Št. 71. V Gorici, dne 21. junija 1900. Izhaja trikrat na teden ˇ Šestih izdanjlh, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje Izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana-. Vse leto ,,...... 13 K 20 h, ali-gld. 6-f.O .pofleta ; „ . .•<'. r-T1'•-?*»¦;• Aflbsr-^^rV-*^-- četrtleta.......3 . 40", ~;» , 1-70 . Posamične številke stanejo JO vin. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršoek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposliuie naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC* izhaja*neodvisno od" "«Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So5a» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu delia Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Tečaf XXX. (Večerno izdanje). Uredništvo ae nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici t L nadstr. L urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 9. Dopisi uaj se pošiljajo Ie uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. f JJ Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Ogiasl in poslanice se računijo po petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 8 lr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsafta vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostonuA / Saročnino iu o&lajjejjj plačati loco Gorica. \ .»Goriška 1'Iskarna« A. Gabršcek tiska in zalaga razen «Soče» m .Frimorofe. še -Slovansko knJi*.nic kom na občnem zboru. Dr, Turni se očita, in sicer zlobno v e d o m a in Jiotu, da se je polastil »Goriške ljudske*, katero hoče izkoriščati v strankarsko namene itd. To perfidnost smo po vrednosti zavrnili že zadnjič. Kako skrbno, nepristransko, požrtvovalno je ta mož delal in povzdignil zavod, kako nesebično ga je bolel prepustiti drugim rokam, ki bi bile gotovo manj sebične, naj sledi v tej razpravi neoporečen dokaz. Dr. Turna je bil izvoljen ravnateljem spomladi 1. 1897.; zavod mu je bil prepuščen popolnoma...., nikdo tistih slavnih »prvakov* se ni maral pobrigati za posojilnico, najmanj pa dr. Gregorčič in siro^oustni profesor Ber-buč. Vse knjigovodstvo je bilo zastarelo, nepraktično, in vrhu tega po dolgoletnem di-letantizmu tako zapackano, da je bilo treba popolne preosnove, zlasti z ozirom na tako hitro razvijajoči se zavod..... Dr. Turni je bila prva skrb, da pridobi v ravnateljstvo sposobnih mož, ki bi zavod lahko vodili tudi brez njega, kajti ime! je pred očrni marsikaj, kar bo treba ustvariti in kjer bo bolj potreben.... Tako je pridobil notarskega kandidata g. P r e m r I a in dr. Franka, s katerim se je dogovarjal v imenu dr. Turne pisec teh člankov, še predno ladar pridem z vojno -ae~ je ta prišel iz Ljubljane v Gorico. Dr, Turna je, dejal: To sta moža, ki bi lahko vodila posojilnico, ko bo urejena, ali potruditi in naučili se morata..., Ako se vse to ni zgodilo, ni krivd?, dr. Turne, Notranjo preuredbo je izvršil vzorno. Gotovo se naša posojilnica odlikuje tudi v tem pogledu. Izvežbali so se uradniki in pridobilo dostojno stanovanje. V Gosposki ulici ima posojilnica dve hiši, ki sta danes-20% več vredni, nego sta stali, Dr. Turna je hotel iti v naši denarni organizaciji še dalje, ker raz vitek vseh naših denarnih zavodov v Gorici tako zahteva, L. 1898. je fcilo skoro vse 'pripravljeno za »e k s k o m p t n o banko'; potrebni denar je bil že zagotovljen, ali večji načrti, za katere so se glavni udeleženci engažovali (s središčem v Ljubljani) so pokopali našo banko. — Mesto te banke pa je snoval načrt, kako naj bi se preosnovala „Goriška ljudska posojilnica* v centralen zavod brez novih upravnih stroškov, (To je »Soča* že pojasnila). Počil je domači razkol, Ker dr. Gregorčič in njegovi niso dobili »Goriške ljudske po«oj." popolnoma v svojo lasi, so sklenili že lanskega julija, da ustanove »Centralno posojilnico", o kateri je bilo že toliko govora. Kako se je obnašal dr. Turna? Rekel je Gregorčiču to-lo: Gospod doktor! Ako se ustanovi še ena posojilnica, potem smo na poti, da pridemo v razmere tudi na gospodarskem polju, kakoršue so na Kranjskem, da hodetno ločili klerikalni in liberalni denar. Ker mi je za edinost vsaj na gospodarskem polju, sem pripravljen za odstop, kakor hitro mi imenujete moža, v katerega imamo zaupanje. Tako je govoril — mož! Ali kako se je obnašal f i g a - m o ž dr. Gregorčič? On se je zvijal in izgovarjal tako, da je spravil dr. Turno do vere, da je snovanje novega denarnega zavoda — le prazna govorica. Ni imel toliko poguma, da bi bil resnico povedal Turni, ne toliko možatosti, da bi bil sprejel njegov predlog glede »Goriške ljudske"! Če tako delajo — možje, potem res ne vem, kako se obnašajo »babe*. Ali »Osservatore Trieslino* je razkril resnico, ki je čitateljem dovoljno znana. Po V zbirki »Iz niažarskfga raja-. Češki spisal Jan Janča. Poslovenil Podravski. Žalostno, prežalostno so praznovali na moravskeni Slovaškem binkoštne praznike leta 1866. Kamorkoli si pogledal, povsod si opazil ljudem skrb na licih, in na ušesa ti je doletavala samo žalost in tarnanje. Kakor bi bilo peklo izpustilo iz sebe vso zlobo, je tlačila tesnoba ljudi in deželo. Setev je ugonobil mraz, da je polje bilo videti kakor prepreženo z žolto odejo, na strehah in po drevju je blestela slana; zelenjad je pozebla, nadev poljedelca so bile večinoma uničene. Žalostno so zrli gospodarji na sad svojega težkega truda, in marsikateri se je zamislil ter dejal sam Pri.sebi: »Prerokovali so to, prerokovali. Že takrat, ko se je prikazala na nebu taka strašna zarja, kakor bi bilo vse nebo oblito s krvjo, ni prerokoval ninče nič dobrega. Bog nas je svaril, toda nismo se poboljšali... Težko nas tepe sedaj njegova pravična roka... Setev je uničena, sadno drevje je po-eblo, in novice o vojni so vedno groz- nejše... Nemogoče nam je, odvrniti jo, — torej zgodi se božja volja !« V V. niso praznovali na binkoštni pondeljek obhoda sv. treh kraljev. Pripravljali so se nanj, imeli pripravljene vence, trakove, obleko za kralja in po-bočnika ter sablje, dolge in takd leskeče, kakor jasni mesec. Zalešakov Jožef bi imol biti kralj, Obratilov Jurij in Zazarilov Jan pa njegova pobočnika. Sami vrli mladenči, a Jožef najkrepkejši med njimi. Ej, imeli bi to leto kralja, kakor-šnega že davno ne, in kdo ve, če ga bodo še kedaj imeli! Spoštovan, zal kakor devica in tak6 krepak, da bi se mogel brez strahu kosati s kraljem iz sosednje vasi. Za takega kralja bi se že dobilo kaj. Ko bi se peljali po vasi, bi zvončki na konjih veselo žvenkljali, kragulje! rožljali in kraljeva pobočnika bi klicala : »Obdarujte kralja, mati/ obdarujte .' Imam zares revnega kralja, toda zel6 poštenega...«, drugje pa*. *Pred to hišo je luža, za to pa je vaša Anica zala kakor roža«, pa še drugih rekov so imeli nabranih celo kdpo; toda ne pojdejo in ne zakličejo pred Zdikovo hišo : »Pred vašo hišo raste trava, ker vaša Rozarka kaj nerada vstaja«, da bi s to veselico ne skušali Gospoda Boga... Na binkoštni ponedeljek jo bilo skoro kakor po zimi. Rezek veter je pihal z gdr, po obnebju so plavali težki oblaki, iz katerih je naletaval sneg! Gore so se pobelile s snegom in tudi v inicijativi dr. Gregorčiča se je ustanovila- še nova posojilnica v Gorici, katere nihče ne potrebuje razven onih, ki hočejo imeti boj — na vsej črti! In tu je pričel dr. Turna akcijo, da bi se razdor ne zanesel vsaj na gospodarsko polje. — Poglejmo, kako odkrito, kako lojalno, kako pošteno je postopal dr. Turna. Najprej je pisal grofu Alfredu Coro-niniju, načelniku nove posojilnice, to-Ie pismo: V Gorici, dne 17. oktobra 1899. Visokorodnemu gospodu Alfredu grofu Coroniniju, načelniku »Centralne posojilnice* v Gorici, reg, zadr. z ornej. zavezo, etc, v Gorici, Iz uradnega lista »O. T." v-; 13. t. m, štev. 238. sem čital za me neverjeten razglas, da se je ustanovila nova denarna zadruga, ki ima med drugim tudi nalogo, dajati svojim udom posojila in nabirati hranilne vloge. Skratka rečeno, da se je ustanovil denarni zavod, ki stopi v konkurenco z »Goriško ljudsko posojilnico* in »Trgovsko obrtno zadrugo*. Skozi 5 let delujem pri denarnih zavodih in po mnogem prizadevanju smem danes trditi, da denarni položaj slov. prebivalstva v deželi dobropozuam, in biko smem reči, da denarni zavodi »Morile di Piani", »Trgovsko obrtna zadruga* in »Goriška ljudska posojilnica" po eni strani popolnoma zadoščajo vsem denarnim potrebam prebivalstva, po drugi strani pa absorbujejo vse vloge. »Centralni posojilnici" tedaj ne pripada posebna vloga, opravičena po potrebi, marveč le ona, služiti posebni politični organizaciji. »Centralna posojilnica* bo mogla vspešno delovati le, ako bode imela dovolj cene ga d en a rj a, t. j. dovolj hranilnih vlog. Teh pa dobi le, ako imetniki odpovedd vloge pri »Monte di pieta", pri »Trgovsko obrtni zadrugi*, ali pa »Goriški ljudski posojilnici*. Ako se prelože hranilne vloge iz »Monte di Pieta* v naroden zavod, stori se le nekaj narodu koristnega, deloma, ker mu daje višji dohodek? deloma, ker služi glavnica narodnim svrham. dolino je priletel kakor brezpernati tiček. Ljudje* so bili zbrani pri molitvi v cerkvi, proseč, da bi jih Bog obvaroval nezgod, lakote, kuge, vojne in živinskih bo-leznij... Zaman so vpletali v pesem ganljive svoje prošnje — a nebesa kakor bi ne slišala njihovega glasu. V stiski in negotovosti se "je vlekel čas kakor polž. Ljudje" so hodili kakor zablodele ovce s povešenimi glavami, kakor bi jih težila težka vest. Če so se sešli po dva ali trije, sešli so se le, da si potožijo svojo revo in si tak6 olajšajo srce"... V ... ski župan je dobil proti koncu aprila dopis od slavnega urada. Naznanili so mu, da nastaja čas vedno bolj resnoben in zato se bo vršil za leto 1866. še drugi dopolnilni vojaški nabor, na kateri se imajo pozvati vsi mladenči iz peterih razredov, rojeni 1341.-1845. leta. Na oproščenje od vojaške službe naj nihče ne misli. Cesar potrebuje vojakov proti »Prajzom in Talijanoni«, kateri mu hote" odvzeti cčlo državo; za to bodo potrjeni v vojake tudi sb> bejši, in eel(5 dni, ki so bili oproščeni druga leta. Kdo'* ima dobre zobe ter ni hrom, gluh, slep ali grbast — vsak bo potrjen. Ta novica, našopirjena z rasnimi dostavki, je zbudila v vasi splošen strah. Matere so tarnale, očetje žalostno gledali svoje sinove, šibke kakor jelke in zdrave kakor hraste ; videli so jih že v vojaški suknji, s puško na^rami Ako se odpovedujejo hranilne vloge »Trgovski obrtni zadrugi«, ne dosega se prvih koristi, t, j. dajati večjih obresti, prelaga pa se denar na škodo denarni organizaciji enega stanu na korist one druzega stanu. Ker pa deluje »Trgovsko obrtna zadruga" večinoma le z lastnim denarjem in z odprtimi krediti, konkurenca nove posojilnico ne prizadene naravnost »Trgovski obrtni zadrugi* zadrege. Ni pričakovati, da bi »Centralna posojilnica* posegnila na se večje zneske od tukajšnjega »Monte di Pieta", marveč bati se je, da se nova posojilnica založi le e hranilnimi vlogami, sedaj založenimi v »Goriški ljudski posojilnici". Ta zavod je imel s 1/X. 99, okroglo gld. 650,000'— hranilnih vlog; kakor kaže statistika, so prirasle skoraj vse te vloge zadnjih 5 let, in so vsled tega več ali manj še nestalne. »Goriška ljudska posojilnica* ima po svojih pravilih premalo jamstva in zbog skromnega delovanja prvih 1SJ let premalo resorv-nega kapitala. • Vsled tega je bilo mogoče Šele zadnji 2 leti pridobili odprte kredite; enega v znesku 20,000 gld. pri »Mestni ljubljanski hranilnici* in za 35,000'— gld. pri banki K. Go-rup v Trstu. Ta dva kredita sta se porabila letos večinoma za nakup hiše Ikumanove. Splošna denarna konstelacija v Evropi je nevgodna danes in kaže biti taka še najmanj 1 leto. Ker so državne banke zvišale obrestno mero do &%, odteka naloženi denar hranilnic in večjih posojilnic različnim bankam, in vsled tega postaje tudi denar teh zavodov dražji, in kar pride še bolj v poštev, culi se pomanjkanje denarja. Posledica temu je, da se prelagajo hranilne vloge na bolje obrestovanje. ali da se iste jemljejo iz hranilnic in posojilnic. »Goriška ljudska posojilnica" je pri svojem hitrem naraščanju iskala. denar in med drugim pridobila »Cerkljansko posojilnico", ki je naložila okoli 60,000"- • gld. »Goriška ljudska posojilnica" se preseli s 1. nov. t. I. v svoje nove prostore v hiši B., ter ji sledi v prostore, katere je sedaj ona zajemala, »Centralna posojilnica*. Ker je naše in sabljo ob boku, kakd drve na sovražnika, kakd se hrabro borijo in umirajo junaške smrti... Pri spominu na to junaško smrt se je prikradla marsikateremu solza v ok6; pozabil je na vso slavo na bojnem polju ter videl v duhu samo" mrtve, pohabljene, tarnajoče in kličoče na pomoč. Temu manjka, roke, temu noge, onemu je prestrelila smrtnonosna kroglja glavo — sploh ljudje" so že videli v domišljiji pred seboj vojno z vsemi njenimi grozami. Oni, ki bi jej imeli postati žrtev, so se hrabrili t novo pesmijo, katero jim je zložil dosluženec in kočar France Dra-gota, kateremu je odstrelil »neki okorni. Taliian« 1859. leta desno roko. Hotel je dati" svojo pesmico celo tiskati v časopisih, kakor je to storil najemnik NemČie pri Kojetinu s svojo pesmijo »na spod-bujo naših sinov h hrabrosti, k izpolnjevanju dolžnostij in k vojaškim vrlinam«, toda naposled je dejal, čemu bi se mučil po 'nepotrebnem s pisanjem, katero mu še takrat ni šlo dobro izpod rok, ko je pošiljal svoja pisma iz vojne domu; saj jo fantje zapoj6 in s popevanjem raz-nesejo po svetu bolje nego časopisi. Fantje so se pesmi priučili ter jo kmalo popevali z drugimi vred: *Soluce mi na vshodu vshaja, Zla novica k nam prihaja : Da moromo na vojsko iti, Očeta, mater zapustiti.« i. t. d. priprosto ljudstvo močno vezano na navado | in kraj, bode neizogibno, da zanese zadnja 2 meseca v letu, ki sta za hranilne vloge najbolj ugodna, v novo .Centralno posojilnico" namesto tje, kamor so bile namenjene, v »Goriško Ij. posojilnico". Čuje se, da »Cerkljanska posojilnica«, preloži svoje vloge novi »Centralni posojilnici*, da se tako preloži marsikatera vloga strank iz političnih ozirov, in kolikor kaZejo dosedanje odpovedi, se je že marsikatero vlogo v tf svrho odpovedalo. Ako se vse to reasumira i?>. še dodene, da večina ravnateljstva »Goriške ljudske posojilnice* ni vedno za to, da se v pravem času vkrene profila-stična sredstva, da je občni zbor »Goriške ljud. pos." po vplivu članov, ki so se ga udeležili očitno s strankarskimi nameni, onemogočil skrajno in nujno potrebno razširitev garancije in po njej pridobitev novih denarnih sredstev, potem mora priti vsak umen, trezno misleč človek do zaključka, da je nastop »Centralne posojilnice* razvoju in obstoju »Goriške ljudske posojilnice* nevaren. Ako se odpovedi in to, kar je gori navedeno, izvrše, in ako ne priskočijo »Goriški Ij. pos/, drugi narodni denarni zavodi na pomoč, stojimo danes pred even-tualiteto velike denarne kamali-tete, katero zakrivi nast op novo ustanovljene »Centralne posojilnice* v Gorici. Ta eventualiteta izključi se z lahka, ako »Centralna posojilnica" nastopi previdno, vešče in sporazumno % »Goriško ljudsko posojilnico". Preobširno bi bilo razkladati načrt, po katerem se prelaganje hranilnih vlog brez nevarnosti za »Goriško ljudsko posojilnico* izvrši, ter je v to svrho potrebno skupnih dogovorov načelstev obeh zavodov. Vaše vi-sokorodje, kot drž. in dež. poslanec, kakor tudi gosp., ki so združeni z Vami v načelstvu »Centralne posojilnice* gotovo ne želijo narodne nesreče, kakor bi bila likvidacija »Goriške ljudske posojilnice*. Kakor danes ,Gor. ljud. pos." stoj j, pokazati sme svoje knjige in svojo bilanco vsakemu veščaku ne le brez bojazni, ampak tudi s samozavestjo. Kakor pa se najmočnejši denarni zavod lahko izpodkoplje, tako se zgodi tudi danes z »Gor. Ij. pos.*, ako se rabijo sredstva proti njej, ki so sposobna, izpodkopati vsak denarni zavod. Dovoljujem si torej opozarjati Vaše vi-sokorodje na splošni negotovi denarni položaj, na posebni položaj »Goriške ljudske posojilnice", in povdarjali, da nastop »Centralne posojilnice* utegne provzročiti narodno kalamiteto. Dolžnost mi je, obračati se na Vas sedaj ob pravem času, ko se lahko brez težave vse prav priredi in pripravi, in Vaše viso-korodje bo odgovorno za vse posledice, ako na poslušate tega mojega pravočasnega in rodoljubnega nasveta. Pripravljen sem vsegdar, dati Vam svoje moči :ia razpolaganje, da se skupno delovanje »Centralne posojiirice" in »Goriške ljudske posojilnice* organizuje, in v nadi, da te ponudbe ne odklonite, pričakujem odgovor in belježim odličnim spoštovanjem kot načelnik »Trgovsko obrtne zadruge* in »Goriške ljudske posojiinice". Dr, Henrik Turna, 1. r. Čitateij, ki imaš količkaj nepristranske razsodnosti, odgovori: Ali je bilo mogoče lepše, plemenitejše storiti nego je storil v tem slučaju dr. Turna? — To pismo je grof .C dobil, ali: ni*dal odgovora. Toda,zdi se, zbal se je odgovornosti, katero sije nakopal, da je odložil vse mandate in se rešil tudi odgovornosti. Z njegovim odstopom se je otvoritev »Centrifuge* zavlekla, ker je do-šel vmes še apetit na »Goriško ljudsko«, kakor vemo..... (Konec pride). Domače in razne novice. P. d. gg. naročnikom. — Ker pohaja prvo poluletje, prosimo vse one gg. naročnike, ki so bili zaostali s plačilom naročnine, da isto poravnajo v najkrajšem času. Ostale prosimo, da jo plačajo naprej o prvi priliki. Osebne Testi. — Gosp. Ernest Lav-renčič, absolviran slušatelj tehnike na Dunaju, rodom Tržačan, je napravil v petek drugi državni izpit ter je postal tako inženir strojništva. • G. Ivan Neckermann, učitelj na pripravnici na Proseku, je imenovan okrajnim šolskim nadzornikom za slovenske ljudske šole v tržažki okolici, za slovenske zasebne in za srbsko zasebno ljudsko šolo v Trstu. »Tiha delovanje« — slepilo. — Na l naše članke pod tem naslovom »Gorica* ne ve kaj odgovoriti. Trdi le, da so zavijanjem pačenje resnice ter se zaleteva v dr. Turno. Poveri! Patent za zavijanje in pačenje resnice imajo pač »Goričani", kar smo že neštetokrat pokazali, in mojstre v tem so se izkazali zopet v člankih »Tiho delovanje*, v katerih hvalijo na vse pretege sebe ter kažejo na velikanske svoje »vspehe*. Kakšni so ti, smo povedali že neovržno. V obče pa je vso reč prav lahko »re-soditi. Tega, da je kapiluloval dr. Gn*-'fiic pred vlado in Lahi, nam »Gorica* doslej še ni oporekla. Prav varno se ogne vselej te ¦ nespodbitne naše trditve, .o kateri je prepričan vsakdo, kdor zna prav misliti, daje isti-nita, marveč odvrača se »Gor.* od predmeta na dr. Turno, po katerem udari namesto da bi povedala, kako je prodajalo »narodno vodstvo* Slovence pred otvoritvijo našega deželnega zbora. Kdor sodi položaj — in I drugače ni mogoče —s stališča Gregorčičeve I kapitulacije ter upošteva, kaj se je doseglo, mora priti le do tistih zaključkov in izvajanj, kakor mi, vse drugo je le — slepilo! Še enkrat o Vipavski železnici. -Zadnja »Gorica* trdovratno trdi, da dr. Turna je vžil strašno blamažo glede na Vipavsko železnico. Ni odveč, če si še enkrat malce pogledamo, kako se je trudilo »narodno < vodstvo* za Vipavsko železnico. Kakor znano, Vipavska železnica je prišla v deželni zbor leta 1892. in je bila rešena tako, da deželni zalog prispe s po-I sojilom. 100.000 za nakup osnovnih delnic, I kakor se je enaka svota odkazala za zgradbo I parnega tramwaja po furlanski nižini in za | železnico Tržič-Červinjan. Od leta 1892. do 1894. se ni nikdo slovenskih de- j želnih poslancev s to stvarjo bavil. i Leta 1894. se je vršila trasna revizija črte I Gorica-Bilje-Dornberg-Ustje-Ajdovščina. Pri \ komisijonalnem ogledu se ni dejanski Ludeleževal nijeden slovenski dr-I žavni ali deželni poslanec. Komisijo je sprejemal deželni glavar, Franc grof Goronini, ki se je pa omejeval le na oficijelne sprejeme členov komisije, nikakor pa se ni bavil z meritoričnimi vprašanji glede trase. Občne so vistini izrekle svojo željo, ali I odpora in pravega premišljenega nastopa ni I bilo od nobene strani. Izraženih želj občin se ni nikdo zavzel ne v deželnem zboru ne v državnem zboru, ne pri ministerstvu, kjer se je trasa izdelala. Do spomladi 1896. leta je cela stvar tičala nekje pri ministerstvu. Grof j Alfred Coronini se je spomnil na takratno naklonjenost grofa Badenija, ki je spravil Vipavsko železnico v državni proračun. T o pa je bila tudi cela akcija državnih poslancev, in od spomladi 1896.na-prej se ni ničesar več storilo. Tako je prišlo, da sta se pogajala leta 1894. in j tudi prevzela izdelovanje generalnega načrta i inžinirja Dreossi in Antonelli in da sta se ista meseca avgusta 1896. sama obrnila naravnost na ministerski urad, da bi prevzela tudi izdelovanje podrobnega načrta . in svoj čas podjetje zgradbe. Ker ni bilo pravega nadzorstva, ne od strani deželnega odbora, ne od strani deželnih poslancev, ne od strani občinskih zastopstev, ne od strani p olitičnega društva »Sloga*, se po sebi razume, da sta Dreossi in Antonelli prvotno traso izpeljala po željah in migljajih ministerstva in sta seveda ob enem-tudi pazila na iot da bode bodoče podjetje njima kar najbolj ugodno. Meseca avgusta 1896. sta bila inžinirja Dreossi in Antonelli na Dunaju, da sta si zagotovila podjetje zgradbe vipavske želez-I niče. Jeseni 1896. šlo je le še za to, da se tudi koncesijski odbor spravi v njih roke in da se tako Vipavska železnica odvzame vsakemu vplivu slovenskih držav-I nih in deželnih poslancev. Znano je, da se je jeseni 1896. izbral pod predsedstvom deželnega glavarja Franca grofa Co-I roninija koncesijski odbor za Vipavsko že-j leznico, ki se je sestavil iz županov, župni-I kov in veljakov vipavskih. V ta odbor odločen [ je bil tudi grof Alfred Coronini. Grof Alfred j Coronini pa v ta odbor ni vstopil, marveč 1 je pustil, da so pod vplivom sedaj pok. j Ferdinanda Perozija zastopniki vipavske do-I line volili v ožji koncesijski odbor gg. Dreossi, j Antonelli, Casagrande, Mulič in Saunig. Do J tega trenutka ni bilo torej nikake akcije od strani deželnih in državnih poslancev, političnega društva »Sloge" in posameznih korporacij. Pre-1 pustilo se je vse ptujemu vplivu, in če J se je pri tem ostalo, se je zgradba Vipavske J železnice izvršila po Dreossijevem in Anto-nellijevem prvotnem načrtu Bilje-Dornberg-J Ustje-Ajdovščina. j Še-Ie pc izvolitvi koncesijskega odbora se je zdramil Alfred grof Coronini h neznanih razlogov ter n?dstopil z zahtevo, da se mora ta koncesijski odbor razpršiti ter delati na to, da koncesija pride v roke naših ljud i j. Sam se je grof izrazil z dr. Anto-l nom Gregorčičem vred, da ne ve, kako j stvar v roke prijeti, da se ne razume v tej stvari. Dr. Anton Gregorčič je še posebej ponovno izrekel, da je ta zadeva Goroninijeva in ne njego va. Tako je nastopil dr. Turna po želji in volji grofa Alfreda Coroninija na shodu pri Rebku. On sam ni bil ničesar ' storil, že iz tega razloga ne, ker je proga Ustje-Ajdovščina trgu, kojega je on zastopal, bila skrajno neugodna in mu je grof Alfred Coronini naj odločne jše izrekel, ali zagovarjati to progo ali nobene. Dr. Turna ni prevzel drugega naloga od grofa Coroninija, nego razpršiti koncesijski odbor Dreossi-Antonelli, nabrati osnovne glavnice 50.000 gld. po občinah in zasebnikih in tako omogočiti upravni svet železnice v narodnih rokah. Celo stvar pa je vzelo ministerstvo Wittek v svoje roke in pri tem sta pač jako malo deležna naša deželnozborska in državno-zborska delegata. Tako je bilo, gospoda! Sedaj pa pripisuje »narodno vodstvo", to je dr. Gregorčič vse, karkoli se je zgodilo za Vipavsko železnico, »tihemu delovanju", to je dr. Gregorčiču, torej samemu sebi. Značilno za njega: Kadar se izvrši kaka reč, takrat pa pride na dan s samohvalo, češ vidite, to zopet sem napravil, če tudi ima pri tem bore malo ali pa nič zaslug I O, Don Antonio, vedno bolj Vas spoznavamo! Pri kopanja zadel ob kamen ter umrl. — V Gradežu se je kopat te dni neki mladenič iz Gradca. Skočil je v vodo z glavo navzdol z deske, misleč, da je voda dosti globoka. Ali temu ni bilo tako, vsled česar je zadel z glevo ob velik kamen. Prišel je potem omahovaje še na breg, kjer pa je padel na zemljo ter izdihnil. Po novejših poročilih je umrl ta mladenič vsled srčne bolezni, katera ga je prijela v vodi. Poskusen samomor vojaka. — V ponedeljek popoludne okoli 3. ure se je vstrelil v sobi, kjer spi, vojak tukajšnjega 47. pešpoika, po imenu Anton F r i t z, doma od Sv. Pavla pri Gradcu. Ko je počil strel v vojašnici na Travniku, so skočili vojaki pogledat, kaj da je, kar so našli Fritza ležati na "tleh med dvema posteljama v krvi, in zraven je ležala puška. Vstrelil se je v prsi na levi strani, ali. se ni zadel smrtno, kar je konstatoval vojaški zdravnik, ki je hitro pritekel na lice mesta. — Kroglja, ki je šla v telo v prsi na levi strani, je prodrla iz njega na desni., je letela skozi okno << v ulico za vojašnico. Škode ni napravila. Fritza je bil baje prijel neki kadet, češ, da ga ni pozdravil. Ker pa je bil Tt\U že to storil, ni hotel ponoviti pozdrava. Radi tega bi bil moral na raport. Da se pa izogne, si je hotel končati življenje. Fritza, ki je bil prišel kmalu k zavesti, m prenesli v vojaško bolnišnico. Upanje je, da okreva. Oddelek Slovencev v Devinu napravi v nedeljo na dan sv. Ivana javni ples, kakor smo že naznanili. Čisti dobiček je določen v dobrodelni namen za otroški vrtec v Devinu, kateri je toli potreben in za katerega skrb polagamo z nova na srce naših rodoljubov. Svirala bo vrla mavhinjska godba. Ker je veselica dobrodelna, jt* pričakovati po-voljnega vspeha. Prostor za biaznieo. — V svrho zgradbe deželne blazniee je nakupil deželni odbor v ulici sv. Petra na desni strani prostor, ki obsega 20 zemljišč v skupni vrednosti 40.000 gld. Lastniki so bili Al. Viliat, Vetterl-Maiirovich in nekateri drugi manjši posestniki. Umeščenje goriškega župana. — Včeraj, opoludne je bil slovesno umeščen županom goriškega mesta dosedanji župan dr. Venuti. Kot zastopnik vlade je bil navzoč dvorni svetnik vit. Bosizio, kateremu je storil župan običajno prisego. Slavnostni seji je predsedoval županov namestnik Bombig, ki je povdarjal zasluge dosedanjega županstva ter med drugim omenjal tudi ohranitev laškega značaja mesta Gorice, kateri je bil tako naskokovan! Občinski svet da je v tem pogledu.storil vsaki čas svojo dolžnost. Župan je govoril na dolgo in široko ter ob-jjuboval meščanstvu vse mogoče in nemogoče i reči, kaj da treba še napraviti za povzdigo j mesta itd. V govoru seveda ni smelo izostati j tudi splošno laško stališče. Rekel je pri-I bližno, da Lahi so in Lahi hočejo ostati, in I če spoštujejo narodno zavest drugih, ki se naselijo v mestu, delajo le tako, kakor se spodobi omikanemu narodu, da pa vsak naskok na njih hočejo odbiti energično ter varovati svojo posest. Tako je bilo doslej, tako bo odslej. Kaj in koga je s tem mislil? Brez dvoma Slovence in druge, ki se naselujejo v Gorici, pozabil pa je župan popolnoma na mestne Slovenesv. AH ne ve, g. župan, da v Gorici je skoro polovica prebivalstva slovenska? Le stopite v to aH ono hišo, ta ali oni urad, v to gostilno, v ono kavarno, povsodi vam doni na uho slovenska govorica Slovencev - domačinov v Gorici. Na te se župan nič ne ozira, ker Lahi na sploh še trobijo v svet, da Gorica je laška vseskozi. Tako smo čiiali tudi v včerajšnjem »Piccolu" v poročilu o umeščenju dr: Venutija to norost, da Gorica je bila odbrana že od Boga, da je laška, in taka da vedno ostane. —Ali I ste že pozabili, vi laški modrijani, da prvo I prebivalstvo v Gorici je bilo slovensko, da I Slovenci so dali mestu ime, da kar je Lahov v njem, so izšli po večini iz slovenskih sta-rišev, o čemer pač najbolje pričajo imena, ali pozabljate, da v Gorici je skoro polovica prebivalstva slovenska, in to zahteva iste pravice v mestu, kakor Lahi! Župan jih je I odrekel, in povedal jasno, da bo odslej tako, I kakor doslej. Torej tista stara gonja od strani magistrata proti Slovencem v mestu se bo nadaljevala, lopovščin s slovensko mestno šolo še ne bo konec, itd. In potem govori, da spoštuje narodno zavest drugih!! Prav, jemljemo na znanje to izpoved županovo, povemo pa jasno in glasno, da ne bjmo odnehali v boju za naše pravice v mestu, marveč bomo isti nadaljevali s podvojeno silo. Mi zahte-I varno le i3to, kar nam tiče, in če se nam to odreka, umevno, da moramo nadaljevati borbo za naše pravice. In to tudi storimo, pa naj govore še toliko o kakih naskokih na »italijanstvo Gorice" itd.... Treščilo je. — Poročajo nam, da dne 18. t. m. zvečer okoli 6. ure je trdilo v zvonik cerkve sv. Križa pri Tomaju. Škode I utegne biti okoli 500 gld. Hitro o. kr. nradovanje. — Nekdo je bil vložil dne 8. febr. 1893. pri kaznil-I niškem ravnateljstvu v Kopru prošnjo za J službo _čuvaja, podprto s_ potrebnimi „dqku-„„ j menti. Čakal je seveda na odgovor. Ker ga I po 6 mesecih ni bilo, je vprašal pismeno, J kaj in kakd je s to rečjo. Odgovora nič, J vpraša zopet, pošlje dve priporočeni pismi , čez čas, odgovora od nikoder. Vsled tega si je moral mož preskrbeti že duplikat jednega I izmed priloženih dokumentov, kar ga je j stalo denar kakor tudi pisma. Le še nič ni bilo, m mož je rekel: Imejte v Božjem imenu že tiste reči, ker mi nočete odgovoriti na nikak način. Ali glej, v torek je prinesel I magistratni sluga v Gorici temu možu rešitev prošnje iz 1. 1893. Jeden dokument I je manjkal. Ravnateljstvo je bilo rešilo prošnjo dne 10. decembra lani, kakor je razvidno na vlogi, vročena je bila pa v torek. To vbogo prošnjo so torej reševali 6 let, 10 mesecev, in dva dni, za uročitev je bilo pa treba j časa 6 mesecev in 9 dnij. Hitro je slo J Furlausko politično društvo. — V nedeljo so imeli napovedano zborovanje v I Zagradu. Kakšen namen ima to novo društvo, j smo že povedali. V odboru čita»».v> med J imeni iz Gorice in Futianije tudi ime radi-I kalnega Laha Seppenhoferja, ki je od-I bran podpredsednikom. Iz tega pač smemo sklepati, da društvo bo preveval njegov duh, to je duh najhujšega laškega radikalizma j ahi oni znanega Codermaza, ki prebiva sedaj j v Italiji. Seppenljpfer stoji vedno v prvi vrsti radikalcev, kadar treba iti proti Slovencem ali pa storiti kaj velelaškega. Tako se je oglašal v mestnem svetu vedno ob takih prilikah, ker pa je tam le še premalo radikalizma, je izstopil letos, ko jo bil j zopet izvoljen. Društvo bo velelaško, najbrže bolj odkrito, dočim je »Unione* sicer tudi velelaška, ali bolj previdna; je pač poleg stari lisjak j dr. Pajer. Zanimiv! podatki. — »St, M." prinašajo v poslednjem svojem zvezku prav zani-I mive podatke iz statistike. Nekaj jih poda-I jemo našit« fiitateijem, ker vemo, da jih bodo J v resnici zanimali. — L. 1899. je imela Go~ 1 rica sorazmerno 22.967 prebivalcev, Ljubljana 36.854, Trst pa 166.599. — Živo-I rojenih je odpadlo na 1000 prebivalcev 1. 1899. v Gorici 26*3, v Ljubljani 29'7, v j Trstu 32*0. Najmanj živorojenih odpade na 1000 preb. v Inomostu na Tirolskem, namreč j le 12-5, največ jih pa odpade v Drohobvczu J v Galiciji, namreč 51*0. — Mrtvorojenih je odpadlo na 10.000 preb. I. 1899. v Gorici .13*5, v Ljubljani 1507, v Trstu 22*1, v Pragi 26'4, itd. Najmanj mrtvorojenih je I. 1899. na 10.000 preb. odpadlo v Černovicih v Bukovini, namreč le 2*6, največ pa v Strvju, namreč 32*5. — Zanimivo je tucli vedeti, da je 1. 1898. umrlo na Češkem 149.078 ljudij, in to vsled naravne smrti 145.453 oseb, vsled nenaravne (samomor in pod.) 3625. L. 1897. je pa umrlo 150.161 j ljudij, vsled naravne smrti 146.709, V3led | nenaravne pa 3452. Dalje zanimivo, da je j mej 100 mrtvimi sorazmerno 46 otrok. Košček klerikalne bedastoče in fa-I natizma. — Iz Monakovega na Bavarskem naznanjajo lepo pripovedko, katere obseg je: J Neki monakovski trgovec I. W. ima v zalogi angleško blago. V izložbi je imel pa te dni »Christiejeve klobuke«, ki imajo ime od an-I gleškega tvorničarja Christiea. Prišel je v | njegovo prodajalno neki duhovnik B, in zah-I teval v imenu duhovne oblasti, da naj trgo-j vec l. \V. takoj te klobuke odstrani, češ, nji-i hovo označenje je roganje do Najvišjega. j Duhovnik in duhovniške oblasti so imele I namreč Christiejeve klobuke za Kristove J klobuke. V svojem klerikalnem fanatizmu so J hoteli takoj prepovedati tako »roganje8. Razume se, da je bil duhovnik od trgovca, » kakor mu je tikalo, poučen. Opravičeval se je, da ga je neki katoliški žurnalist opozoril na to zadevo. *Ker pa cerkveni uradi občujejo j le s klerikalnimi žurnalisti, torej si lahko J takoj že v ti mali stvari prepričamo, kakšni I so klerikalni žurnalisti. Denuncijanti, fanatiki in tepci! — Vzor klerikalne žui nalistike pri nas na Goriškem je »Primorski List*. Piše bedastoče, dela nesramne »dovtipe«, denun-cuje, laže na drobno in debelo, »Gorica* pa hodi vzorno za svojim »vzorom". Pač res: j bratec in sestrica l Izpred sodnije. — V torek je stala pri zaprtih vratih pred tukajšnjo okrožno sodnijo 48 let stara Marija Visintin, krčma-rica,. kjer je lani v Moši v nekem hipu, ko J je bila jezna, žaljivo govorila o veri kakor tudi o vikariju v Moši in njegovi služkinji, I ter je take besede spremljevala s pljuvanjem C. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu razglaša, da vsled sedaj v delu stoječe korekcije Koroške državne ceste med Kobaridom in Trnovim ostane odprt promet na progi od km. 111 do km. 112, začenši v pondeljek dne 25. t. m. do daljne na-redbe 1 e ob sledečih urah in sicer: od 8. ure do 10. ure predpoldne; od 12. ure opoldne do 3. ure, popoldne in od 6*30 ure zvečer do 5. ure zjutraj. * "----- «.~~ - . - . Dvokolo (bicikel) je na prodaj. — Kje, pove upravništvo »Soče". RazglecLpp ^vetu. Dva glasova s Češkega. — Govor dr. FoFta v Nimburku v nedeljo smo že omenili na kratko v večernem izdanju zadnje številke. Danes potlajemo isti malo podrobneje. Dr. Folt meni, da z obstrukcijo so dosegli Cehivspefaza-hip, ali je vendar važen, ker pospeši proces in utegne prinesti važne spremembe na politiško obzorje. Kar zadeva desnico, ista ni bila nikdar dovolj trdna, ni bilo 'poštena zveza za čas sile, marveč le nekako veteransko društvo. Dr. Foft misli, da spravne konference se ne bodo nadaljevale, ker Nemci niso za mir, da pa tudi se ne oktroira poslovnega reda ne jezikovnih načrtov KdrberjeUk ostaja torej le razpust zbornice. V tej zmešnjavi pride do zadnjega spopada med dvema nasprotnima si načeloma: med načelom utrjenja nemške nadvlade in med načelom preosnove ustave v smislu federalizma, ugajajočega interesom države. V tem zmislu češko vprašanje postaja evropsko vprašanje. Od rešitve tega vprašanja bo odvisno, ali naj se Avstrija.poniža v odvisnost od Berolina, ali pa najde izhod, ki Nemcem dovoli pristojno politiško stališče in hkratu zadovolji tudi druge narodnosti, da tako postane Avstrija velika Švica, državna zveza vseh svojih narodov, kakor samostojen člen med evropskimi državami. Isti dan je govoril tudi dr. Krama!'. On se tolaži, da se ni bati nič prihodnjosti. Te se ni bati Čehom, ker so prestali že marsikaj in utegnejo še, ali drugače je z državo. Ne proti Mladočehom, ampak proti narodu češkemu naj bi bila naperjena politika namerjane nove večine. Kaj takega morejo svetovati le oni. katerim se ni bati za narodno bodočnost svojo, tudi če Avstrija razpade, in ki hočejo le ne m š k o A v s t r i j o, ali nobena avstrijska vlada ne bi mogla prevzeti odgovornosti za izvršitev takega nasveta. Ako se odloči vlada, da potom zakona uredi jezikovno vprašanje, mora storiti to ie tako, da ne bo ne z m a g o v a 1 c e v ne premaganih,drugače pa brCehe potisnila v načelno negativno opozicijo proti vsemu, kar je v interesu države in nje bodočnosti. Ni treba obsipati z očitanji onih, ki so se sedaj postavili proti njim. Stranke se morejo raziti — narodi se najdejo zopet. Krakovska ,Nowa Reforma" piše o zadnjih dogokih v državnem zboru in o političnem položaju sploh zelo pametno in objektivno. Pravi, da so nemški listi polni opisov^ kako so Čehi vodili obstrukcijo; tega pa nihče ne vpraša, zakaj sojo vodili! Boj med Čehi in Nemci ni boj za ureditev jezikovnega vprašanja, marveč je boj za sistem, od čcgar izida ni odvisen te obstanek češkega naroda,ampak obstanek in razvoj slovanskih narodov v Avstriji na sploh. To je boj federalizma in narodne avtonomije proti nemškemu- centralizmu. Češki voditelji, katerih »obzorje sega precej dalje, nego iz gospodske ulice do dvora", so bliskoma spoznali, za kaj gre tu ter so začeli ta boj na življenje in smrt. Njihov boj je boj vseh šibkejših, t j. vseh. slovanskih narodov v Avstriji. Nemški posredovalni jezik. — Levica je sestavila posebno spomenico glede na Kdrberjev jezikovni načrt za Češko in Moravsko. Obsega dva dela; jeden se peča s Češko, drugi z Moravsko. To spomenico so izročili načelniki levičarskih klubov minister-skemu predsedniku. Objavili so k tej spomenici tudi komentar, iz katerega je najbolj zanimivo to, da levica ne zahteva nemškega posredovalnega jezika za vse kronovine. Po njenem mnenju ga ni potreba v Galiciji, Bukovim, Dalmaciji ter na južtiem Tirolskem, ali v vseh drugih deželah pa mora biti, tako na primer tudi v Primorju, kjer nemščina tudi ni deželni jezik. V* tem komentarju pripovedujejo torej Nemci jasno in glasno, da nemški posredovalni jezik, kateri imenujejo »državno potrebo", ni potreben kar v celih deželah 1 Potreben po njihovih namenih pa je tam, koder prebivajo Čehi in Slovenci. Tem ga treba usiliti, ker te treba zatreti. To je njihovo geslo, in to so povedali dovolj očito v omenjenem komentarju. Civilna godba v Ljubljani. — Ljubljana doslej ni imela civilne godbe, katere pa pač* že dolgo in živo pogreša. Slednji čas se je zbralo več prijateljev godbe, ki so se pričeli resno pečati z ustanovitvijo take godbe. Ljubljana nima dovolj izvežbanih godcev in zategadelj se išče več' izvežbanih solidnih godcev. Godcem, ki se prijavijo za to godbo, se bodo preskrbele v Ljubljani primerne službe. Prijave in pogoji naj se dopošljejo vodstvu civilne godbe v Ljubljani. O dogodkih pri sv. Jakoba v Trsta. — Gonja proti Slovencem se nadaljuje. Sedaj se je oglasil tudi list »Ricreazione*, ki je glasilo laške duhovščine. To katoliško glasilo iz same krščanske ljubezni do svojega bližnjega kriči*. Proč s slovenskimi trakovi iz ^cerkve sv-Jakoba! Ogla-silaTše **je loref jtudi laška duhovščina prav po geslu »Piccola«, in žid in katoliški laški duhovnik si ležita v objemu v gonji proti Slovencem pri sv. Jakob-% odkoder mora po njihovem mnenju izginiti sleherni slovenski glas! Lepa družba: žid in katoliški duhovnik! Se je umevno, da se zaletava žid v slovenščino v cerkvi pri sv. Jakobu, naravnost neumevno pa je, da dela kaj takega laška katoliška duhovščina! Pokazala je s prej označenim vsklikom, da ja baš tako l o p o v s k a kakor laški židje. --------S slovenskimi trakovi utegnejoizginiti iz cerkve tudi darovatelji in nositelji istih, in priti utegne dan, da neko lepo popoludoe sešteje število svojih „vernih ovčic" lahonski župnik Hrovatin po prstih svoje roke! Na Kitajsko! — Listi prinašajo vest, da vojaško poveljništvo v Trstu je dobilo ukaz, pripraviti za odhod bataljon 97. peš-polka, ki bi se ukrcal na križarko »Marija Terezija", ki stoji v Pulju, namenjena na pot na Kitajsko. Na Kreti so bili Slovenci, na Kitajsko pošljejo zopet Slovence I Položaj na Kitajskem. — Te dni je začela na Kitajskem vojna. Na ultimatum evropskih velevlastij je odgovorila kitajska vlada z bombardovanjem mejnarodnega bro-dovanja izza trdnjavic okoiu mosta Paku. Bombardovanje je končalo s tem, da so Kitajci zapustili to važno mesto ter jo popihali proti severu. Na begu so zažgali dve vasi., Brodovje ni posebno trpelo. Največ izgub imajo Rus i, namreč 16 mrtvih in 45 ranjenih; tudi je došla še nepotrjena vest, da je granata raznesla rusko vojno ladijo »Man-giur ;* nekaj vojakov je ubitih, več ranjenih. Nemci imajo 3 mrtve, 7 ranjencev; Angleži 1 mrtveca, 4 ranjence; Francozi 1 mrtveca in 1 ranjenega. — Došla vest o usmrtitvi nemškega poslanika v Pekingu je izmišljena. ~- Vstaja soje razširila tudi v deželo Se-Ciuan. — Misijonska družba je dobila poročilo, da jo ljudstvo podrlo v Han-kauu misijonska poslopja. . Govori se, da so naprosile volevlasli Japonsko, da pošlje na Kitajsko fO.000 .nož v svrho, da vduši vstajo. Japonska to tudi najbrž stori. — Francozi imajo sedaj na Kitajskem 2000 mož, drugih 2000 pošljejo tja le dni. Zjedinjene države sev. ameriške pošljejo še 5000 mož. Ruska ki je že poslala 4000 mož, je baje sklenila v soglasju z drugimi velevlastmi, poslali še L0.000 mož. — Japonska pošljo še 3000 mož. To je že precejšnje število možlva, toda najbrže ne bo zadostovalo, ako se vstaja razširi po celem Kitajskem, in treba bo energične akcije sporazumljenih velevlastij, ali pa se bode morala pooblastiti kaka država, da vduši upor na svojo roko. V bitki pri Taku je padlo okoli 400 Kitajcev. Zastopniki združenih velevlastij so mnenja, da treba poslati na Kitajsko še najmanj 20.000 mož. Rusija postavi na bojišče še 14.000 mož. Japan pa 2500. Včerajšnja poročila javijo, da so Kitajci obkolili internacionalne čete pod vrhovnim poveljstvom angleškega admirala Seymour-a. Druga vest pa to zanika in pravi, da plapola raz južna pekinška vrata angleška zastava. Avstrijska mornarica pripravlja baje 3 ladje za odhod na Kitajsko. Po angleških poročilih zunanja poslanstva v Pekingu niso trpela nikake škode. Buri so baje že pred vrati v Peking ter so naskočili mesto. Admiral Sevmour je prišel po današnjih poročilih že v Peking. Podrobnosti niso znane. — Govori se, da mislita Rusija in Japonska skupno postopati na Kitajskem. Raznotero. — V Trstu se je vstrelil 27 letni klepar Pontoni v svoji delavnici ter je kratko na to umrl. — Du se je odpovedalo Pellouxovo ministerstvo v Italiji, smo naznanili zadnjič. Kralj namerava poveriti sestavo novega ministerstva predsedniku senata Saracco. — O vojni v južni Afriki ni nobenih posebnih poročil. Vse je nekam mirno. Sedaj imajo tam zimo in hudo mraz. — V Pariz sta pripotovala na razstavo avstrijska ministra Hartel (uk in bogočastje) ter G a 11 (trgovinski minister). — Stavke v Vevčah pri Ljubljani je konec. Delavci delajo, dosegli so le skromno malo priboljška. — V tovarni strojev državne železnice v Budimpešti je stopilo v stavko 3000 delavcev. Narodno gospodarstvo. Trtna u5 se je prikazala na mnogih krajih kar najhuje, kakor v goriški okolici, v Podgori itd. ter skoro v celej vipavski dolini, in sicer na domačih kakor tudi na tjajih trtah. Značilno je, da se letos prikaže prej na cvetju in šele potem na listih. Cvetje je velo in črnikasto; cvetna časa tudi črnikasta in osušena, se še drži čase, in je pokrita z belkastim prahom trtne uši, kateri se vidi tudi s prostim očesom. Cvetje, ki je že zgubile cvetno čašo, dobi okrog mednika belkast krog in celi grozd postane bel, kakor da bi bil posut z moko. Ta belkast cvet in zrnca odpadejo in ogolijo popolnoma grozd ~ Da se prepreči popolno uničenje trte', je treba pa pridno škropiti z (bakreno ga-lico). Košato žveplo, katero nekateri svetujejo, bo koristilo pozneje, ker bi je sedaj skoro vsakdanji dež izpral. Škropiti pa se bode moralo z gori omenjeno zmesjo samo grozde in.4ie-cela,trta. in to naj se napravi "tudi tam, kjer se trtna uš ni še pokazala v veliki meri, ker bi sicer pri sedanjem deževnem vremenu trtna uš povzročila velikansko škodo. Nova enketa glede na davek na špirit. — Kakor znano, so bila mnenja posameznih deželnih odborov glede na nameravane deželne zakone o dokladah na državni davek na špirit precej različna. Da se vsa reč končno uredi, je sklicalo finančno ministerstvo na dan 25. t. m., to je prihodnji ponedeljek, novo enketo deželnih glavarjev na Dunaj. Halo dadno! — Nemški cesar je podelil sankcijo zakonu, katerega je nedavno nemški državni zbor vsprejel, vsled katerega se pa značno zvišuje eolnina na pluja piva. Kakor znano, tiče se to zvišanje v prvi vrsti čeških piv, kar je znano našim čitateljem po notici »plzensko pivo v državnem zboru v Berlinu", Pričakovalo se je, da ta zakon, ki je izšel iz šovinistiških vsenemških vzrokov, ne bode sankcijoniran, ali Viljem H, je zopet znova v tem slučaju pokazal, kako se malo ozira in kako malo respektira državo, na katero je govoril nedavno namreč ob prihodu našega cesarja v Berlin tako »tople m sim-nniiat«« zdravicel Trgovsko In obrtna društvo m Kranjsko je imelo v petek občni zbor. To društvo se je ustanovilo lansko leto. Povod ustanovitvi je bila kranjska klerikalna organizacija, katere glavni namen je, ugonobiti trgovski in obrtni stan z nebrojnimi kons. društvi, katera je vže ustanovila in jih še ustanovlja; to klerikalno gibanje ima odkriti smoter, vstvariti si popolno gospodstvo duhovščine s tem, da ugonobi trgovca in obrtnika in spravi kmete v svojo popolno odvisnost. Tako nevarnemu klerikalnemu za-početju so se postavili kranjski trgovci in obrtniki v bran in si ustanovili gori omenjeno društvo, katero ima že lepo število Članov, ki so se zborovanja tudi rnnogobrojno udeležili. Po odborovem poročilu in po volitvi predsednika in odbora se je razvila daljša razprava o gospodarskem položaju v deželi Kranjski, Konstatovalo se je, da gospodarstvo na Kranjskem radi preobilnih konsumnih društev silno peša in da raste zadolženje kmetskega ljudstva vsled klerikalnih posojilnic. Ako pojde to tako naprej, začno ljudje trumoma seliti se v Ameriko. G. Petsehe iz Loža je pojasnil žalostne razmere kranjskih trgovcev in obrtnikov. Že med njimi samimi obstoja velika konkurenca, tako, da zarnorejo samo z največjo pridnostjo izhajati. Od vlade ne zahtevajo trgovci in obrtniki drugega, kakor da pazi, da se bo klerikalno zadružno gibanje držalo mej, ki mu jih določa zakon, a še to se ne zgodi. »Slovenec8 je nekoč naravnost priznal, da se hoče s kon-sumnimi društvi uničiti liberalne trgovce in obrtnike. Najžalostneje pa je, da stoje konsumna društva izven zakona, da zanje ne velja nobena postava in da jim gre vlada kar le mogoče na roko. Konsumnemu društvu v Starem trgu je glavarstvo vzelo gostilniško koncesijo. Vlada je to potrdila, ministerstvo pa je to zopet razveljavilo, da&i je bilo društvo že pri sodniji in pri glavarstvu kaznovano, in bi bil v takih razmerah vsak gostilničar že davno izgubil koncesijo. Govornik je predlagal, da se izvoli posebna deputacija štirih členov, ki naj pri dež. vladi posreduje glede konsumnih društev, in če treba pojde tudi na Dunaj k ministerstvu ali celo k cesarju. G. T o s t i iz Ljubljane (Primorec) je opozarjal, da je vinska klavzula povzročila velikansko škodo domačim vinogradnikom in gostilničarjem. Vrh tega pa so nastala še konsumna društva, ki delajo gostilniški Obrti silno škodo. Ta društva so davka oproščena, in ker točijo petijot, je konkurenca ž njimi nemogoča. G. D o ro i c e 1 j je opozarjal na potrebo trgovske šole in izdaje terminologije za trg. stroko. G. Tavčar je rekel, da bi konkurenca s konsumnimi droštvi ne bila težka, ako bi ljudstvo po kapelanih ne bilo tako nahuj-skano, da v konsumnih društvih rajše slabo dražje plačuje, kakor da bi jemalo pri trgovcu dobro blago za pošteno ceno. (Dr. Krek, ta imenitni slov. krščanski soeijalist, je nekemu gospodu naravnost povedal, da hoče njegova sžranka s svojo organizacijo liberalce na Kranjskem uničiti). — Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je društvo aktivno z 842 K 52 vin. Tudi pri nas na Goriškem bi kmalu zavladale take žalostne razmere na gospodarskem polju kakor so na Kranjskem. Tudi pri nas nima klerikalna organizacija drugega smotra nego ugonobiti posamezne, gospodar-stveno samostojne eksistence. Ta splošno-osrečevalna organizacija hoče tudi našo deželico preplaviti z nesrečnimi, pogubonosnimi kons. društvi. Poskusila je to najprej * vipavski dolini in ponekod na Krasu. Toda prežalostni vspehi, koje morajo zaznamo- vati taka društva na Kranjskem, odpirajo trgovcem in obrtnikom oči, in upati smemo, da ta klerikalna organizacija ne obrodi toliko »osrečevalnih« kons. društev, kakor na Kranjskem. Dolžnost vsakega trgovca in obrtnika je, da se takemu gibanju, ki je v stanu, ugonobiti ga gmotno, vže iz lastnih in celokupnih interesov odločno upre in dela na to, da se onemogoči ustanovitev kons. društev •— bodisi kjerkoli. Na roko pojde v tem boju v prvi vrsti naše »Trg. in obrtno društvo za Goriško", katero se je organizovalo v prvi vrsti v to svrho, da brani eksistenco trgovcev in obrtnikov in da obvaruje našemu gospodarskemu življenju pravo gospodarsko podlago. Ustanovitev blagovne borze v Olo-nioncu. — Olomouc je mesto, ki ima skoro prav jednake razmere, kakor jih imamo mi v Gorici, Nemški živelj ima nadvlado — cerkvena hijerarhija ga krepko in vspešno podpira; nadškof Kohn je zapovedal nedavno, da ne sme v Olomoucu noben duhovnik biti člen čeških društev, češ, da niso krščanska! — ali Čehi se gibljejo prav živo in upati je, da se razmere temeljito premene. Ni temu še dolgo, kar smo pisali o ustanovitvi trgovskega muzeja v Olomoucu; — to je bilo tedaj, ko smo poročali o našem obrtnem muzeju, Danes pa moremo sporočiti zopet lep napredek, namreč: ustanovitev blagovne borze. Ustanovni odbor je te dnij poslal ml* nisterstvoma trgovine in poljedeljstva prošnjo, da se jim dovoli ustanoviti borzo, V ti blagovni borzi bodo se le nekoliko dni v tednu vršili trgovski posli, To pa zategadelj, da se bode trgovine na borzi lahko udeleževala olomouška okolica, da bo dana tudi kmečkim posestnikom priložnost samim stopiti v ta kraj moderne trgovine, Terminova trgovina bode seveda, dokler si ne urede v Olomouci poštene informacijske pisarne, popolnoma izključena iz borznih trgovskih načinov, Veliko skrb pa se bode dajalo ureditvi mirovne sodnije, kar je seveda tudi zelo umevno, velike važnosti pa bode mirovna sodnija posebno še tedaj, kadar se uvede za sedaj le izključena terminova trgovina, Kakor videti, tudi v Olomoucu veliko projektov v sorazmerno kratki dobi zagleda beli dan. In iz baš istega razloga kakor pri nas, Razume se, da v Olomouci vsi Čehi delajo složno na tem polju. Pri nas pnP Kako pisojo naš! politični nasprotniki o »Trgovskem in obrtnem lirustvu za Goriško P* Stvarnega ne povedo1 seveda ničesar, aH zato hočejo smešili !! In to je zelo, zelo napačno I Mi moramo takemu delu kot je to »Trg. in obrt. društva* žrtvovati znatni del svojih močij, ker tu se gre za kruh, za obstoj velike večine našega naroda. Kaj pa to zuači, o tem menda ni treba pisati, kajti to je vsakomur že tako in tako dobro znano. Povdarjali smo že, da projektov, ki so sedaj na dnevnem redu »Trg. in obrt. dr. za Goriško", ni odbor privlekel morebiti sam iz lastnega nagiba za lase na dan, ne, ampak vse te projekte je privela" na dan današnja doba, razmere današnje dobe. V društvu se samo vse osredotočuje! In tega je zelo potreba, ker pri takih rečeh treba vedno osrednje organizacije, središča, ki vse zasleduje in ima vse na dnevnem redu. In to je »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško", h kateremu bi moral pristopiti ne le vsak trgovec in obrtnik naš v deželi, tem več vse občine in vsi oni, ki so prijatelji napredka. »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" mora postati — brez dvombe tudi postane — korporacija, ki bode takorekoč voditeljica vsega v deželi, seveda v prvi vrsti gibanja gospodarskega. In to že nekateri slutijo. Od tod torej »zafrkavanje", ki morebiti pri slabičih trenotno škoduje, ali pri treznih možeh vzbuja samo pomilovanje... Pa je že tako na svetu, da se Češče radi osebnostij pozabi na stvarnost. To delajo z večine pa Ie zlobneži! MnjižBvnost. Narodne pesmi z napevi. — Nabral m uredil Janko Žirovnik. Stanejo elegantno vezane K 1*20 h. V založbi Otona F i s c h e r j a v Ljubljani je izšla te dni mična knjižica pod gorenjim naslovom kot nova pomnožena izdaja. Obsega venec 50 lepo harmonizovanih pesmic, ki pridejo ljubiteljem glasbe in petja gotovo prav kakor prva izdaja. O knjižici so se izrekli pohvalno razni slovenski listi. Isto moramo storiti tudi mi, ker knjižica v vkusn: mali obleki z bogato vsebino je res vredna vsakega priporočila. Za pevske zbore, za učitelje takih zborov itd. je knjižica kakor za nalašč. Razglas. Podpisano županstvo naznanja, cla bode starodavni in znameniti konjski trg v nedeljo, etne 24. t m. Toliko se daje na znanje slavnemu občinstvu. Županstvo v Devhiu, dne 20.jun. fflOO* Za župana.- J. LEGIŠA. Henrik Sienkiewiez . n in. njegova dela. 5. maja t. 1. je prfetekio 30 let, odkar so se jeli v Varšavskem dnevniku »Gazeta Polska« pojavljati potopisi pisatelja pod psevdonimom Litvos. Ti potopisi so bili krasni in zanimivi, da so obračali na-se pozornost Citateljev doma in za mejami. Gez nekaj Časa je priobCii imenovani Časopis novico, da je odpotoval Litvos v Ameriko, ter jel priobCevati v svojih predalih popise njegovega potovanja po Ameriki. S poCetka se ni zmenilo občinstvo za nje mnogo, toda čim dalje je potoval potopisec po Ameriki, tem živahnejše in zanimivejše je postajalo popisovanje. Ne le vsebina, marveč tudi naCin pripovedovanja je bil vedno novejši in zanimivejši. Dovolj zgodaj so izvedeli za te potopise tudi tujci, ki so jeli jih prevajati na svoje jezike. Pisma iz Amerike so vzbujala neprestano veCjo pozornost, a poleg njih so pričeli poljski Časopisi priobCevati še pripovedke, ki so obračale Se veCjo pozornost na pisatelja. Litvos je odložil krinko in ime Henrik Sienkiewicz je postalo splošno znano in visoko cenjeno. Takrat je pisal drobne pripovedke, ki so bile v onem času najbolj priljubljene. Bil je sicer najmlajši, toda najizbornejši pripovedovalec; že takrat so trdili poljski kritiki, da bi se le s težavo našel tekmec Sienkiewiczu, ki bi imel tako nežen ukus za lepoto ter toliko poezije v svoji duši. „Stari sluga«, .Godec Janko", ,Za kruhom", ,lz spomeniške kujige poljskega učitelja", .Bartek zmagovalec", »Čuvaj na svetilniku", ,V tatarski sužnjosti", »Črtice z ogljem", Jrlantja", so slike, s katerimi stavi pisatelj Citateljem pred oči trpeCe Človeštvo. Veselo, lahko, celo smešno se začenja kos te ali one tragedije; človek si misli, da se bo smejal do konca pri knjigi, toda smeja se le ob prvih odstavkih, ob poslednjih pa mu že zastaja sapa, oči se mu ovlažijo in kar razjokal bi se od sočutja. »Godec Janko" ter »Čuvaj na svetilniku" sta med drugimi prava bisera. Ni bilo torej nikako Čudo, da je vzbujal pisatelj ž njimi splošno zanimanje. Takoj po prvih so mu prijatelji obetali sijajno bodočnost; vsekako pa se tudi ni manjkalo protivnikov, ki so planili po njegovih delih z ogavnim sovraštvom. Takrat je napisal poljski kritik St. Tarnovski naslednjo: »Sien-kiewicz je imel velik in zaslužen vspeh; naj ga ima Cinidalje ved Samo naj se «e ozira ter ne ravna po njem. V naših dneh je vspeh dokaj nevarnejši, nego je bit za mladih let Zaleskega aH Pola. Svojo umetnost in dušo svojo mora sedaj umetnik, zlasti pisatelj, držali više nego drugekrati; mora jih imeti vzvišene visoko nad vsem tem, ker sicer utegne doživeti, da mu jih strgajo navzdol*. (Dalje pride). l^arol praščiH, pekovski mojster in sladčičar v Goriei na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. V slovo! Po 17-letnem bivanju v občini rifemberški sera se preselil pretekli teden s celo svojo družino v Gorico, v Kapuc.nsko ulico žt. ih, kjer sem se naselil za stalno. Dragi prijatelji in znanci! Si mi mogoče popisati občutkov, ki so me prešinjali, ko sem v duhu zadnjikrat pozdravljal Vas ter Vam klical: Z Bogom! Dokler sem bil tam, je bil moj srčni namen: posvetiti vse svoje moči svojemu poslu, in sicer v splošno zadovoljnost nhemberskih občinarjev. Pa zakaj tuclt ne? Za prijaznost in spoštovanje do Vas sem vžival tudi v polni meri od Vas isiotako prijaznost in spoštovanje. Ker se mi je zasuknila usoda v zadnjem času drugače, kakor sem jaz mislil, mi ni ostajalo drugega nego loSiti se od Vas. Zgodilo se je to, in ločil sem se! Oprostite mi vsi listi, od katerih se nisem mogel posloviti osebno, in to vsled ginjenja, katerega je bilo polno moje srce ob slovesu. Ako sem koga razžalil, naj mi odpusti, kakor odpuščam jaz vsakemu, kdor bi bil meni prizadel kaj hudega. — Bodi zahvala vsem onim, ki so na kakršnikoli način storili kako vslugo meni ali moji družini. Zato kličem Se enkrat vsem: Z Bogom! Gorica, dne 20. junija 1900. Andrej Franeeškin, bivši dficar. IDO do 300 gld. mesečno iahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih, drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ludvvig usterreicher, VIII Deutsche gasse 8 Budapeat. Anton Potatzky v Gorici. y» sredi RaStelJ* 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliiče nirnherikcga in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Sveti ujleo. — Kožni venci. — MaSnc knjižice. Hišna obuvala za vse leinc čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. "' "" " iž Ho 8 ¦1 DRUŽBE ECIRIIA IN MFTODA V LJUBLJANI, Tvarina ie najboljša cikorija. ZALOGA IV.JEMČIIII V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja! y Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, to je citerija ali: »Kam družbe sv, Cirila in flletoda v Zjubljani" Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: IVAND JE6AGINU v Ljubljani. KOPEL rVciztto&no Jt$$*?l&2toBi,Se mbo\esidoMoica\ mUmmk ****** _2r^a4kcHiabclc2«i Prospekti se dobe pri ravnatelji I Jožne železnice posfaja:Polčane(P5lfechach) Iblžne kamene, KRASNO PREBIVALIŠČE MaTheP5olfancu| ZA PO LETI. ffl*aforhlji*.ifo. **************** »r- VELIKA ZALOGA -*m ŠIVALNIH STROJEV M DVOKOLES SAUNIG & DEKLEVA V GORIGI ulica Munteipio št. 1 ' mehanična delavnica v Nunski uiici št 16. V zalogi imamo nad 100 Šivalnih &trojev vsake vrsle dr razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sullarje, tudi ! za umetno vezenje (Sti- \ ckerei). Nahajajo se tudi ' v zalogi dvokolesa prvih tovarn kot avstrijskih in •. (Brez konkurence!) inozemskih. '¦lir- Cene so od g-ld. 90 naprej, -)»oj Z nami j« vsaka konkurenca nemogoča! Se toplo priporočamo z. odličnim spoStovanjnm udani SAUNIG & DEKLEVA. Prave in edine želodčne kapljice, iVarstvena znaiikn). „ , .- ¦ , Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, ee se jih dvakrat na dan po jedno žlicico ^^ popije. Okrepi po-Sv. Anton Padnv. kvarjeni želodce store, da zgine v kratkem času omoiiea in žtvoiea tšnosi (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. —9 Cena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Gorici. Cristofoletti "liran Schindler Dunaj, III. Erdbergerstr. št. 12. razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-italijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvd, vinarstvo, za obr^e in gospodarske namene. Gene nižje kakor drugod Ugrodni pogoji plačevanja. Za rcealno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLBR c. kr. privileg. lastnik. Dunaj, III. Erdbeigcrst. št. 12. _____ f Preko meje naše | domovine se siri glas o izbornih testeninah »Prve kranjske tovarne testenin ŽnideršSč * Valenčlč v Ilir. Bistrici". Zanesljivo prave so le v zaklopnicah po '/2 kg. z najino firmo. Trgov- Lffl ecm cenike zastonj in poštnine prosto. Kj I i Mirodilnica (drogerija) i JERETIC (prej B. Poniž) Tržna ulica, pri sadnem trgu. V zalogi se vdobiva po skromnih cenah: Barve sithe in oljnate (proste in v Škatlah), pokosti (lake), zamazka (kit), Idej (lim), karbolinej, tinta; cement; čopiči, ščeti, šablone; za-maškf, gobe, milo; bencina, sveče, užigaliee, petrolej; Špirit, gelatina, vinska kislina; žveplo, vitrijol; cevi iz kavčuka, galoše; razne soli, olja in esence, kitova mast, (štokfiževo olje), zdravilna zelišča; čaj, med, mineralne vode; cedike (gonio), cerkveno kadilo in.kot primeša dišeči storaks; razna čistila, gladila in mazila (kot smirek, steklen papir, votlie, kolamaz itd.); prepase za kilo, obveze in druge kirurgične oprave; pogača za pse, fosforno-kislo apno (Futterkalk); lepodišeče blago (pai-fumerije); potrebščine za fotografijo itd. .. Amton :Obidič9..... Čevljar v Semeniški uiiei štev. 4 jjH^ v Gorici, ^»J| priporoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno pridajalnicojestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vce, domači tropinovec, lini runi, različna vina, goružice iSenf), Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem j Kopač & Kutin, ! trgovca v Semoniški ulici St. 1 i v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* ©©©©©©©©©©©$©©©©©©©©©© 5bL Prva slovenska trgovina z železjem v Gorici gL © Konjedic & Zajec § ® (prej G. Darbo) ® pred naclslcofijo §l>. 5. Podružnica konec IIuštela gtv 2. ® Zaloge v uiici Morelli št 12, v Gosposki ulici št. 7. v posujiinicni hiši. \y Priporoča po najnižjili cenah svojo bogato zalogo najboljšega ©štajerskega železa, železno, cinkaste, pocinjene in medene plo-ičevlne, orodja za razne obrti in ponižnega, stedilna ognjišča, JL peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe. ^P Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse gBk naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. |H| Glavna zaloga za Gorico In okolico j§ izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. Vr Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a ^H v Ajdovščini po tovarniških cenah. § Edina zaloga najboljšega koroškega Aealon in Brescian-jekla. @ Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz šjSk prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.