikalci so mu zamerili, ker ni pri proporcionalnih volitvah podpiral službenih kandidatov; dasi je bilo njegovo stališče omajano. priglasil je svojo kandidaturo za predsedniško mesto a je podlegel, kakor je podlegel pozneje tudi proti Casimiru Perieru in Julesu Faureju. V letu 1894. je bil ponovno izvoljen zborničnim predsednikom, a ostal je na tem mestu do 28. julija 1898. ko je bil sredi največjega in najsilnejšega nacionalističnega boja po padcu Melinovega kabineta pozvan znova na čelo vlade. Toda tudi njegovo-drugo ministrstvo je bilo jako kratko, trajalo je samo štiri mesece, ali ta doba je bila najburnejši čas tretje republike. Par dni potem, ko se je predstavil zbornici novi Brissonov kabinet, govoril je vojni minister Cavaynac oni svoj znameniti govor, ki naj bi končal Dreyfusovo afero; ali polkovnik Picquart ga • je obtožil veleizdaje, ker je predložil baje zbornici ponarejene dokumente. S tem se je afera, mesto da se konča zopet začela — še zaostrila. Trije vojni ministri so se menjali v kratki dobi; Ca-vaynac in generala Zurlinden in Chanone. Polkovnik Henry se je v ječi usmrtil in proces Dreyfusov se je vzlic nasprotstvu justičnega ministra obnovil. Teatralna demisija generala Chanoinea na govorniški tribuni v parlamentu je provzročila tudi padec Brissonovega kabineta. Takrat se je zdelo, da končuje odlični radikalec Brisson svojo politiško karijero. A delal je natihem, a kljub temu ej pri volitvah leta 1902. propadel v Parizu proti nacionalistu; izbral ga je pa Marseille, mesto je potem skozi deset let zastopal v parlamentu. L. 1904. je bil zbran zopet predsednikom, in dve leti pozneje je propadel proti Doumeru; izvoljen pa je bil zopet leta 1906. po volitvah, kjer je zmagala na vsi črti radikalna stranka, katera mu je vedno izkazovala še večje spoštovanje in zaupanje, pa tudi njegovi politiški nasprotniki niso vodili več boja proti zaslužnemu politiku. V Franciji se voli namreč zbornica in predsednik vsako leto. tako je mogoče, da je bil Brisson od leta 1881. izvoljen predsednikom sedemnajstkrat. Smatrali so, da je že predseniško mesto njegova last in pravica. Brisson je bil impozantna postava, mogočno je sedi na svojem predsedniškem stolu; kot predsednik je bil popolnoma nepristranski a je znal spretno pripomoči padcu kabineta, ki mu ni ugajal. Velik govornik ni bil nikdar. V moralnem oziru je bil najpopolnejši človek, ponosen je bil na to že raditega, ker je bil obenem najdelavnejši in najtemelitejši nasprotnik klerikalizma. Bil je v javnem življenju tako markantna oseba, da ga je pisatelj Loyson vzel kot junaka svoje drame »Apostol«. Brez LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Kaj je s teboj, Kolčo?« ga je povpraševal sočutno doktor, iskajoč na licu nekake znakove znorelosti. »Nu domislite si! Ziv je!« je kričal Kol-čo, planivši sedaj proti doktorju. »Vivat, grof živi!« »Kaj? Bojčo?« To vprašanje se oglasi nakrat iz deseterih tist. »Ali res živi?« ... , »Kolčo, ti se šališ, ali pa te je kdo nalagal«, re£e baj Mičo strogo. »To(ja živi, živi. baj Mičo! Stiskal sem mu r? • D?Uubil £a na usta, čul sem njegov glas, sKoro bi bil to videl. Ali še ne verjamete?« n jSf. I,a Kolču je kazalo, da se ne šali. Ugledali so drug drugega kakor začarani...« »Kje je?« »Pri vratih čaka, mene pa je poslal, naj vas obvestim... Dospel je bil uprav ko sem odpiral. Tudi po rokah sem ga spoznal.« V tem hipu so videli, da so se vrata na dvorišču odrpla in je vnišel kmet. Imel je na Kiavi oguljeno kučmo, na sebi širok kmečk, z volno ven obrnjen jopič, v roki pa je držal zaveza^o^' Eno °ko’ S?a je bolelo, je imel V vsakem slučaju bi si nihče ne bil mislil, da ta kmet je Ognjanov. Sedaj so ga nakrat spoznali vsi. Spoznali so ga bolj z dušo, nego z očmi. Mičo je skočil k durim in klical z navidezno mirnim glasom: »Baj Petko. semkaj, semkaj, da vidimo, kaj imate.« Toda glas ubogega predsednika je bil stisnjen in gluh, kakor bi ga nekdo držal za grlo. Ognjanov je počasi premeril dvorišče ter premočen in blaten s težkimi koraki odšel navzgor po stopnjicah in dejal z zamolklim glasom; »Baj Mičo. ako ti s svojimi šlebedrami oblatim tla.« Nato je vnišel v sobo. Navzoči so priskočili ter objemali od mrtvih vstalega. Koliko je bilo tu izpraševanja. truščnih in radostnih klicev! Ognjanov je bil navidezno najmirnejši izmed vseh. Ko so se nekoliko pomirili, reče baj Mičo s solzami v očeh: »Predsednik, zasedi svoj prostor, posvetovanje še ni končano.« »Sprejmem, toda samo za danes«, odvrne Bojčo smehljaje ter se vsede v kot. Šele sedaj so zapazili, da so tudi njemu igrale solze v očeh. To nehinavsko. vneto prijateljstvo ga je globoko ganilo. Baj Mičo, pokazavši mu Kandova, reče* »Gelj. tudi Kandov je postal danes naš brat.« Pogleda Ognjanova in Kandova se srečata. »Gospod Kandov. Bolgarska zasluži, da se potrudimo zanjo.« »Da. da zanjo pretrpimo celo smrt,« odvrne Kandov. In baj Mičo je zadovoljno gledaj Ognja- nova ter se ga ni mogel dovol nagledati.^ »Sedaj te tako kmalu ne damo«, reče in odide v vežo. Beližar, prinesi iz kleti onih dvanajst polen in položi jih tukaj!« Njegov sin je prinašal iz skrivališča dvajset pušk ter jih razstavil za durmi. Sedaj zapri duri na ključ in s ključavnico. IX. Ognjanov predsednik. Posvetovanje pod vodstvom Ognjanova se je nadaljevalo. Mnoga važna vprašanja so se rešetarila. Med njimi tudi vprašanje o obrambi mesta, kajti bivalci so se držali neprestano pripravljeni vsled strahu pred turškim napadom, o katerem se je govorilo. Gančo Popov bi se imel pobri-niti za osnovanje tajne straže, čije naloga bi bila; slediti okrog mesta. Sprejeta^ so bila še nekatera druga sredstva; tudi čuječnost redarstva je bila zazibana v spanec. Cital se je dopis od pangpurskega komiteta. Dopis je bil dolg ter ie obsegal množico migljajov, zapovedi in naročil, da bi se delavnost komiteta soglašala s splošnim načrtom o uredbi vstaje. Podpisan je bil Benkovski. Dalje je predložil Strandžev račun za svinec in smodnik, ki ga je sprejel in razdal, isto tako obvestilo o skladu pušk. še ne plačanih in radi tega pridržanih v K. »Z oborožbo pojde torej dobro,« je omenil Ognjanov. »Ves tabor zamoremo pozdraviti z ognjem ter se vzdržat na utrdbah dvajset dni,« odvrne pop Dimčev. Utrdb seveda ni bilo nikakih; pop je imenoval tako ograje okrog narožnikov za mestom k »Toda, ako planejo nad nas s topovi ?