INVALIDI, BODIMO MOŽJE! Naš dan, naš veliki dan se bliža in bo skoro tu. Bliža se 11. seplember! Ta dan je dan našega odrešenja, našega vstajenjal Se li zavedamo tega? Tovariši — sotrpini! živo se še spominjamo vojnih grozot, spominjamo se še našega trpljenja v bolnicah in predobro čutimo vsak dan, vsako uro in minuto naše sedanje irpljenje, ki je posledica vojne, posledica našib ran in bolezni, dobljenih v vojni. Spominjamo se pa še tudi nečesa druzega. Kdo od nas more reči, da ni bil vsled tega, ker je invalid, še nikoli ponižan, zasmehovan, teptan in na vse strani zapostavljen? Kdo od nas more trditi, da mu gre naš invalidni zakon na roko, to se pravi, da je zadovoljiv, pravičen? Kdo more reči, da smo skozi vsa leta do lelošnje Svečnice imeli vlado, ki bi si bila štela v svojo dolžnost, izboljšati nam naš sramotno slab in nevzdržen položaj? Kdo, vprašam vas tovariši, mi more na vsa 1a vprašanja zadovoljivo odgovoriti? — Prepričan sem, da nikdo! Vse vlade do Svečnice t. 1. so nad nami strahovito grešile, vse so nas s strašno silo tiščale ob tla. Edino DavidovičKoroščeva vlada leta 1924 je bila svetla zvezda, toda prehitro je zatonila. Sedaj tovariši, pa nastane vprašanje, kdo je bil vsa ta dolga leta na vladi? Kateri ljudje in katere stranke so bile to? Evo vam odgovor: Naši tlačitelji so bili radikali ppd Pašičevim vodstvom, Pribičevič in dr. žerjav s svojo SDS in Radič na čelu HSS. G. jPuclja niti ne omenjam. To so bili oni poštenjakoviči, ki so poznali le svoje koristi, mi pa smo jim bili nepotrebno breme — stara šara, ki se jo brcne v stran, da ni nikomur na potu. Mi pa smo trpeli — trpeli in trpimo še sedaj vsled nesrečne politike gori omenjenih mogotcev in strank. In zakaj trpimo? Pač za to, ker so vlade slabo gospodarile in pa zato, ker je invalidski zakon tako skrpucalo, ki je nam v škodo, naši državi pa v sramoto. Dovolj slabo so ravnali z nami in bi zopet tako delali, če bi še prišli do oblasti ljudje takega kova kakor je dr. Žerjav, Radič itd. Treba je, da spregledamo, nujno potrebno je, da sežemo po samopomoči, to je, volimo pošteno SLS! Ne pljuvajmo v svojo skledo, to se pravi: ne volimo naših sovražnikovl Ne Radič, ne dr. Žerjav in ne dr. Pivko ali celo Pucelj ni za nas! To je gospoda, ki mnogo obeta — posebno pred volitvami, a vse njihovo kričanje in bahanje je laž. To so naši sovražniki in ž njimi je treba temeljito obračunati, in to tudi hočemo 11. septembra, kajti vojni invalidi smo preponosni, da bi volili sovražnike našega naroda. V krvavih bitkah na vseh frontah smo se neustrašeno borili, smo trpeli in prelivali kri, a iz te krvi, iz naših ran in bolečin je zrasla naša mlada Jugoslavija. Takrat smo bili možje na svojem mestu. In danes! Danes bijemo nekrvav boj za ureditev naše domovine, z našo krvjo pridobljene Jugoslavije. Ali naj jo zopet vladajo bahavi nesposobneži in sovražniki našega naroda? Ne! In stokrat ne! Do tega ne sme priti! V tem boju mora zmagati poštenje in pamet! Zato proč z demagogi, proč z lažnjivcil Če smo bili na bojnih poljih možje, bodimo tudi sedaj v tem volilnem boju možje na svojem mestu in volimo poštene ljudi, ljudi, ki niso naši sovražniki, ampak so naši prijatelji, ki znajo ceniti naše zasluge za našo državo. Za SLS mora 11. septembra dati vsak pošten Slovenec, vsak pošten in pameten invalid svojo kroglico, kajti ona gre po volitvah na vlado in dr. Gosar bo nadaljeval svoje delo, ki bo tudi nam invalidom v največjo korist, zakaj on je človek, ki nas ne bo pustil na cedilu, o tem smo lahko prepričani. Tedaj tovariši. Vsi na volišče in vsi z dr. Korošcem, vsi za Slovensko ljudsko stranko, kajti gorje nam, če zmagajo sovražniki! S. F., invalid.