60100200 PRI (V OSREDNJA KN JUNIC A P.P.126 66001 KOPER Poštnina otočana » gotovini /-> rt/w, oostaJe I grupo«. IjCllSl «.()() Lil* «oKI DNEVNIK Leto XXXrV. St. 3 (9915) TRST, četrtek, 5. januarja 1978 “S ¥ začel Izhajati * Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdoba _ prl Cj,°renii Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjen: Evropi. medtem ko demokristjani še zavračajo možnost vlade s komunisti sestanek gospodarskih izvedencev dejansko ODPRL KRIZO ANDREOTTIJEVE ENOBARVNE VLADE Za KPI in PSI ni mogoče rešiti gospodarske krize brez predhodne premostitve politične krize - Komunisti napovedujejo vladno krizo še pred koncem meseca KlM — Več kot en mesec je bil potreben, vendar je KD končno iki 3 ,la znab.ie», da sedanje večine, ki sloni na vzdržanju večine strank ' avnegn loka, ni več. Na tiskovni konferenci ob koncu leta je Anconi nalašč pre/rl splošno ugotovitev, da njegova vlada ni več pri-nri.r"a’. da bi vndi|a državo. Včera j je podtajnik KD Gallnni moral to stih"8'1, Scs,aneli gospodarskih izvedencev ter zastopnikov tajništev še-n strank, ki ga je sklicala Krščanska demokracija, jc poluradno odprl sedanjega političnega okvira. Lalloni je v začetku skušal obdržati pogovore v ozkih mejah gospodarskega programa. Predstavniki ociigih strank so mu odgovorili, da kaze pogovarjati se o celotnem vladam programu in o programu no-ve vlade. Sklepi, ki so jili pred dnevi spre-jeh na srečanju med Craxijem in erlinguerjem, niso dopuščali dvo-°v 0 tem, da bosta obe levičarski ® ranki postavili vprašanje nove vla-e; Tudi republikanci so izkoristili Priložnost, da bi zadali še en uda-c Andreottiju, tokrat pa so tudi socialdemokrati, ki moroda vidijo oznost, da sc vrnejo v vlado, za-e“ razmišljati o vladi za krizno obdobje. Člau komunistične delegaciji Napolitano jc oi) koncu včerajšnjega sestanka dejal, da so tri stranke odločno postavile vprašanje premostitve sedanje vlade. Napolitano je v imenu KPI zahteval jamstva glede vladnih pohud, preden komunisti odobrijo in podpišejo nov programski sporazum. Pred šestimi meseci so komunisti menili, da zadostuje dejavnost parlamentarnih skupin na podlagi julijskega sporazuma. Njihovo novo stališče pomeni, da bo do vladne krize prišlo še v teku tega meseca. Chiaromonte je to potrdil in 'zahteval, naj se razprava razširi tudi na vprašanja javnega reda, spomla danskih referendumov ter imenovanj v bančne zavode. Vse to pod pogojem, da Andreotti prepusti oblast vladi, ki bi bila bolj reprezentančna in učinkovita. Chiaromonte nj hotel povedati, če bodo komunisti v parlamentu glasovali proti Andreottiju. KPI in PSI bi raje videli, da bi sama KD prepričala predsednika vlade, da odstopi. Komunistični predsednik je potem odgovoril »ne vem» na vprašanje, ali se bo KPI zadovoljila z vstopom v večino, s tem, da ne vstopi v vlado. Vprašanje vlade, ki naj bi sledila Andreotti je vi, je vse prej kot rešeno. Zaradi nasprotovanja KD komunisti namreč ne bodo mogli stopiti v vladi takoj, zato ostanejo odprte tri možnosti. KD bi lahko vztrajala pri svojem nedopustljivem stališču ter do konca podprla Andreottija ter postavila veto za oblikovanje večine, v kateri bi bili tudi komunisti. V tem primeru bi bile predčasne volitve neizogibne. Gre ‘i r ___ _ _______________________________ demokristjani (z leve Bassetti, Galloui in Ferrari Aggradi) ter komunisti (Barca, Napolilano in Chiaru-Tow*) na včerajšnjih pogovorih (Telefoto ANSA) za možnost, ki ji vsi nasprotujejo in ki je malo verjetno, vendar nikakor ne nemogoča. Podpisnikov nepopustljivega dokumenta, ki sta ga predložila De Carolis in Rossi tii Montelera je bilo včeraj skoraj sto. Sto demokrščanskih poslancev, ki so pripravljeni glasovati proti vsakemu napredku na poti navezave odnosov s KPI. Včeraj je Piccoli najprej telefoniral Andreottiju, nakar se je odpeljal k Moru ter mu povedal, da ne more več voditi poslanske skupine KD. Upor v demokri-stjanskili vrstah grozi, da se bo razširil, eden od njegovih ciljev pa je strmoglaviti Zaecagninija. Druga možnost zadeva sestavo tristranske vlade KD. PSDI, PRI, ki pa predpostavlja oblikovanje nove večine, kj naj bi odobrila skupni program. V bistvu bi šlo za večino šestih strank. Tristranska vlada socialistov in komunistov ne navdušuje, medtem ko je demokristjani ne izključujejo, ostajajo pa slej ko prej naklonjeni tretji možnosti: sestavi ‘nove enobarvne vlade, ki bi jo vodil Andreotti in ki bi jo dopolnili z izvedenci. Točno čez en teden se bo vodstvo KD odločilo. Medtem bodo delovne skupine, ki so jih sestavili na včerajšnjem sestanku, o-stale zgolj na papirju. Sestale se bodo 15. januarja ali morda tudi kasneje, ko bo politični okvir že jasen. Možnost kakršnegakoli programskega sporazuma je nujno vezana na politično rešitev sedanje krize, je tudi včeraj poudaril član tajništva PSI Manca. Drugi socialistični predstavnik, ki se je udeležil sestanka Signorile. je izjavil, da je včerajšnje srečanje bilo poskus, da bi krizo premostili brek dramatičnih zapletov. Tudi socialisti so mnenja, da ni mogoče govoriti o rešitvi gospodarske krize, če se prej ne reši politična kriza. Predstavniki socialistov in komunistov so vztrajali pri nujnoV.i, da bi v najkrajšem času izdelali širši sporazum, ki bi obsegal tudi vprašanja kot n.pa-, splav in sindikat policije. Prehodno obdobje, ki se je začelo z volitvami 20. junija 1976, se je zaključilo, piše današnji »Avanti*. Socialistični dnevnik poudarja, da je položaj težaven in da še vedno obstaja nevarnost predčasnih volitev. CANDIDA CURZI SKOKOVITO STOPNJEVANJE POLITIČNEGA NASILJA V ITALIJI Teroristi so pri Cassinu zahrbtno umorili funkcionarja tamkajšnje Fiatove tovarne Žrtev je Carminc De Rosa, šef tovarniške varnostne službe V atentatu lažje ranjen funkcionar Giuseppe Porta - Protestna stavka delavcev - Odgovornost si lastijo NAP l Prilil Truplo Carmina De Rose takoj po atentatu m-- ^ (Telefoto ANSA) CASSINO — Nov člen v dolgi verigi krvi in nasilja, ki je, kot kaže, vklenilo Italijo v jekleno okovje: te roristi, ki so se pozneje proglasili za pripadnike samozvanih ‘»oboroženih proletarskih oddelkov», so v vasi Piedimonte San Germano nedaleč od Cassina ubili šefa varnostne službe v tamkajšnji tovarni Fiat Carmina De Roso, koordinatorja varnostnih služb vseh tovarn Fiat na jugu Giuseppa Porto pa huje ranili. Na-pisti, ki so si prisvojili očetovsto nad podlim umorom s krajšim telefonskim sporočilom, so obenem zagrozili z obračunom funkcionarjem raznih zasebnih in poldržavnih družb. Po dosedanjih izsledkih preiskave in na osnovi pričevanj Giuseppa Porte, ki so ga teroristi lažje ranili v nogo, so bili napadalci v ?h. Šlo naj bi za mlade in nezak re fante, ki so čakali v zasedi na Fiatova funkcionarja. Komaj sta sedla niiiiiiiimNiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiniiiiiiiiiniiirmuiniiiiiimiKiiimtiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiMiiMiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiN ZANIMANJE ZA RAZVOJ HUDEGA SPORA V ČILSKI JUNTS Pinochet skuša včerajšnji referendum prikazati kot «zmago» vojaškega režima Po poluradnih podatkih naj bi se za diktatorja opredelilo 68 odstotkov volivcev • Nobenega demokratičnega nadzorstva SANTIAGO DE CIIILE - V Čilu je t il včeraj referendum, s katerim skuša Pinochet — kot .je izjavil čilski socialistični voditelj Carlos Altami-rano — »dušeči v e.iem dnevu to, česai' ni mogel doseči v štirih, letita«. Rezultatov še niso objavili, pač pa je junta dala v javnost neke delne račune, po katerih naj bi se za Pinocheta opredelilo 68 odstotkov volivcev. Jasno pa je, da številke in odstot ki tu nimajo nobenega pomena, prvič ker je vzdušje v državi Vse prej kot primerno za zares svobodno ljudsko "■'-.‘iovanje, drugič, ker opozicija KOORDINACIJSKI odbor napoveduje vsedržavno stavko Po razbitju pogajanj uslužbenci U N ID A L v dopolnilni blagajni 11*11111 llllll llllll II lllllIlHIIIIIIIMIllllIllllllllliiiijifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiifiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AMERIŠKI IN FRANCOSKI PREDSEDNIK ŽE ZAČELA S POGOVORI S srečanjem med Carterjem in Sadatom zbližanje ameriško-egiptovskih stališč Radikalnejši arabski svet in SZ ostro obsodila sestanek v Asuanu Rim b> UNIDAL je zavzel, po raz-ostr |X)ga'iani z vlado in IRI, zelo tev s.tabače. Napovedal, je zaostri-bi , °°iev v zasedenih tovarnah, da je_ asedba postala učinkovitejša, po-žavn a 'e zagrozil s splošno vsedr-v[l ,° ^avko vseh uslužbencev ži-od ® stroke, seveda v primeru, da vade splošna vsedržavna protest-noh, av'sa' Ei jo je napovedala e-CjsL sindikalna federacija CGIL -kalivi-.* Negativna ocena sindi-vl» Predstavnikov po sestanku z bd00 'n zastopniki družbe IRI je Irt s,la predvsem od dejstva, da I)At?,OCo zaposliti v novi družbi SI soh„ . Približno 5.000 uslužbencev b|aanJega UNIDAL. kar bi utegnil (jjpHnevaren precedens za vsa po-•I® 7- državno udeležbo. Rajanja med sindikalisti in predla v- ,v'ade in IRI so se prekiniti n?;?0 if,'l ob 3.30. Generalni tajnik strs0,Nacije uslužbencev živilske se .e Gianfagna je povedal, da so p '"dikalni zastopniki odločili za Pgotf n'vv P°Sov°rcv, potem ko so ščo vi?j P°Polnoma negativno stali-ki s .. ‘n IRI do vseli predlogov. Pred? 'I'*1 dalj zastopniki delavcev, Dat ‘sem pa. ker nova družba SI UsIi.-m n°nv zaposliti vseh ‘Pzbenoev UNIDAL. iai/DAI‘ .1° včerai' P° razbitju po-svoiju' z“čel s postopkom ža vpis bia„’ uslužbencev v dopolnilno agaJno. sluiu c*a,les so sklicali shode vseh u-nah ?jMCrcv v štirih milanskih tovar-služhr.^AI-' medtem ko se bodo u-klotln C' trSovin in barov bivših 111 Alemagna' sestali na Trgii sesui0. v Milanu. Popoldne se bo UAL tUd' koordinacijski odbor UNI ko , y'a jonsko območje, medtem spo '^asni upravitelji podjetja kom a sindikalnim predstavni-Sani’ u® so bili vsi uslužbenci vpi-s I v Posebno dopolnilno blagajno Ugota 'lanuarjem 1978. »To pomeni, delawV ja:'° v sindikalnih krogih, da 01 uiso več uslužbenci UNUJAL, Sindikalni koordinacijski 8.000 niso pa niti uslužbenci novega po djetja, ki bi moralo prevzeti tovarne te družbe.* (if) RIM — Sinoči je skupina mladih fašistov z vžigalnimi steklenkami napadla rimsk« uredništvo milanskega dnevnika «Corriere della sera*. Požar, ki s- je razvil v pritlični veži, je povzročil znatno gmotno škodo in huje opekel vratarja Olinda Dellova, ki se ho moral zdraviti v bolnišnici najmanj 20 dni. škvadristi so nemoteno zbežali, . Seja tajništva federacije CGIL, CISL, UIL Danes odločitev o splošni stavki 1UM — Pred današnjim sestankom tajništva enotne sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL se je včeraj zjutraj sestalo tajništvo CGIL, ki ob koncu svojega sestanka ni objavilo nobenega poročila. V krogili CGIL poudarjajo, da se sindikalna organizacija popolnoma strinja z nekaterimi izjavami iz poročila Macaria v izvršnem odboru CISL, še zlasti tam, ko trdi tajnik CISL da bi «v primeru odprtja politične krize bilo umestno preklicali splošno stavko«. Ugotavljajo pa, da doslej ni še niliče odprl vladne krize In da Im moralo tajništvo sindikalne federacije na svoji današnji seji sklepati o datumu splošne stavke. V krogili CGIL tudi trdijo, da sc strinjajo z Macnriovo izjavo, ko slednji trdi, da je cilj splošne stavke .sprememba gospodarske politike in da ta zaideva zadeva tako sedanjo; kot kakršno koli bodočo vlado. ASUAN — Prvenstveni namen Carterjevega kratkega postanka v Asuanu, ki so ga šele naknadno vključili v program potovanja ameriškega predsednika, je bila nuditi politično podporo ZDA Sadatovim pobudam za pomiritev Bližnjega vzhoda. Novosti v obojestranskih stali- treba preiti k dejanjem*. V ta namen naj bi se tudi ponovno sestal vrl) radikalnejšega dela arabskega sveta, za kar se med svojima potovanjema Po arabskih državah prizadevata libijski zunanji minister in alžirski predsednik Bumedien je včeraj iz Bagdat a, morebitnega sedeža sestanka ščih zato ni nihče pričakoval, ven- j prispel v Riad, ki je tudi po obisku dar pa je značilno, da jc Carter v I ameriškega predsednika oinal.il pre-Asuanu «zasledil veliko podobnost cej nevtrajll0 in w\0 zmelno sta|išče. ameriško - egiptovskih pogledov*. I Ameriška sporoc,,a ^ sic°, puudi, potem ko je pred kratkim pritrdil izraelskim mirovnim načrtom. Egiptovski predsednik pa jc takoj po odhodu ameriškega gosta v Francijo izrazil «veliko zadovoljstvo zaradi podobnih ocen in soglasnega mnenja o nuji, da t« ne zaustavi dinamika mirovnega procesa*. Po Carterjevi presoji pa je treba izpolniti tri pogoje za dosego trajnega miru na Bližnjem vzhodu: globalna rešitev mora v prvi vrsti sloneti na normalnih odnosih med vsemi vpletenimi v spor; Izraelci se morajo umakniti z zasedenih ozemelj in palestinsko vprašanje je treba razrešiti upoštevajoč vse aspekte. Tretji točki je ameriški predsednik še dodal, da morajo Vse strani priznati temeljne pravice palestinskega naroda in dovoliti Palestincem, da sodelujejo pri snovanju lastne bodočnosti. Carterjeve izjave lahko torej tol mačimo kot podporo Sadatu, vendar so presplošne, da bi jih lahko šteli za osvojitev arabskih zahtev. Niti besedice nista izrekla ne Sadat ne Carter o samostojni palestinski državi, kar .je izraelski premier Begin zelo pozitivno ocenil, sovjetska tiskovna agencija TASS pa zaznala kot še nadaljnji odmik egiptovskega predsednika od skupnega arabskega boja. Sirski tisk je 'e bolj kritičen rlo srečanja med Sadatom in Carterjem, saj «je vsega obsojanja vred no,» so zapisali včerajšnji dnevniki, «da predsednik največje arabske države sprejema izraelske direktive in izvaja ameriške načrte*. Organizacija za osvoboditev Palestine Pa naglasa, rta je pq asuanskem sestanku, »z besednih obsodb riala, da se je Saudska Arabija »odločilno nagnila k Sadatu*, vendar Iz uradnih saudskih izjav tega ni moč razbrati. Že včeraj zgodaj popoldne pa je Carter prišel v Francijo, kjer so ga navdušeno sprejeli, razen pariškega župana Chiraca, ki je odločno protestiral, ker ga niso vključili v seznam političnih osebnosti, s katerimi se bo ameriški predsednik, sestal. Carter in Giscard D'Estaing bosta v večkratnih siečanjih načela celo vrsto vprašanj od pomiritve Bližnjega vzhoda do jedrskega oboroževanja, že v prvih u-radnili govorih sta predsednika naglasila postopno ,zbliževanje med ZDA in Francijo, ki je «v nesporno korist vsega demokratičnega sveta*. Razen pozivov k obrambi demokratičnih vrednot pa včerajšnji Carterjev govor v pariški kongresni palači, ki so ga napovedovali kot enega izmed njegovih najpomembnejših posegov v tujini, ni vseboval nič posebno zanimivega. (bp) ni mogla voditi svoje volilne kampanje. tretji’ na, ker je štetje glasov povsem v rokah junte in brez vsakršnega demokratičnega nadzorstva. Sicer pa nit; ni povsem jasno, kako so izračunali omenjeni odstotek, vsekakor pa se jc izvedelo iz rit ib poluradnih virov, da je bil ta odstotek v »višjih slojih* prebivalstva nekoliko višji, okrog 80 odstotkov, v »nižjih slojih* pa se je sukal okrog 60 odstotkov. S "tua 'a pozornost tujih opazovalcev ni romenjena rezultatom, pač )>a političnemu razvoju, ld bi ga u-tegnil 'meti spor v sami čilski junli med Pinochetom i eni strani in poveljnikoma letalstva in mornarice na drugi. Kot izhaja iz pisem, ki sta ga visoka vojaška predstavnika In člana 'mite poslala Pinochetu, je spor vse prej kot formalne ali osebne narave, ampak zadeva sam način vodenja države. Dejanski izidi včerajšnjega referenduma (ne tisti, ki jih bodo. objavili) h' lahko okrepili eno ali drugo fronto, vsekakor pa se bo boi po vsej verjetnosti nadalje val s še večjo silo. Glede samega poteka včerajšnjih volitev so vesti iz Čila dokaj skope. Kot kaže, ni bilo nikjer incidentov. Pač pa je do resnih incidentov prišlo predvečer volitev, ko je bila ena oseba hud « ranjena, policija pa je aretirala na desetine mladih demonstrantov. Prvič po štirih letih so s. po ulicah Santiaga slišala gesla stare »Uaidad popular*. (trn) V Londonu ubili glasnika PLO LONDON — Na londonskem sedežu 0"ganizacije za osvoboditev Palestine, ki je v palači arabske lige, so včeraj štirje moški. «arabskega videza* ubili glasnika palestinskega osvobodilnega g banja Saida Hama-mija. Scotland Yard je kasneje javil, da je na Palestinca straljal mlad A-rabec, ki se je s Hainamijem nekaj časa razburjeno pogovarjal. Včerajšnji umor je že drugi v zelo kratkem č sovnem razdobju, žrtev katerega so pripadniki radikalnejšega dela arabskega sveta. Pred štirimi dnevi so namreč neznane' ubili di'a sil'skega velepoJ mpzvani »oboroženi proletarski od- slamstva v Imndonu. ** deli*, ni dvoma, da ima atentat v službeni avtomobil, s katerim bi se odpeljala v tovarno, so stopili v akcijo. Eden se je približal levim vratom vozila in sprožil rafal, ki je ubil De Roso. drugi pa se je približal Poidi, da bi < bračunal z njim. Funkcionar je skušal zagrabiti za cev brzostrelke, vendar pa je bil terorist hitrejši od njega: gibčno se je umaknil in istočasno pritisnil na petelina. Porta je omahnil in se najbrž za trenutek onesvestil, medtem ko je v daljavi odjeknil presunljiv Ipik nekega očividca. To je terorista* zbegalo, obenem pa rešilo življenje funkcionarju. Morilca sta planila v avto, v katerem ju je čakal pajdaš s prižganim motorjem, in trojica je pobegnila. Porta, ki je bil lažje ranjen v meča. si je kmalu opomogel. S pomočjo avtomobilista, ki je tedaj privozil mimo, je prispel v tovarno, od koder .je telefoniral policiji in karabinjerjem. Preiskovalni stroj je stekel s polno paro, Cassino in okolica sta bila v nekaj trenutkih v policijskem obroču, karabinjerji so s helikopterji začeli pregledovati celotno območje. Lov za morilci pa je bil doslej brezuspešen, če izvzamem najdbo avtomobila, s katerim so zločinci pobegnili in ki so ga našli le pol kilometra daleč od kraja atentata. Podli atentat na šefa Fiatove varnostne službe je dramatično odiek-nil v tovarni v Cassinu. ki je bila v zadnieni času žc večkrat tarča terorističnih napadov. Tovarniški ■■■vet je sporazumno s pokrajinskim sindikalnim vodstvom proglasil e-nouvno protestno stavko in obsodil atentat kot zločinski napad na italijanske demokratične ustanove in še zlasti na delavsko gibanje. Kot dokazuje tudi dejstvo, da so si odgovornost za zločin prilastili sa- MOSKVA — Kriza na Bližnjem vzhodi, je eden glavnih argumentov pogovorov med poljskim zunanjim ministrom Wo,jtaszkom, ki se mudi na uradnem obisku v Moskvi, in njegovim sovjetskim kolegom Gro-mikom. Po vsej verjetnosti je Woj taszek poročal kremeljskim voditeljem tudi o rezultatih obiska a-meriškega predsednika Carterja v Varšavi. Verjetno danes izročitev Lefebvra RIO DE JANEIRO - Ovidio Lefebvre D'Ovidio bo po vsej verjetnosti že danes izročen Italiji. Manever odvetnikovih branilcev, da bi dosegli odložitev ekstradi-cije s pretvezo, da se mora zdraviti zaradi prostatitisa, menda ni uspel. Zdravnik brazilske policije je namreč pregledal Lefebvra in ugotovil, da njegova bolezen ne zahteva nujnega kirurškega posega. kot so trdili branilci, in da ga zato lahko mirno izročijo. Na italijanskem veleposlaništvu v Rio de Janeiru pričakujejo, da bo brazilski pravosodni minister Armando Falcao v prihodnjih u-rah podpisal odlok o ekstradielji, nakar naj bi jo nemudoma izvršili: moža bod0 posadili na letalo, Id bi ga moralo že danes popoldne pripeljati v Rim. Postopek pred razširjenim ustavnim sodiščem zaradi »afere Lockheed* bi z Lefebvrovlm povratkom v Italijo utegnil zabeležiti nove in važne preokrete. izrazit politični uečat. poseben Domen pa ima tudi snričb dejstva, da je nesrečni De Rosa do Dre«! šestimi teti ooveljeva’ karabinjerskemu i«.Kieiku na ustavnem sodišču. Kaže da doslej ni nikoli dobil grozilnih pisem in da je bil z delavci v dobrih odnosih kljub dejstvu, cia je bila tovarna v Cassinu že večkrat tarča terorističnih napadov. Trinajst atentatov in dve ugratatvi so dramatični obračun št "iletndh napadov raznih samozvarih revolucionarnih skupinic na tpvame družbe Fiat. Prvi člen dolge krvave verige ,:e b la konec 1973. leta ugrabitev Ettora Ameria vodje personalnega u-rada v tovarni »Mirafiori*. kateremu so sledili številni napadi na razne oddeikovodje, požigi skladišč in mon-tažijh trakov, atentati. V tem mračnem okv'ru pomeni včerajšnji atentat na De Roso kvalitetni skok. Teroristi so namreč doslej vselej streljali z ameno, da žrtve ranijo, v sleci r.jem primeru pa so streljali s očitnim namenom, da ubijejo, kot dokazuje med drugim dejstvo, da so se tokrat poslužili brzostrelk. V tem pogledu je atentat na De Roso tesno poveza.i z umorom torinskega časnik-ria Carla Casalegna. Ni naključje — kot je v daljšem sporočilu poudarila federacija delavcev kovinarske stroke — da teroristi pospešujejo i.apade na Fiatove funkcionarje v trenutku, ko je opariti v avtomobilski družbi znake povratka k staremu, k represivnim metodam, k strogemu nadzorstvu v tovarnah. Prav tako ni naključje, da se rak terorizma bohotno razrašča ravno v trei utku, ko je politični položaj v Italiji pred prelomnim razpletom. (vt) .......................................................................................HHimiMiHnuiiiniimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiii.iiiiiiiiuiHHiimiiiHnimimHniMmMHiu,,,,, NOVOLETNE POLEMIKE MED BONNOM IN VZHODNIM BERLINOM Spieglova odkritja razburjajo mednemške odnose (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — že kar na začetku leta je v občutljive odnose med obema nemškima državama treščila bomba. Namesto, da bi izmenjala voščilnice, sta stalna partnerja za razčiščevanje občasnih sporov, državni minister v uradu zahodnonemške-ga zveznega kanclerja Hans Juer-gen Wischnewsky in pa stalni predstavnik Nemške demokratične republike v Bonnu Michael Kohl včeraj za zaprtimi vrati poskušala izgla-diti najnovejši spor okoli akrediti-ran.ja novega stalnega dopisnika |X>-litičnega magazina «Der Spiegel* v vzhodnem Berlinu. Oblasti nemške demokratične republike so namreč sklenile, (la bodo o dovoljenju za bivanje in delo dopisnika hamburškega časopisa «porazmisli!e», neposredni povod za to potezo, ki v odnosih med Bonnom in vzhodnim Berlinom ni nič novega, pa je bil spektakularni uvodni članek v novoletni izdaji Spiegla, v katerem so objavili, da sc je v NDR konstituirala nova partija oziroma frakcija znotraj »enotne socialistične partije Nemčije* (ESPN), kakor se imenuje vladajoča partija Ericha Honeekerja. Iz objavljenega »manifesta*, ki naj bi bil nekakšen politični program nove «zveze demokratičnih komunistov*. sestavljene iz »srednjih in visokih funkcionarjev ESPN*, naj bj Spieglovi bralci razbrali, da gre za novo politično smer v NDR, ki prevzema nekatera stališča o samostojnosti komunističnih partij in odgovornosti lastnemu delavskemu razredu od evrokomunistov, se najostreje ograjuje od koncepta socialističnega razvoja, ki ga razvija Sovjetska zveza, v celoti povzema kitajske ocene o notranjem razvoju in zunanji politični vlogi Moskve in končno sprejema in razvija tezo o nujnosti ponovne združitve obeh Nemčij. Do ponovne združitve, po mnenju avtorjev «manifesta» lahko pripelje politični koncept, v kate-rem bodo socialdemokrati, sociali-. sti in demokratični komunisti dosegli premoč nad konservativnimi silami. Pisanje Spiegla so v vzhodnem Berlinu takoj označili za navadno izmišljotino, hkrati pa so v vzhodnonemškem zunanjem ministrstvu sporočili, da sta se oba bivša dopisnika hamburškega lista, hkrati z njima pa tudi stalni dopisnik drugega programa zahodnonemške televizije ukvarjala z obveščevalno dejavnostjo. Ta huda obtožba je lahko, če se bp polemika š«? zaostrovala, zadosten razlog, da se prepoved delovanja razširi še na druge tuje dopisnike v vzhodni Nemčiji. Kohl in Wischnewsky po včeraj šnjem sestanku nista dala nikakršne izjave, predstavnik za tisk bonske vlade Armin Gruenetvald pa je poudaril, da so stališča obeh vlad, kar zadeva svobodo tiska, še vedno različna. Gruenevvald je temu dodal, da ob Renu sodijo, da je odpoved gostoljubja Spleglovemu dopisniku »neutemeljena in škodljiva*. Izra- zil je upanje, da bosta zainteresirani in prizadeti strani, izdajatelj Spiegla in vzhodnoberlinsko zunanje ministrstvo, kljub vsemu našla kompromisno rešitev. Spieglovo »senzacionalno odkritje* znotraj partijske opozicije v nemški demokratični republiki je seveda v ZR Nemčiji vzbudilo ogromen odmev, pravi val navdušenega pritrjevanja anonimnim »demokratom*, pa tudi resne pomisleke o avtentičnosti objavljeni!) člankov in manifesta. Besedila v Spieglu so brez dvoma napisana po okusu in pragmatičnih potrebah tistih krogov v ZR Nemčiji, ki z novimi in novimi »presenečenji* poskušajo spraviti s tira proces normalizacije odnosov med obema nemškima državama na osnovi sporazumov med Bonnom in vzhodnim Berlinom, ki jih je sklenila Brandtova socialdemokratsko -liberalna koalicija, Zaskrbljenost u-radnega Bonna spričo Spieglovega pisanja in še bolj spričo ostre reak cije v vzhodnem Berlinu, je izra- zil tudi minister za mednemške odnose v Schmidtovi vladi Egon Franke, ki je tudi javno podvomil v poročilo v organizirani opoziciji v u-radni partijski liniji v NDR. Tudi številni strokovnjaki za nemške odnose, kakor tudi književniki, ki so se v zadnjem času z dovoljenjem vzhodnonemških oblasti preselili na Zahod, ali pa so jih tja nagnali, so mnenja, da je manifest nastal v laboratorijih Spieglovega propagandnega trusta. Znani gledališki igralec Manfred Krug. ki je prav tako prišel iz Nemške demokratične republike, je izjavil, da je v manifestu zbranih vse preveč sanj in f-dealnih predstav, ter za politično misleče ljudi v NDR povsem netipičnih izrazov, da bi bilo lahko Spieglovo poročilo resnično. V uredništvu hamburškega tednika so sinoči v odgovor na javno izražene dvome sporočili, da bodo dokaze o avtentičnosti svojih trditev objavili v naslednji številki časopisa. IVO VAJGL ZA OBRAMBO TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA POTREBEN NOV ENOTEN PRITISK SINDIKALNIH IN POLITIČNIH SIL Predsednik pokrajine Ghersi sprejel poziv sindikatov za sestanek enotne delegacije, ki je bila novembra v Rimu Kritično stanje tržaškega gospodarstva še traja brez kakega znamenja izboljšanja tako kar zadeva proizvodnjo industrijskih obratov, kot iz tega izhajajočega znižanja zaposlitvene ravni. Ob zmanjšanju proizvodnje v temeljnih obratih, ške-denjski livarni in ladjedelnici Ital-cantierj v Tržiču, za katero so se odločili javni koncerni z državno soudeležbo, ki so postavili v dopolnilno blagajno več kot tisoč zaposlenih, se je v našem mestu in na vsem področju dvignil odločen protest vse javnosti, spričo ukrepa, ki je hudo prizadel krajevno gospodarstvo, ob pomanjkanju vsakega načrta za tudi postopen izhod iz krize. Resnost položaja in nevarnost na daljnjega poslabšanja sta narekovali potrebo po sklenitvi enotne obrambne fronte, da se Trstu in njegovemu območju ohrani gospodarski potencial in se mu odprejo nove možnosti razvoja. Za enotnost posegov so se zavzeli sindikati, javne uprave in politične stranke, ki so po vrsti Od danes direktna telefonska zveza z Ljubljano in Reko Z današnjim dnem je družba SIP vzpostavila direktno telefonsko zvezo med Trstom in Ljubljano ter med Trstom in Reko. Karakteristična številka za Ljubljano je 003861, za Reko pa 003851; tej številki Je treba seveda dodati telefonsko številko naročnika iz Ljubljane ali z Reke, s katerim želimo govoriti. Kdor pa kliče iz Ljubljane oziroma z Reke v Trst, mora najprej zavrteti mednarodno karakteristično številko Trsta in sicer 003940. Področje Ljubljane je že tretje v Sloveniji ,ki je povezano s Trstom. Že več bt lahko iz Trsta direktno kličemo Koper (karakteristična št. 003866), od 1. januarja letos dalje pa tudi postojnsko področje, kamor sodi tudi Sežana z okolico (karakteristična številka 003867). nujnih skupnih sestankov v začetku novembra lani izdelali enotno spomenico z določenimi zahtevami po preklicu ukrepa o dopolnilni blagajni in podrobnimi predlogi za pomoč posameznim obratom, da se izvlečejo iz krize. Spomenico je 21. novembra izročila in obrazložila ministru za proračun in načrtovanje Morlinu enotna delegacija, ki so jo sestavljali predsednik pokrajine Ghersi, župan Spac-cini, deželni parlamentarci in pred stavniki sindikalne zveze. Deležna je bila, kot sta v obeh svetih poročala župan in predsednik pokrajine, pohvale za resnost in utemeljenost predlogov in obljub, da jih bodo upoštevali. Izkazalo se je pa na žalost, da je bil bolj realističen Gher-sijev poziv na budnost in potrebo nadaljnjega pritiska, da preide vlada od besed k dejanjem, kot pa Spaccinijev optimizem. Minil je namreč več kot mesec, ukrepa o dopolnilni blagajni niso preklicali, nobenega glasu pa ni niti o specifičnih vladnih ukrepih niti o sektorialnih načrtih za izhod železarstva in la-djedelstva iz krize, za katere se je že poleti vlada obvezala s strankami, ki ji omogočajo življenje. Zaskrbljenost ob tem upravičeno narašča, zato so sindikalne organizacije pozvale v preteklih dneh voditelja obeh največjih tržaških krajevnih uprav, naj nujno skličeta člane novembrske enotne delegacije. Predsednik pokrajine je takoj sporočil pripravljenost sklicati, skupaj z županom, še ostale predstavnike, kj so se udeležili sestanka z ministrom, da spričo njegovega molka proučijo posege, ki jih je treba uresničiti za obrambo tržaškega gospodarstva. ima dolgoletne izkušnje javnega u-pravitelja in je bil pred časom tudi pon ei.o.iski župan. Odobritev deželnega odbora Področje Ul. Don Bosco za ljudska stanovanja Pokrajinski odbor KD je izdal tiskovno sporočilo, s katerim obvešča, da je konec leta deželni odbor vendar odobril dopolnilno varianto k načrtom za ljudske gradnje tržaške občine, ki zadeva območje okrog Ulice Don Bosco. To področje je občiinski svet namenil že leta 1974 gradnji ljudskih stanovanj, julija lani je pa bil deželni odbor ta sklep zavrnil. Zato je tržaški občinski svet preteklega 25. oktobra potrdil prejšnjo izbiro s posebno resolucijo, kar je prepričalo izvršilni organ dežele, da se .je premislil in izdal potrebno odobritev. Oddana vsa mesta za vse 4 izlete našega dnevnika Vsa mesta za vse štiri letošnje tradicionalne izlete Primorskega dnevnika so oddana. S tem je tudi vpisovanje v Ul. Mon-tecchi zaključeno, sporočamo pa, da bomo do 12. ure v soboto sprejemali še rezervne prijave v potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone, kolikor bi se kateri od sedaj prijavljenih izletnikov izpisal. Te. rezervne prijave pa sprejemamo samo za izleta v Budimpešto in v Egipt. lil še nekaj podatkov: za Budimpešto se je prijavilo 250 izletnikov, zaradi česar bomo namesto s štirimi, potovali s petimi avtobusi; za London se je prijavilo 43 izletnikov, za Egipt pa kar 76, zaradi česar bomo v Egipt potovali v dveh skupinah. Datum potovanja druge skupine bomo sporočili najkasneje do po-jutrišnjim. Za Kitajsko se je zadnji izletnik (v Gorici) vpisal včeraj popoldne in je tako dopolnjeno število 24 predvidenih mest. Vse vpisane izletnike opozarjamo, da bodo vse nadaljnje informacije o vseh štirih izletih pravočasno objavljene v našem dnevniku. SESTANEK PREDSTAVNIŠTEV KD, PRI IN PSDI POZITIVNA OCENA POLLETNEGA DELOVANJA DEŽELNEGA ODBORA Poročilo predsednika Comellija - Navodilo za prihodnost: nadaljevati z napori za obnovo potresnega področja Upoštevati novosti, ki jih prinaša osimski sporazum Včeraj so se v Trstu sestali predstavniki deželnih tajništev in svetovalskih skupin strank, ki sestavljajo večino v deželnem svetu. KD sta zastopal- Coloni in Biasutti, PSDI Bianchi in Lonza, PRI pa Barnaba in Pietro Severino Bertoli. Sestanku je prisostvoval predsednik deželnega odbora Comelli. ki je obširno poročal o delovanju odbora in sveta v drugi polovic: preteklega leta in o izvajanju političnih obvez, ki jih je večina sprejela z resolucijo julija preteklega leta. Comelli je zaključil svoje poročilo z analizo stanja na potresnem področju in z napovedjo dela, k< ga namerava deželni odbor opraviti v prihodnjih mesecih. Comellijevo poročilo je bilo osnova za obširno razpravo v katero so posegli vsi prisotni, ki so pozitivno ocenili dejstvo, da je deželni odbor izvedel pomembne programske točke. Še izrecno so izrazili ugodno mnenje nad ukrepi, ki jih je dežela Furlanija-Julijska krajina sprejela za obnovo potresnega področja in ki popolnoma ustrezajo predlogu okvirnega načrta za razvoj in obnovo tega po- POLICIJA VDRLA V ZASEDENE PROSTORE BIVŠE OBČINSKE MENZE Obtožili so iih posesti vojnega orožja in zasedbe javnega poslopja - Napisi proti demokratičnim inštitucijam - Povezava s «proletarsko zaplembo» slaščic in testenine v trgovini Kobal? Odv. Giacomo Ros kandidat za predsednika pontonskega velesejma Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je predlagal ministrstvu za industrijo in trgovino kandidaturo odv. Giacoma Rosa za predsednika pordenonske velesejemske ustanove. Odv. Ros, ki naj bi nasledil Lucianu Saviu, ki je pred kratkim odstopal, MiiiiiniiiimliMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMUliimtNulimnMiiiiiiMiiiMiiiiiiMMiiMiiinMiininiMniminluiMMmi POROČILO VODSTVA SEKCIJE KPI DEVIN • NABREŽINA KPI vabi v občinski odbor še druge demokratične sile Sekcijsko vodstvo pozitivno ocenilo srečanja z drugimi strankami o pomembnih političnih in upravnih problemih V ponedeljek 2. januarja, se je sestalo vodstvo občinske sekcije KPI Devin - Nabrežina. Odbor je pregledal politično - upravni položaj in sestavil načrt za delovanje stranke v mesecu januarju. Tajništvo je seznanilo odbor s srečanji, kj jih je v zadnjih mesecih imelo s tajništvi Pol in Sok. Na teh srečanjih so razpravljali o številnih in važnih problemih občine, ki še niso rešeni: o vprašanju ljudskih gradenj, o urbanističnem položaju v zvezi z varianto, ki jo je dežela pravkar odobrila, o načrtovanju turističnega razvoja v občini in o proračunu. V poročilu je tajništvo pozitivno ocenilo ustanovitev komisije za študij o turističnih vprašanjih občine, ki naj bi jo sestavljale tri stranke. V poročilu je bilo poudarjeno tudi dejstvo, da je stališče SSk nespremenjeno, da je torej še pripravljena podpirati upravo. V naslednjih tednih bo treba še skupaj pregledati točke, ki bodo sestavljale program uprave za leto 1978. V razpravi je vodstvo odobrilo poročilo in pozitivno ocenilo dejavnost upraviteljev. Ne glede na nekatera trenja in polemike, ki izhajajo iz različnih stališč v občinskem svetu, je vodstvo izrazilo željo, da bi bil proračun'' priložnost, ob kateri naj se uprava ojači. Poudaril je potrebo, da se občinski odbor razširi in da vanj vstopijo tudi druge demokratične sile. Podlaga vsakršnemu dogovoru naj bj vsekakor bil odprt in konstruktiven odnos s socialisti, medtem ko je treba odnose s SSk izboljšati. Vodstvo sekcije je poverilo tajništvu nalogo, da nadaljuje srečanja s temu strankama, z druge strani pa je sklenilo, da je potrebno tudi srečanje s KD. Preveriti je treba namreč morebitno pripravljenost KD za programski dogovor na po dlagi tega, kar je pred kakim mesecem trdil pokrajinski tajnik Rinal-di prav v Nabrežini. Za podobno srečanje se bo treba zanimati tudi pri PSDI, ki je na deželni ravni zagotovila, da bo podprla manjšinske odbore. Drevi razprava o zdravstveni reformi Danes zvečer ob 19. uri bo na po budo tržaške KP v dvorani liceja «Dante* v Ulici Gius-iniano 3 napo vedano srečanje s tajnikom poslanske zbornice Danilom Morinijem o zdravstveni reform'. Poslanec Mori ni, ki je bi' poročevalec zakonskega osnutka o ustanovitvi vsedržavne zdra- -,Uene službe in krajevnih zdravstvmih eno . bo orisal izhodišča, smernice in vsebino zdravstve ne rvferme, ki bo še bolj zavarovala zdravje vseh državljanov. Potem ko so . e stranke glasovale za za kon, ie le-ta šel v pretres v poslansko zjotoco, ki ga bo odobrila prvi polovici tega meseca. Sledila bosta -prav' in glasovanje v senatu ’ 'kr.r bo reforma uzakonjena. Na drevišnj > zanimivo srečanje so vabljeni vsi, ki jih ta kočljiva tematika zanima. • Svetovni sklad za zaščito narave (WWF) vabi javnost na predvajanje filma o volku z naslovom »Konec mita*, ki bo jutri, 6. t.m., ob 18. uri v dvorani liceja »Dante* v Ulici Giu-stiniano št. 7 Tržaška knjigarna obvešča svoje odjemalce, da bo zaprta od danes, 5. januarja, do sobote, 7. januarja, zaradi Inventure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU prireja v soboto, 7. t.m., ob 15. url V okviru prireditev ob 30-letnici ustanovitve NŠK slovesno ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE I. CANKARJU v Bazovici, na vili v Ul. Iga Grudna 45, z nagovorom predsednika NŠK, nastopom pevskega zbora »Tabor*, s kratkim predavanjem »Ivan Cankar in Trst* ter s prevzemom skrbi za ploščo s strani bazovskega PD »Lipa*. NŠK vabi na slovesnost vse Slovence, zlasti šolsko mladino, še prav posebej pa predstavnike vseh kulturnih in prosvetnih organizacij in jih vljudno prosi, da smatrajo to vabilo kot osebno ter s svojo prisotnostjo počastijo spomin na večkratno bivanje največjega slovenskega pisatelja v Trstu, kamor je vedno tako rad prihajal predavat. ODBOR NŠK Pet zažigalnih steklenic v Ul. Gambini Aretiranih 10 avtonomnih mladincev Včeraj zjutraj okoli 7. ure so agenti političnega oddelka tržaške kvesture in karabinjerji vdrli v prostore bivše občinske menze v Ul. Gambini 8, ki jih je 17. decembra zasedla skupina »avtonomnih* mladincev in aretirali 10 oseb ter zaplenili številne predmete, med katerimi pet zažigalnih steklenic. ' " ' V Po zasedbi poslopja pred več kot dvema tednoma .je občinska uprava zadevo prijavila državnemu pravdništvu, ki je v preteklih dneh odredilo izpraznitev bivše menze. Akcija je stekla včeraj ponoči in ob 7. uri so policisti in karabinjerji, potem ko so gasilci vlomili vrata, vstopili v poslopje, kjer so našli skupino mladincev. Notranjost poslopja je bila pomazana s številnimi napisi proti demokratičnim inštitucijam, proti strankam in proti sindikatom ter z opolzkimi izrazi, V velikem prostoru v bližini vhoda je bilo deset mladincev, devet fantov in dekle. Policija jih je najprej na kratko zaslišala in nato, ob prisotnosti njihovega zagovornika odv. Calligarisa. preiskala poslopje. Med natančnim pregledom so agenti našli v staiem hladilniku pet zažigalnih steklenic, ki so bile že pripravljene za uporabo. Poleg tega so našli tudi tri večje posode bencina in manjšo steklenko, ki je bila do polovice napolnjena z bencinom. Našli so tudi prazne škatle slaščic in te-s teni n, za katere policija domneva, da so del pletla, ki so ga neznani tatovi pri belem dnevu odnesli iz trgovine jestvin »Kobal* na Trgu Garibaldi na Silvestrpvo, ko so zahtevali od lastnika trgovine, naj jim izroči blago, češ da gre za »proletarsko zaplembo*. Vsekakor so Kobala že povabili na kvesturo, da preverijo to okoliščino. Prav zaradi molotovk, ki jih zakon o boju proti terorizmu uvršča med vojno orožje, so nemudoma aretirali vseli deset mladincev, jih prepeljali na kvesturo in po kratkem zaslišanju v koronejske za-, pore, kjer so na razpolago sodnim oblastem in jih bo verjetno že danes zaslišal dežurni namestnik državnega pravdnika dr. Brenči. Politični oddelek jih je prijavil sodišču zaradi posesti vojnega orožja in zaradi zasedbe javnega poslopja, medtem pa se nadaljuje preiskava v zvezi s tatvino v trgovini »Kobal* in v zvezi s poškodovanjem in onesnaženjem javnega poslopja. Vsi aretirani mladinci so stalno Zažigalne steklenice in drug« orodje In orožje v Ul. Gambini dročja. To velja tako za vsedržavni zakon, k: ga je parlament že odobril, kot tudi za deželne zakone. Na sestanki- so tudi ugotovili, da predstavlja proračun za leto 1978 in dolgoletni načrt izdatkov za obdobje 1978 - 1981 pomembno novost tudi na politični ravni, kajti pri sestavljanju tega načrta so upoštevali novost, ki jo predstavlja izvajanje osimskega sporazuma, to je ozračje vsestranskega sodelovanja in enakomernega razvoja vse dežele. Kar zadeva bodoče delovanje deželnega odbora so predstavništva treh strank soglašala, da je primerno nadaljevati z izvajanjem programskega sporazuma, še zlasti kar za deva sestavo splošnega razvojnega načrta. Deželni odbor mora nadaljevati z reševanjem vprašanj v zvezi z obnovo potresnega področja, s sestavo deželnega urbanističnega načrta z ukrepi na zdravstvenem področju in s prizadevanji za uveljavitev načrta EGS ki določa, da je naša dežela periferno področje in da ima pravico do prispevkov iz razvojnega sklada EGS. Deželni odbor bi moral tudi izdelati predlog za restrukturacijo odbora samega in izdati navodila za izvajanje vsedržavnega zakona štev. 382. še izrecno so seveda poudarili, da je na prvem mestu prav obnova potresnega področja Ljudska knjižnica ima 119.138 knjig Ljudska knjižnica v Trstu se je v preteklem letu obogatila s 4.295 novimi knjigami. To je razvidno iz podatkov, ki jih je ob začetku leta objavilo in posredovalo javnosti ravnateljstvo knjižnice. Skupno razpolaga Ljudska knjižnica v Trstu, ki je organ vladnega komisariata, s 119 tisoč 138 knjigami in drugimi publikacijami, ki so na ogled in na posodo javnosti. Vse te knjige so seveda porazdeljene med razne podružnice, ki so v Ul. del Rosario, v Ul. Paolo Veronese 2, Ul. Abro 5, na Trgu Valmaura 10/1, v Miljah in v Ribiškem naselju. Vsi ti sedeži so odprti ob delavnikih od 15.30 do 20. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure, v Ul. Veronese, Ul. Ebro in na Tr-;-t Valmaura pa so odprti tudi druge dni od 10. do 12. ure. OPOZORILO DELODAJALCEM Še jutri vplačilo odtegljajev za bone državne zakladnice Zakladno ministrstvo opozarja delodajalce, ki izplačujejo poviške dohodkov, ki izhajajo iz naraščanja življenjskih stroškov, v obliki bonov državne zakladnice, da zapade rok za vplačilo odtegljajev, ki so jih zadržali od julija do decembra 1977, jutri, 6. januarja 1978. Kdor tega ne bo storil, bo moral plačati globo enako trikratnim letnim obrest;m, ki jih prinašajo boni državne zakladnice, ki jih je treba izdeti. V zvezi z omenjenim izplačilom je freba izdata bone državne zakladnice r. zapadlostjo 1. 1. 1983, ki donašajo 13-odstotne letne obresti. kateri izmed njih doma iz drugih krajev naše dežele. Aretirani so bili 18-let.ni dijak Giorgio Stevana-to. 19-letna študentka Anna Maria Lavrenčič, 23-letni točaj Flavio Furlan, 19-letni natakar Flavio Antoni, 22-letni Bruno Pregara. 18-letni Nevio Orsi, 19-letni bolničar Mau-ro Cassanelli, 17-letni S. G., 19-iclni težak Benedetto Matteucci in 22-letni gradbinec Walter Verba-naz. Vsi pripadajo skupini »avtonomnih levičarjev* ir Verbanaza so prav prejšnji mesec ranili fašisti na Trgu Goldoni. PLAČEVANJE PROMETNE TAKSE TUDI NA POŠTI Pokrajinska poštna uprava sporoča, da se prometna taksa za motorna vozila lahko plača tudi na poštnih uradih po stari ustaljeni praksi. Znesek naj avtomobilisti nakažejo na poštni tekoči račun 11/77000. naseljeni v Trstu, čeprav so ne- IIIIIIIIIIIIIMflllllUIIIIIIMIIIIIMMIIIItlHIMIIIIIHimiinilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIfHIIII OB JUTRI DALJE V ULICI BESENGHI NOV KEMIJSKI LABORATORIJ ZA DIJAKE ŠOLE «GALVANI» Nevšečnosti za slovenske študente, ki bi morali slediti pouku v italijanščini Ob ponovnem pričetku pouka po novoletnih počitnicah se bodo jutri dijaki strokovne šole «Galvani» preselili v novo poslopje v Ul. Besenghi. Zaenkrat bo v novo šolo vstopilo samo 160 dijakov kemijskega oddelka, ki je doslej imelo pouk v prostorih miljske srednje šole, pozneje pa se bo vselilo še 70 dijakov, ki obiskujejo oddelek za radiotelegra-fijo. V zvezi s tem pa je za slovenske dijake nastal problem, kajti v novem poslopju bi se pomešali z italijanskimi dijaki in poslušali pouk v italijanskem jeziku. Kaže, da bo boj za samostojen slovenski kemijski laboratorij dolg, o natančnejših razpletih pa bomo zvedeli jutri, ko Sc bo pouk začel. Poslopje v Ul. Besenghi, kjer je bil prej državni umetnostni zavod, so morali temeljito prenoviti, da bi bil primeren za šolo visoke tehnične specializacije. Do sedaj je občina v dela investirala že 170 milijonov lir, največ denarja (50 milijonov) pa je šlo prav v opremo kemijskega laboratorija, ki je med najbolj modernimi tovrstnimi strukturami v našem mestu. Istočasno so izvedli dela splošnega značaja, kot popravila zidov in nov tlak v pritličju. Veliko denarja je šlo tudi za namestitev centralne kurjave in za ventilacijo v prostorih kemijske delavnice. Jutri bo torej stekel pouk za kemike v novi šoli. Potrebnih pa bo še mnogo dodatnih del, da bo šola v celoti služila svojemu namenu. lllllllllllltllllllllMMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIimiUltUlllllliaiMIfimttllHHIIIMIIIIimnilllllMIliniMIMIHIHMIHIMIII MED POPRAVLJANJEM UPEPEUEVALNIKA SMETI ZAČASNO ODVAŽAJO NA ZEMLJIŠČE PRI OREHU Lonjerci ha sinočnjem sestanku z zadovoljstvom sprejeli dejstvo, da niso uporabili Merskega kamnoloma Prvotni namen tržaške občinske uprave, da bi uporabila opuščeni kamnolom nad Lonjerjem za odlaganje smeti v razdobju, ko bi bil upe-peljevalnik pri Pantalejmunu v popravilu, se na srečo ni uresničil. Zasluga za to gre samemu prebivalstvu Lonjerja, ki se je odločno u-prlo temu namenu ter s protesti in posegi prisililo upravitelje, da so Še enkrat razmislili o svoji nameri ter uvideli, da bi bila izbira lonjer-skega kamnoloma za odlaganje stotin in stotin kubičnih metrov smeti dnevno res velika napaka. Občinska uprava je imenovala posebno komisijo, ki naj bi preverila dejanske možnosti uporabe lonjerskega kamnoloma ter dotočila drugi kraj. Zadevo je, kot znano, začasno rešila. Od ponedeljka, 2. januarja, namreč odvažajo mestne smeti k Orehu. Ta sklep so sprejeli po predhodnem posvetovanju z miljsko občinsko u-pravo ter z vodstvom ustanove za industrijsko cono EZIT, ki sta privolila, da bi začasno odlagali smeti na valovitih zemljiščih pri Orehu, ki so namenjena za gradnjo industrijskih objektov. S tem bi zemljišča nekako zravnali, po drugi strani pa v tem predelu ni večjih nevarnosti onesnaženja okolja. Ta dejstva so bila tudi tema sinočnjega sestanka v Lonjerju, ki ga je sklicalo krajevno prebivalstvo z namenom, da bi se seznanilo s položajem. Sestanka so se poleg predstavnikov krajevnih organizacij udeležili tudi občinska svetovalca KPI Spetič in Monfalcon ter predsednik svetovalske rajonske konzul-te Ooelt. Tako svetovalec Monfalcon, ki je član omenjene občinske komisije, kot drugi povabljeni predstavniki so potrdili, da je prvotni sklep o določitvi lonjerskega kamnoloma za odlaganje smeti odpadel. Dodali pa so, da je tudi izbira Oreha le začasna rešitev in velja le do 10. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977-78 GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Johann. Nestroy TALISMAN Burka s petjem v treh dejanjih Prevod Scena Kostumi Glasba Janko Moder Sveta Jovanovič Marija Robijeva Adolf Miillcr Glasbeno vodstvo Brane Demšar Lektor Mirko Mahnič Asistent režije Marjan Srienz Asistent scenografa Janez Kovič Režija PETER LOTSCHAK Jutri, 6. januarja 1978, ob 16. uri abonma red H in red I; ob 20.30 abonma red A - premierski in abonma red D - mladinski v sredo. Ponovitve glej pod rubriko «Gledališča». Razna obvestila Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na predavanje «Sodobna misijonska problematika*. Predaval bo dr. Maksimilijan Jezernik, rektor zavoda Propaganda fide in predstojnik Slovenika v Rimu. Večer bo v društvenih prostorih v Ul. Donizetti 3 v ponedeljek, 9. januarja, ob 20.15. tev razstave bo v petek, ob 18. uri. Razstave V galeriji »Rena vecia* v Ul. Do-nota 20 bodo od 6. do 23. t.m. razstavljali Marino Cassetti, Edoardo Gandrus in Franko Vecchiet. Otvori- januarja. Tega dne se bo komisija ponovno sestala ter določila drug kraj. Kaže, da bo izbira tokrat padla na kamnolom podjetja Italce-menti, to je na ozemlje nekdanjega gozda Bazzoni, ki se razteza na južnem obronku bazovske planote. O tem, ali bi bila ta izbira pravilna _ali ne, se na sinočnjem sestanku ni govorilo. O tem bo vsekakor še razpravljala strokovna komisija, predvsem pa bi se moralo o tem izreči tudi zainteresirano prebivalstvo Bazovice in nemara drugih sosednjih krajev. Lonjercj so ob zaključku sinočnjega sestanka sklenili, da bodo še naprej spremljali vse dogajanje okrog vprašanja smetišča in upepeljeval-nika, ki naj bi ga popravili do 23. januarja. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 5. januarja SIMEON Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35 — Dolžina dneva 8.49 — Luna vzide ob 3.11 ip zatone ob 13.28. Jutri, „ PETEK, 6. januarja TRIJE KRALJI Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,7 stopinje, najnižja 6,4, ob 13. uri 7,7 stopinje, zračni tlak 1014,4 mb u-staljen, vlaga 90-odstotfia, nebo 4 desetinke pooblačeno, veter zahodnik 10 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 4. januarja 1978 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 66-letna Aurelia An-dreutti por. Dorigo, 71-letna Giusep-pina Andrineg vd. Petito, 79-letna Emma Rizzardi vd. Rossetti, 64-letni Ercole Percossi, 69-letna Alessandra Slavec vd. - Krašovec, 86-letna Maria Galefatfe'vd.' Loruno; 73-letna Oitišep-pa Nesti por. Niccoli, 71-letna Giovan-na Marinv 59-letni Carlo Orsi, 86-letni Luigi Barbieri, 88 letna Giovanna Zor-zenon, 78-Ietna Pia Benco, 78-letna Orsola Grahonja vd. Bossi. KRZNA SUPER ELEGANTNI MUDEU VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NASIV KI VE1JK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO r k s i na 798-301 Viftle XX Settemhre št. 16/111 Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - Kulturni dom Johann Nestroy «TALISMAN» — ge stovanje Drame SNG iz Ljubljane, j Jutri, 6. januarja, ob 16. uri a bonma red H in red I — ob 20.31 abonma red A (premierski) in a' bonma red D (mladinski v sredo);! v soboto, 7. januarja, ob 20.30 a bonma red B (prva sobota po pr* mieri). red E (mladinski v četrtek)! in red F (sindikalni); v nedeljo, 8. januarja, ob 16. uri abonma red C (prva nedelja po pre mieri in red G (popoldanska preč stava na dan praznika).' Ker ima SNG - Drama iz Ljubljani ma' i dni na razpolago za gostovanji v Trstu, smo biti prisiljeni združiti abonmaje. Obračamo se na cenjeni abonente (redov B, C, F in G) s prošnjo, da dvignejo nove številke se dežev v Kulturnem domu od torka, 3 januarja 1978, od 10. do 16. ure ali eno uro pred pričetkom predstav« Prosimo za razumevanje. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gostuje jutri, 6. januarji 1978, v soboto, 7. in v nedeljo, 8. januarja, ob 19.30 v Ljubljani * predstavo Župančičeve »Veronike De seniške*. VERDI Od 7. do 15. januarja bo na spe redu Hačaturjan-Scregijev balet «Spa4 tacus*. Nastopil bo ansambel operne ga gledališča iz Budimpešte, ki štej* okrog 100 izvajalcev, med temi vet priznanih solistov. Premiera bo v se boto ob 20. uri. O baletu »Sparte cus* bo jutri ob 18.45 v prostori!: Krožka za kulturo in umetnost spre govoril prof. Luigi Rossi. Vstop n» predavanje bo prost. Jutri, v petek, ob 18.45 bo v veliki dvorani CCA (Ul. San Carlo 2) ž* najavljeno predavanje o baletu «Spar tacus* Arama Hačaturjana, ki b0 ogumnejši pristop k reševanju tega vprašanja. Šele sedaj, ko v zadevo posegajo tudi resne politične sile, je pričakovati, da hodo folklornim pobudam, ki so bile povečini samo pesek v oči, sledile konkretne akcije. Pri tem ne gre samo za zavarovanje dragocenih kulturnih spomenikov in umetnin, ki jih je potres poškodoval ali skoraj uničil, ampak gre tudi za ohranitev jezika in za pridobitev izgubljenih pozicij. Furlanščina' se danes govori samo na podeželju, v Vidmu, ki predstavlja osrčja Furlanije, prevladuje tržaško narečje ali italijanščina. Mladina so izogiba fulanščini, govorijo jo le še kmetje, obrtniki in ljudje na »spodnjem delu* družbene lestvice. Toda bitka ni še izgubljena in tudi v vrstah izobražencev se čuti potreba po vračanju k Rastnemu izvoru. V tem pogledu so bile v zadnjem času napisane strokovne razprave in se vodi akcija za odortje univerze v Vidmu. Kdo ve, če furlansko prebivalstvo v svojih sedanjih naporih za obnovo porušenih da mov in gospodarstva ne bo našlo dovolj moči, da uveljavi tudi svoj jezik v šolah, v javnosti. MODERNIZACIJA TELEFONSKEGA OMREŽJA Neposredni telefonski pogovori iz Gorice v Jugoslavijo morda že v letošnjem letu 1 • januarja la los lahko neposredno kličemo poleg Nove Gorice in Tolmina ludi Ajdovščino in Idrijo - Nova karakteristična številka je 0038 65 - Tete-selekcija z nekaterimi zahodnoevropskimi državami Kninu, 'niiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiii,um,ll|„l„„l„llHmilll||llll|ll||ll|ll|l|||||1||||||||||||||||||||||1|||||||||n||| KER NE UPOŠTEVA PREDLOGOV DEMOKRATIČNIH STRANK Opozicija kritična do proračuna Sorske skupnosti Nadiškik dolin Skupščina je soglasno potrdila normo v razpisu natečaja Za namestitev osebja gorske skupnosti, da je znanje slovenskega narečja prednostnega pomena ■:-°ETER j. - *-ncn, — Poročilo o proračunu, , je prebral predsednik gorske upnoFti za Nadiške dolino Macc-comuna skupščini v petek, 23. de-ni bilo deležno soglasja o-ucije. To so jasno povbdalT"Marf-J^a PSI, Zuanella za PSDI in Ba- '. A medtem ko se demo- j ,?kjani našo oglasili. Samo demo-iairi nski svetovalec Sartelli je naval* SV0' °Bstop kot občinski svetovi. ^ v Čedadu in torej tudi iz gor-e upnosti. n^ene kritike so bile izrečene hes^H ' ®‘kkosti dokumenta, ki po staiTei?*1 0P°z>cije ponavlja običajna Pa Predsednika Macoricha, ki ne upoštevajo napotkov, ki so 1 'zdelani na srečanji! ^ega loka, katere je Pred? lani. in predvsem ne logov, ki jih je dala prva komi- st * ^delani na srečanjih strank u-»nega loka, katere je KD prekini- .. na jut je učna prva kaj ,a' temi sta tudi predlo-"! *tiiiiin,, iIIIIIIIIIi,h, iillllliiillli)itllnlllllllilnllli„l„lli1„„,ii„iil„„Ml„i„li,i,i„i, Hiiiiiiiiiiiitiiini murnu,iti,n, iimihii iiiiiiiiiiihimiip TRI TEDNE PO ZAKLJUČKU PROCESA ZARADI SABOTAŽE DOLINSKEGA NAFTOVODA Utemeljitev obsodbe L Codelle ni razčistila številnih dvomov Sodniki menijo, da je Codella sodeloval s teroristično organizacijo ne da bi vedel, kakšen atentat ta organizacija pripravlja predsednik tržaškega porotnega vi) ni3 c,r;. balo Visalli je sesta-bot-5 H-jeljitev razsodbe zaradi saje , ^ /Minskega naftovoda, ki se obsorlK 'meil 13' decembra 1977 z Borni«'0 treb »tujih* obtožencev, fejjv ulue Iurilli. Marie Paule Le-let in Kadema Chabana na 22 skeef,P?ra in a delno obsodbo rim-CodeM 1 ^ke^a režiserja Ludovica »o i e- ki so ea sDoznali sodniki narripo'6^3 združevanja v zločinske zap0T,e in fia obsodili na 2 leti nja a. Pogojno, obtožbe sodelova-zara?' atentatu pa so ga oprostili Naj' ^manjkanja dokazov, l.iitevfHlPdgejša je seveda utemeljuj tega zadnjega dela razsodbe, nikoli ° obsodbi treh tujcev ni bilo sorinia.^beoega dvoma, saj so jo K' osnovali prav na številnih okoliščinah, ki so prišle na dan med preiskavo in ki dejansko potrjujejo soudeležbo Lefebvrove pri atentatu; prav Lefebvrova pa je policiji povedala imeni obeh svojih sodelavcev. Drugače je s Codello, ki je od vsega začetka zanikal kakršno koli sodelovanje z atentatorji. Že razsodba je bila dokaj nenavadna, saj ni bilo povsem jasno, kako so sodniki naprtili Codetli sodelovanje pri zločinski tolpi, ki je organizirala atentat, a ga oprostili sodelovanja pri atentatu. Z utemeljitvijo razsodbe je predsednik Visalli skušal zapolniti to vrzel. Sodnik izhaja iz trditve, da je bil Codella simpatizer palestinskega gibanja in član mednarodne mreže sodelavcev «čr-nega septembra*, trditev, ki je Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK \ za leto 1978 Celoletna......................... 29.000 lir Mesečna ........ 2.900 lir Naročnine sprejemajo: Uprava: Trst, UL Montecchi 6 Tel. 795-823 Raznašale! Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun St. 1X12 Oprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1 Tel 83-382 Raznašalcl Pošla. Tekoči račun ZTl 11/5374 VSKM NAROČNIKOM NUDI PRIMORSKI DNEVNIK REVIJO «DAN» IN MALE OGLASE ZASTONJ osnovana na izjavah Alžirca Boua dicheja, ki so ga leta 1973 zaslišali v pariškem zaporu v zvezi z umorom sirskega časnikarja Kan-nouja. Po mnenju sodišča je bil Codella obveščen o teroristični dejavnosti te organizacije, skratka, vedel je, da sodeluje s teroristično organizacijo. Od tu torej obsodba zaradi združevanja v zločinske namene. Povezavo s tržaškim atentatom so sodniki našli v nenavadnem Codellovem izletu v Trst in v Milje januarja 1972, sedem mesecev pred atentatom. Sodišče se je oprijelo nekaterih netočnih oziroma nejasnih izjav Codelle in njegove žene ter ovrglo režiserjevo trditev, da je pripravljal film o ekonomski emigraciji. Sodniki so namreč mnenja, da bi bil moral Codella navezati stike z gospodarskimi operaterji ali vsaj s sindikalnimi krogi, če je pač pripravljal tak film; tega pa ni naredil. 'Pn mnenju sodišča ne more biti torej nohenega dvoma o trditvi, da. je Codella ob tisti priložnosti fotografiral hranilnike dolinskega naftovoda in zbral vse podatke, ki so jih potrebovali atentatorji. Vendar pa po mnenju sodnikov obstajajo dvomi o tem, če je Codella vedel, kakšno akcijo pripravlja «črni september* v Dolini, tudi glede na trditev, da je bil režiser le sodelavec, ne pa član palestin ske organizacije. Tudi utemeljitev razsodbe torej ni rešila osnovnega vprašanja v zvezi s »polovično* obsodbo Ludovica Codelle. Sicer pa bo o tem še govora, kajti zagovorniki vseh obtožencev so vložili priziv. iiika moramo dati za Avstrijo 0043, za Belgijo 0032, za Francijo 00331, za Zvezno republiko Nemčijo 01)49, za Veliko Britanijo 00-14. za Švico pa 0041. Senatorka Gerbčeva pri komunistih v Čedadu SV. LENART — V smislu predloga na sestanek komunistov v Sv. Lenartu se bo slovenska komunistična senatorka Jelka Gerbčeva v Čedadu srečala s člani slovenske komisije videmske kom'mistične federacije in odgovornim za področje. Razložla jim bo nov zakonski osnutek KPI za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Na se- stanku v Sv. Lenartu so tudi sprejeli nekaj pobud glede gorske skupnosti, glede zakonov za popravilo hiš in za obnovo ter za mladinsko zaposlovanje. Danes popoldne brez toka na briškem področju Danes, v četrtek, 5. januarja, med 12. in 16. uro ne bo električnega toka na območju naslednjih transformatorskih postaj; pevmski most, Na šanci, Pevma, Oslavje, Števerjan, Jazbine in Grojna. Zaradi izklopa toka na območju števerjanske občine v omenjenem času ne bo vode. Podjetje ENEL prosi za razumevanje. Danes ob 20.30 bo v Verdijevem Ijane uprizorila borko s petjem miomom......................................i........................ ZARES NI IZHODA IZ GOSPODARSKE KRIZE? Manj zaposlenih zlasti v industriji kovinskega in tekstilnega sektorja 0d začetka 1976 do srede 1977 se je število zaposlenih v industriji na Goriškem zmanjšalo za več kot petsto oseb - Precejšnji izdatki za dopolnilno blagajno gledališču v Gorici Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Lju-TALISMAN avstrjjskega dramatika Johanna Nestroya. Ljubljanskim umetnikom topel pozdrav. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE EMAC IZ GORICE Sezona 1977-78 GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Skoro vsak dan imamo v naši nje nosi torej vsa skupnost. Do kroniki zabeležena sindikalna poročila o zmanjšanju dela v tukaj« šnjih tovarnah, predvsem v večjih, o dopolnilni blagajni, o brezposelnosti. Včeraj smo pisali o novem hujšem položaju zaposlitve v trži-ški ladjedelnici. V dopolnilni blagajni je v tem trenutku ooleg 700 delavcev v tržiški ladjedelnici še nad 1.000 delavk in delavcev podgorske tekstilne tovarne, nad 200 delavk v goriški slaščičarski tovarni La Giulia. 400 delavcev tržiških tovarn SIMO in AAA je delno v dopolnilni blagajni, delno pa brez plač že več mesecev. Trenutno so v dopolnilni blagajni še delavci v nekaterih manjših tovarnah, skoro povsod krčijo .število zaposlenih na tih način, tako da ne pride do «tum-overje», t.j. ne nadomestijo tistih, ki gredo iz službe. Napovedujejo tudi, da bo sredi januarja šlo v dopolnilno blagajno precej ljudi, ki so zaposleni , v tekstilni tovarni v Zdravščini. Položaj torej danes ni rožnat.Jfl niti obeti niso pozitivni. Kako pa je bilo v letu 1976 iit v prvi polovici' lanskega leta, ko je bilo precej manj delavcev kot sedaj v dopolnilni blagajni? Na razpolago imamo podatke o dopolnilni blagajni in o zaposlitvi za to razdobje. V industrijskih podjetjih na Go riškem je bilo 31. decembra 1975 torej pred dvema letoma, 16.438 zaposlenih. Ob zaključku prvega polletja 1976 se je število zaposlenih znižalo na 16.293, 30. junija lani pa je bilo zaposlenih samo 15.095 ljudi. V letu in pol se je torej število zaposlenih v industrijskih podjetjih zmanjšalo za več kot 500 oseb. To je tudi eden izmed razlogov za mladinsko brezposelnost, čeprav med mladimi, ki so se vpisali v posebne sezname brezposelnih, prevladujejo ljudje z višjo srednješolsko izobrazbo. Vzporedno z nižanjem števila zaposlenih se je večalo število ur dopolnilne blagajne. V drugem trimesečju 1976 je goriški Zavod za socialno zavarovanje (INPS) plačal, na zahtevo zainteresiranih podjetij, skupno 96.041 ur dopolnilne blagajne. V tretjem trimesečju leta 1976 je bilo teh ur nekaj manj in sicer 84.594, v četrtem predlanskem četrtletju je njih število poskočilo na 113.277. Največje doslej registrirano število ur dopolnilne blagajne je bilo v prvem lanskem trimesečju in sicer kar 212.795, v drugem lanskem trimesečju pa je njih število spet padlo na 121.249. Točnih podatkov za lansko tretje in četrto trimesečje nimamo, številke pa bodo brez dvoma večje. Lani, takoj po poletnih počitnicah, so bili v dopolnilni blagajni delavci sovodenjske tekstilne tovarne, za njimi takoj oni iz podgorske tekstilne tovarne, kriza je kmalu zatem zajela številne tovarne in med njimi tudi ladjedelnico v Tržiču. Največ ur dopolnilne blagajne so zabeležili v lanskem prvem polletju v kovinski in železarski industriji (63.700 ur v drugem trimesečju!), sledi tekstilna industrija. Zelo veliko ur dopolnilne blagajne so zabeležili tudi v gradbeništvu. Industrijska podjetja tega sektorja so imela v lanskem drugem trimesečju 31.742 ur dopolnilne blagajne, obrtna podjetja istega sektorja pa 13.112 ur. Hujše je bilo v tem sektorju v prvem trimesečju (skupno industrijska in obrtna podjetja 131 tisoč 108 ur). Čeprav imajo za določen čas delavci. v dopolnilni blagajni zagotovljeno večino osnovne plače, ima jo vseeno precej manjše prejemke, kar se ne pozna samo v dru žinskem proračunu zainteresiranih, marveč v vsej potrošnji v trgovini, obrti .itd. škodo za 'tako sta- Izleti dajmo še manjše število zaposlenih pa bomo lahko ugotovili, da gre v promet veliko mani denarja kot nekoč. Koliko, tega ne bo nihče moral točno ugotoviti. iS«ja goriškega dela mladinskega odbora SKGZ V torek zvečer se je ,v prostorih v Ul. Malta sestal goriški del mladinskega odbora SKGZ. Poleg goriških odbornikov so bili na seji prisotni tudi drugi mladinci, ki aktivno delujejo v raznih organizacijah. Po pregledu dosedah.iega delovanja in problemov posameznih mladinskih in prosvetnih organiza cij ter problematike goriških študentov na tržaški univerzi, so se prisotni seznanili z načrti dober- dobske in sovodenjske mh kjer se v sklopu obstoječih prosvetnih društev snujeta dva nova mladinska odseka. Tako v Doberdobu, kjer so se mladinci sestali sinoči, da bi se pogovorili o ustanovitvi in delovanju mladinskega odseka, kot v So-vodnjah, kjer ,je mladina z gostovanjem amaterskega odra iz Bo-ljunca in z uspelim, silvestrovanjem že ustvarila zametek bodočega delovanja, je bilo doslej čutiti pomanjkanje organizacije, ki bi zbrala tisti del mladine, ki doslej ni bil vključen v nobeno delovanje. Omeniti gre, da je bila ta orva razširjena seja goriškega dela' mladinskega odbora SKGZ. V bodoče namerava odbor prirediti še po dobne sestanke, ki zaradi prisotnosti večjega števila mladih nudijo podrobnejšo sliko mladinskega delovanja na Goriškem. Johann Nestroy TALISMAN Burka s petjem v treh dejanjih Prevod Scena Kostumi Glasba Glasbeno vodstvo Lektor Asistent režije Asistent scenografa Režija JANKO MODER SVETA JOVANOVIČ MARIJA KOBIJEVA ADOLF MuLLER BRANE DEMŠAR MIRKO MAHNIČ MARJAN SRIENZ JANEŽ KOVIČ PETER LOTSCHAK Danes, 5. januarja 1978, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v GORICI (goriški abonma). Gledališča 'Z- SEJA UPRAVNEGA SVETA Odpravljanje posledic potresa v kmetijstvu Na zadnji seji sprejeli ukrepe v korist zadružništva - Prispevki za cvetlično središče na Proseku in mlekarno v Malem Repnu Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 15. januarja, smučarski iz iet na Nevejsko sedlo. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 10. ja nuarja ali do oddaje razpoložljivih mest. Na zadnji seji upravnega sveta deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) je predsednik u stanove Lucca najprej poročal o lanskoletnem delovanju. Pri tem je predvsem poudaril vlogo ERSA pri odpravljanju posledic potresa v kmetijstvu. Predsednik Lucca je ob tej priložnosti poudaril, da je ustanova največjo skrb , posvetila obnovi največjo skrb posvetila položaj, ki je nastal s potresom, je postavil pred ustanovo velike odgovornosti, kar je imelo za posledico okrepitev njene dejavnosti. Po poročilu predsednika Lucce so se upravni svet, razne komisije in izvršni odbor v letu 1977 sestali 56'kmt Na zadnji seji, ki je bila prejšnji teden, so izpostavili vprašanja zadružništva. Odobrili so ukrepe za pospeševanje takšne oblike kmetijske dejavnosti. Med drugim so o dobrih izplačilo predujna na račun javnega prispevka, s katerim nameravajo izboljšati zadružne naprave. Znesek 23 milijonov lir so izplačali neki zadrugi, ki jo je potres hudo udaril. Skoraj poldrugo milijardo lir pa so namenili za jamstva kmetijskim zadrugam, ki delujejo na področju dežele Furla-nije-Julijske krajine. Na seji upravnega sveta so razpravljali tudi o izgradnji središča na Krasu, kjer bodo gojili cvetlice. Objekt, ki ga gradijo na Proseku pri Trstu, je skoraj dograjen. Na zadnji seji ERSA so odobrili dodatni strošek. Ko bo dograjen, bo omogočal najsodobnejši način pridelovanja cvetlic. Pri tem velja omeniti namestitev panelk za prestrezanje sončne toplote ter njeno izkoriščanje za ogrevanje. Z uvedbo takšiiega sistema ogrevanja bodo prihranili denar, ki bi ga sicer morali trošiti za nakup kuriva. Upravni svet je nato sprejel pooblastilo zadružne mlekarne iz Malega Repna, da za njene potrebe kupi stroje. Vsi sklepi bodo postali polnomočni, brž ko jih bodo potrdila pristojna deželna telesa. Neznanci ukradli mamila iz lekarne v bolnišnici Prejšnjo noč so neznanci vdrli v lekarno goriške splošne bolnišoice. Tatvino so uslužbenci odkrili včeraj zjutraj, ko so ob prihodu na delo o-pazili. »a vratih znake vloma. Tatovi so r.amreč s silo odprli najprej vrata, nato pa še omare, v katerih so bi’a spravljena mamila. Čeprav ni hil _>e izveden točen inventar u- kradenega blaga, se zdi, da je plen kar zajeten, zlasti če upoštevamo, da imajo sicer malo vredna mamila veliko vrednost na tržišču razpečevalcev. V Gradežu razstava o katerem borna obširneje govoril . Lepi zeleni gtiči ,ki obdajajo naselje Sheffield v državi Illinois so že nekaj let »grobovi nesmrtnih m.Tčev*. Gie namreč za »atomsko pokopališča*, v katerem je zakopanih na tisoče kubičnih metrov a tomskih odpadkov. Čeprav zadeva ni parol nem a nova, postaja aktualna, ker se je prebivalstvo tega kraja »prebudilo* in potegnilo za seboj še prebivalstvo mnogo širših področij, milijone ljudi. Iz atomskih central, raznih industrijskih podjetij ter iz bolnišnic Middie Westa prihajajo sem v okolico Sheffielda tovornjaki, ki dovažal atomske odpadke. Tako rekoč redno prihajajo sem tovornjaki polni cilindričnih posod po 200 litrov. Sndc spuščajo v globoke, dolge jarke, .:i jih. ko so polni zasujejo, tako da nastanejo tu velikanske gomile, podobne svežm gomilam na pokopaliških. Doslej je tu že dvajset takih ogromnih gomil, močna mehanizacija pa koplje nove dolge in globoke jarke za nove «grobove». Član predstavniškega doma Leo Ryan, ki je pred dnevi obiskal to cookopaličče*. si je postavil naslednje etorčno vprašanje: »Toda, kdo je to dovolil?* Podobno vprašanje so si postavili pred čašo 1 mnogi prebivalci ne le naselja Sheffield, pač pa tudi države llinois. ko so uvideli, da je »nekdo* izbral njihovo državo za nekakšno odlagališče smet; in odpadkov tako imendvane jedrske dobe. »Pokopališče* o katerem je govor. je pravzaprav majhno. Meri le 8 ha površine, se razteza na zemljišču, ki .je državna last. Kompetentne oblasti so to zemljišče dale v najem podjetju »Nuclear Engi-neering Company», ki je bolj znano pod fatico «Ncco». Ista družba «u-pravlja* še tri druga podobna »smetišča* ali «pokopalšča» v ZDA. Njen predsednik James Nocl zagotavlja. da doslej še niso ugotovili nobenega »puščanja*, kajti «v' nobenem vodnem ali vodovodnem toku na tem področju nismo še zasledili radioaktivnosti, za katero bi bilo kr vo to »pokopabšče.* Še več, mož trdi. da ne obstaja nikakršna nevarnost za »javno higieno, za zdravstveno varnost prebivalstva, za ekološko varnost ambiepia*. Vsa zaverovanost tega funkcionarja pa prebivalstvo ne prepriča, kajti ljudje vedo, da so lani v VJaxeyu Fiatu v državi Kentucky odkriti pri drugem podobnem »po kopališču*. k; ga upravlja Neco radioaktivnost. ki j>' je iz pokopališča širila padavinska voda, ki je prala sode radioaktivnih odpadkov. Sicer je res, da v Sheffieldu doslej še niso ugotov li nikakršnega podobnega znaka, toda prebivalci bližnjega naselja, ki šteje kakih tisoč ljudi, so zaskrbljeni. Celo upravičeno zaskrbljeni. Ko je namreč družba Noco leta 11X17 začela odlagati tu jedi ske odpadke, je zagotavljala prebivalcem, kj so v glavnem farmarji, da bo tu odlagala le tiste jedrske odpadke, ki spadajo na področje tako imenovane niz- ! ke radioaktivnosti. Gre v tem primeru za dele naprav. . inštrumentov, delovnih oblek in podobnega materiala, ki se je v času rabe navzelo radioaktivnosti, ki pa to ra-d oaktivnost razmeroma kmalu izgubi. Seda'j pa družba Neco priznava. da že dolgo dovaža sem tudi jedrske odpadke drugačnega izvora, in sicer manjše količine plutonija in oplemenjenega ali obogatenega urana, torej jedrskih odpadkov s katerimi se delajo jedrske bombe. Predsednik Neco Noel pravi, da bo ‘JO odstotkov teh jedrskih smeti ali odpadkov na pokopališču Sheffield izgubilo svojo radioaktivnost «že» v sto letih. To je lahko tudi res, pa čeprav sto let prav gotovo ni kratka doba. Toda čeprav manjše količine plutonija bodo jedrsko akt vne tudi 24 tisoč let. To pa je že nekolik, bolj resna zadeva. Dr. Eloise Backer iz krajevne bolnišnice, ki je pričevala na nekem zasliševanju pred predstavniško podkomisijo, je v začetku prejšnjega meseca rekla, da so ljudje besni, ko so ugotovili, kaj se je z njiliovo zemljo zgodilo, ko so zvedel’, kdo je to odlaganje jedrskih odpadkov dovolil. Guverner države Illinois James Thompson meni, da je vsa zadeva v tem, da ni bilo dovolj temeljito proučeno vprašanje, kam z jedrskimi odpadki. Za to pa sta krivi zvezna vlada in z njo' tista komisi: je, ki bi morala to proučiti s tehnične plati. Guverner tudi pravi, da js žalostno ugotoviti, kako je zvezna vlada na vse to reagirala. Zato je povsem logično, da guverner države Illinois James Thompson in generalni državni pravdnik VViDiam Scott zahtevata od Bele hiše, da prevzame odgovornost za vse posledice, ki izhajajo iz te ne kdove kako pametne poteze. Ko je pred nedavnim član predstavniškega doma že oplenjeni Ryan obiskal Sheffield, da bi poročal podkomisiji o razmerah v tem kraju, je izjavil, da povsem soglaša s sta liscem guvernerja in državnega pravdnika in podčrtal odgovornost zvezne vlade, njegov kolega Floyd Fithian pa je govoril o '»nesmotrni državni politiki glede reševanja vprašanja, kam z jedrskimi odpadki*. stajajo na širjenje «pokopališea» in celo prevzemajo odgovornost za morebitne zle posledice. Ker pa kaže, da- je državn: pravdnik za državo Illinois vložil -pred sodiščem tožbo proti zveznim oblastem in proti družbi Neco, kaže, da so v zveznih oblasteh tisti,, ki širijo neresnične vesti, da bi pomirili javno mnenje in zvrnili odgovornost na krajevne oblasti. Ob tem velja dodati naslednje: Če vzamemo naselje Sheffield kot osrednjo točko in napravimo okoli njega krog v »globino* 160 km, bomo ugotovili, da na tem področju živi od 8 do 10 miTjonov ljudi. In to ni malo. Vrhu tega je to podro čje s kmetijskega vidika eno najbolj bogatih področij tega dela ZDA. Kot bi to ne bilo dovolj, prečka to področje veliko vodnih tokov. Skratka to >d roč je. je eno tistih, ki bi ga sploh ne bili smeli vzeti v poštev, ko so izbirali kraj za odlaganje jedrskih odpadkov. Kaže "a, da so se v določenih a-meriških krogih nekako zarotili pro-državi Hlinois. Družba General Electric Company si je v kraju Morris, kakih 90 km jugozahodno od Sheffielda izbrala kraj za svo-jedrsko pokopališče. Na razmeroma majhni površini so tu zakopali v podobnih soditi .21X1 ton močno radioaktivnih odpadkov. Te posode so pravzaprav položili v vodo, ki da služi kot nekakšna izolacija. Ne bomo se spuščali v ocenjevanje večje ali manjše varnosti. Tisti, ki r s tem vprašanjem ukvarjajo, bodo verjetno vedeli o tem kaj več kot mi. Toda za sedaj še ne poznamo snovi, ki bi v vlažni ali suhi zemlji mogla zdržati sto let, ka j šele tisoče let. S cer pa kdove, »aj bo z našo zemljo čez toliko let? Ljudje, kj jim je glavno giba lo zaslužek, pa se prav gotovo ne zmenijo za bodočnost, ki se meri tisočih let. Čeprav ne moremo napovedati, kaj to čez sto, kaj’ šele čez tisoče let, ko bo plutonij še vedno »živ*, se zdi kolikor toliko sprejemljiva idoja nekaterih državnih funkcionarjev iz zveznih krogov v državi Illinois, da bi bili mogli že omenjene nevarne jedrske odpadke zakopati v^ puščavskih predelih ameriškega Zahoda, ne pa na področju, koder je zelo veliko naselij in mest, na področjih, ki so pomembna tudi kot poljedelska področja. Jedrsko »pokopališče* v okolici Sheffielda jc po svojem obsegu tretje jedrsko pokopališče v ZDA. V vodstvu Neco ima jo baje že pristanek nekaterih vodilnih krogov v državi Illinois, da se bo »pokopališče* še razširilo, hkrati pa trdijo, da imajo že zagotovljeno odgovornost za vse to početje s strani najvišjih predstavnikov te zvezne države. Iz tega bi mogli sklepati, da v določenih krogih države Illinois igrajo, kot se temu reče, dvojno vlogo. Na eni strani zahtevajo, naj bi odgovornost za to prevzeli v VVashingtonu, na drugi pa sami pri- MfiH»UlimtlHIIIIHIUI|IIHIIIIIIIIIHHHIHimil|HlllllllltllltlWllllll|IIMHlllllllllHIIIIHIIIIIIIIHHHIHHIIIIIIflll Patronat KZ - INAC svetuje Se ponovna prošnja za invalidsko pokojnino Vpr.: '' Tekmovanja se ni ude-' . dosedanji protagonist turneje, oenen Danneberg, ki si je na tre-sa-.nmgu poškodoval koleno in je zara-'Ivl ; j*8a že odpotoval v domovino. Ta 'l®' P**odha ga je drago stala, saj je !eh , K° zapravil edinstveno priložnost, sel; S® F^asa kot drugi skakdlec v zgo-hor J*™11 novoletne turneje, že tretjič id- v°r. °ma na tem tekmovanju. elik° slavje so včeraj slavili sKandmavski skakalci, ki so osvojili Piva tri mesta. Zmagal je Norve- elj- t-|n Rergerud pred Fincema Yliant-iTe c,° -ln Toermaenenom. V deseterico ,H uvrstil še en Finec in s tem .. hJ^aZa. ’ da so v letošnji sezoni do-t^° PriPravljeni, posebno zaradi sve-ar ,, n?ga Prvenstva, ki bo letos prav su- v njihovi državi. crn; odsotnosti Danneberga se je od na vznodnonemških skakalcev najbolje i« nTafal Weisspflog, ki je bil četrti, r/i- ko so se morali ostali zado L J,tl. * viši*mi uvrstitvami. ču-ltioik^'- tokrat se je od Jugoslovanov •ca naJ6° ^ uvrstil Norčič, zadovoljiti s tc ,se te moral le z .18. mestom s sKokoma 84 in 87,5 m. Tudi ostali i71) _„\a | ci so se tokrat slabše odre bo- iui1, ot na prvih dveh tekmovanjih. 1 SarJe bil -5' (85'5 in 82 Bo- ur m V 51 oi85 in 82 m)' Kaizer 56- , ia1'5 ‘n 80 m) in Zupan 66. (79 in »t. <4 metrov). iai' *0 , ^reb preizkušnjah je vodstvo lt v" Yr s. ,pn‘ lestvici prevzel Finec c4nrufn -!a’ s'efl' pa mu kar 5 vzhod-las- s, emskih tekmovadcev. Na 7. me "j* gerucf včeraj®njl zmagovalec Ber- 'L .p'rl‘rn,eja se bo zaključila jutri, ko w° . rin bodo skakalci še zadnjič pome-go' med seboj v Bischofshofnu, evk vrstni red: ek> T Bergerud (Nor.) mr •) O85 in 103 m) ra- X1'?"11''3 (Fin.) ni 3 l100 ln 103 m) luermaenen (FinT . W in 100 m) i —’ - "eissplog (NDR) . (07,5 in 99,5 m) ■ luchscherer (Av.) . (96 in 100-m) °- Buse (NDR) » (99,5 in 94 m) Buikkonen (Fin.) o l93 ln 98,5 m) *■ Weber (NDR) (95,5 in 96 m) : s- Eekstein (NDR) '>». S^ndr"? . (94 in 06 m) 1■ Duschek (NDR) e|i' tiio 247.1 239.1 231.2 229.2 227.3 223,2 219.0 218,5 218.1 217,9 217,4 216,9 1218,8 569,6 553,5 536.2 532,9 532.8 532.3 530.8 l2 (94 in 94 m) (ČSSR) in in 93,5 m), 0 Awanov (SZ) 14 kt9\5 in 93 m) Nordlien (Nor.) 207,9 15 u2 in 95 m)' ■ Bauge (Nor.) 206,3 (94 in 92 m) p° treh preizkušnjah je lestvi-- ea taka: , ^lianttila (Fin.) 3 $,Use (NDR) 4 wvspl°« (NDR> 5 Weber (NDR J c Eekstein (NDR) 7 Blass (NDR) • Bergerud (Nor.) SLALOM ZA SP <<:^li cirkus» v Oberstaufnu Prem™?STAUFEN — Po novoletnem Pomeril- Se smučarji ponovno šporin„' v zahodnonemškem zimsko-b0 naem središču Oberstaufnu, kjer tekmov^11 d,ugi slal°m letošnjega bo DnVanla za svetovni pokal. To tnovali1C’ da bodo v tem kraju tek-'BuendiBr1*63^'’ saj 50 na progi ma m* že Petnajst let zaporedo-menle svoje moči le ženske. VČERAJ v pfrontnu ^radi slabega vremena prekinjene poskusne vožnje žen^?^TEN (ZRN) — Močno sne-smučarl6 včerai preprečilo, da bi za “Pravile poskusne vožnje lutnšnje tekmovanje v smuku. Zaradi tega bodo smukačice progo preizkusile danes, jutri in pojutrišnjem pa bosta na vrsti drugi in tretji smuk sezone. V tem kraju bodo smučarke tekmovale še v rfede-Ijo, ko bo na sporedu slalom. SMUČARSKI TEK NA FIS A TEKMOVANJU Danes v Bohinju osem reprezentanc V Bohinju bo danes tradicionalno mednarodno FIS A tekmovanje v smučarskih tekih. Svoje sodelovanje so zagotovile Bolgarija, SZ, Švica, NDR, Avstrija, ČSSR, Italija in Jugoslavija. Konkurenca bo todej kar ostra. Danes bodo nastopili posamezniki in sicer člani v teku na 15 km, članice na 10 km in mladinci na 10 km. Jutri bodo na vrsti štafetni teki in sicer za člane na progi 3x10 km, na progi 3x5 km pa bo nastop članic in mladincev. Tekmovanje je dokaj pomembno, saj si bo na njem marsikateri tekmovalec skušal pridobiti vizum za nastop na svetovnem prvenstvu v Lahti ju. Dne 7. in 8. januarja bo v Dražgošah vsakoletna tradicionalna spominska športna prireditev «Po stezah partizanske Jelovice*. Za tekmovanje vlada vsako leto izredno zanimanje, saj nastopa na njem na tisoče tekmovalcev, in tudi letos vse kaže, da bo udeležba rekordna. flIllllllflimitlllllflllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllillllUlUllflllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIfllllllllllllll BOKS ZA SOBOTNI DVOBOJ M. Cuello in M. Pa rtov sta zaključila* treningi Višina stav za ta «match» znaša doslej že več kot milijardo lir * 'LAN — Miguel Angel Cuello in Mate Parlov sta v teh dneh že skoraj zaključila s pripravami za boksarski avoboj poltežke kategorije za svt tovni naslov (po verziji WBC), ki bo v soboto v milanski športni palači. Oba boksarja sta se prvič srečala na tiskovni konferenci, ki je bila v torek v Milanu. To prvo srečanje je potekalo v zelo mirnem in sproščenem vzdušju, saj ni bilo slišati kdo ve kako zvenečih izjav, kot smo jih navajeni na podobnih prireditvah. Iz pogovora z novinarji pa je bilo razvidno, da Sta oba boksarja prepričana v zmago. Oba sta se na sobotni dvoboj dobro pripravila: Cuello trenira v Milanu že od novembra, Parlov pa je zadnji mesec preživel v Lipici, kjer.je z,raznimi sparring - partnerji opravil nad 250 krogov. Po mnenju managerja Kra-maršiča, se je Mate za sobotni dvoboj bolje pripravil, kot za katerokoli srečanje doslej. Svetovni prvak Cuello je med drugim tudi izjavil, da ga višina Par-lova ne skrbi preueč.jtVvSO-.ena od šibkosti jugoslovanskega boksarja prešibki udarci. Pripomniti pa mora-moi da je Parlov BS9,y.,iS. «pre-sibk:tm» udarci spravil na tla že marsikaterega nasprotnika in prišel tako daleč, da bo v soboto boksal za svetovni naslov. Parlov pa je dejal, da je sicer Cuello zelo nevaren nasprotnik, toda le ko napada, njegova šibka točka pa je obramba. «Doslej,» je še dodal Mate, «sem se proti takim boksarjem vedno bolje znašel, kot pa proti izrazito tehničnim nasprotnikom.* Vsekakor prevladuje sološno mnenje, da bi moral biti dvoboj zelo izenačen, z manjšo prednostjo argentinskega boksarja. V tem smislu so u-smerjeni tudi številni igralci, ki so baje že stavili (sicer v tajnih stavah) nad milijardo lir. , . Dvoboj bodo neposredno prenašali v Severni in Južni Ameriki ter v nekaterih evropskih državah (tudi v Jugoslaviji), medtem ko bo italijanskim- gledalcev televizija nudila le p -.reden prenos. A SKUPINA: Fiorentina, LR Kitajska, Sampdoria, Beograd. B SKUPINA: plan, Dukla, Napo-li, Spartak. C SKUPINA: Inter, Olimpiakos, Perugia, Benfica. D SKUPINA: Juventus, Mehika, Roma, Baslia. SAH FINALE KANDIDATOV ZA SP Delitev točk v petnajsti partiji BEOGRAD — Po štirih zaporednih' zmagah se ie uspešna serija Borisa Soasskega delno prekinila. Petnajsta -artija šahovskega finala kandidatov za svetovni naslov se je namreč zaključi’a z remijem. Do delitve točk je prišlo v 34. potezi, potem ko je partiia ves čas potekala v mejah -enoja. Do konča-- manjka še pet partij, šestnajsta pa bo ha vrsti jutri, v kateri bo ifffPPbele figure Spasski. ..Trenutnosedaj 8:7 v korist Korčnoja. ODBOJKA DREVI V DOLINI FINALE BREG-BOR Zmagovalec bo pokrajinski prvak v kategoriji deklic Drevi bo v dolinski telovadnici finalna tekma deklic za pokrajinski naslov med Borom in Bregom. Ekipi sta si priborili pravico do nastopa v finalu, potem ko sta brez poraza o-svojili prvo mesto v svojih kvalifikacijskih skupinah. Iskati favorita v današnjem srečanju je dokaj tvegano, saj sta si šesterki vsaj na papirju enakovredni. Borovke imajo sicer nekaj dobrih posameznic, vendar te trenirajo s prvo ekipo in zato je uigranost z ostalimi soigralkami nekoliko slabša. Nasprotno je prav velika homogenost v igri glavno orožje mladih Brežgnk, ki bodo imele na svoji strani tudi prednost domačega igrišča. Drevišnja tekma v Dolini se bo pričela ob 19.30. Mig. PRVENSTVO NARAŠČAJNIC Med osmimi ekipami kar šest slovenskih Medtem ko so odbojkarice končale prvi, izločilni del prvenstva v konkurenci mladink in deklic, se bo v prvi polovic; januarja pričelo prvenstvo naraščajnic. Pri fantih nimamo nobenega slovenskega zastopnika in tudi sicer ni udeležba nič razveseljiva, saj bosta igrali samo prva in druga postava Rozzo-la. Med osmimi naraščajniškimi ženskimi ekipami pa je kar šest slovenskih: Bor A in B, Sloga, Sokol, Breg in Kontovel. Da se prvenstvo ne bi zavleklo,je bilo osem ekip porazdeljenih v dve skupini. Koledar tega prvenstva je naslednji: SKUPINA A 1. KOLO Bor A - Sloga; OMA A - Sokol. 2. KOLO Sloga - OMA A; Sokol - Bor A. 3. KOLO Sloga - Sokol; Bor A - OMA A. SKUPINA B 1. KOLO Breg - Bor B; Kontovel - OMA B. 2. KOLO Breg - Kontovel: OMA B - Bor B. 3. KOLO Kontovel - Bor B; Breg - OMA B. G. F. TENIS Mirna deseta MARIBOR — Najboljša jugoslovanska igralka Mirna Jaušovec je že odpotovala v ZDA, kjer bo opravila, daljšo turnejo. Nastopila bo na več turnirjih, kjer se je uveljavila že lani. j Znema ameriška spectelizh-ann re-|’ vija VTennis Magazin* -je sestavila 'lestvico lanskih*«ltejboljših teniških igralcev na svetu. KORI JAMA — Mehiški boksar Miguel Cano je ohranil svetovni naslov (po verziji WBC) lahke kategorije. Po točkah je v tem kraju premagal domačina Soičija Ogumo. NOGOMET Tudi Beograd VIAREGGIO - Od 25. januarja do 6. februarja se bo na raznih nogometnih igriščih Toskane odvijal mednarodni mladinski nogometni turnir, rta katerem bo skupno nastopilo šestnajst enajsteric. Moštva so porazdeljena v štiri skupine, ki so naslednje: Poletovi košarkarji (na sliki- v tekmi z Italsidrom) se bodo morali v drugem delu mladinskega prvenstva močno potruditi, da se bodo uvrstili v finalni del Med moškimi je na vrhu lestvice Šved Bjom Borg. Med ženskami pa je pripadlo prvo mesto Američanki Chris Evert. Jau-šovčeva je na odličnem desetem mestu, čeprav zadnje tri mesece lanskega leta (zaradi poškodbe na nogi) sploh ni nastopala. FIRENCE — Disciplinska komisija tretje italijanske nogometne lige je kaznovala Triestino z denarno globo v znesku 200.000 lir zaradi nešportnega obnašanja publike med nedeljsko tekmo proti Mantovi. ROKOMET CELJE — V zaostali tekmi prve jugoslovanske rokometne lige je včeraj v Celju domača ekipa premagala skopski Vardar z 28:22. e M Odbojkarska ženska ekipa Sloge NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA , Včeraj so odigrali tri zaostale tekme V nogometnem prvenstvu 3. italijanske lige (skupina A) so včeraj odigrali tri zaostale tekme. IZIDI Alessandria - Trento 3:0 Pro Vercelli - Pergoerema 2:0 Sant'Angelo Lod. Piacenza 1:2 LESTVICA A S$UP. PO 16. KOLU Jeniocasale 24, Udiness in Piacenza 23. Novara in Treviso 20, Biellese 19, Sant’ Angelo Lod., Mantova in Triesti: 17, Padova. Trento 'n Lcc- co 16. Bolzano in Pergoerema 14, Alessandria in Pro vercelli 13, Pro Patria 12, Omegna 10, Seregno 9, Audace 7. DAVOS — Sovjetska ekipa SKA iz Leningrada je osvojila tradicionalni «Spenglerjev pokal*. V fina'ni tekmi je premagala češkoslovaško moštvo Dukla Jihlava z 2:0. 3. mesto je osvojil švedski AIK iz Stockholma, 4. pa repreze-.ftanca Švice. iiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiviiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiinniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHittiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiii« Iz planinskega sveta Tudi ob novem letu pogumno naprej Res je treba ob marsikateri priložnosti samoprepričevalno ponavljati: le naprej, korajžno naprej, saj bo steklo — in res je pri prosvetnem delovanju — seveda brezplačnem — trud odbornikov, predsednikov, tajnikov poplačan ob zavesti, da je delo steklo, dd je rodilo zaželene uspehe, da člani zaupajo svojemu društvu. Tako je tudi pri planinskem društvu v Trstu — u-spehi, pa tudi padci niso naključni, bogato in vsestransko delovanje pa je sad določenega dela in truda tistih, ki se na zunaj ne kažejo, zato pa je njihovo delo toliko bolj dragoceno. In prav skromnosti takih ljudi, ki «so vedno povsod», se lahko zahvalimo, da je tudi za SPDT nastopil čas plodnega delovanja, ko se končno nabira, kar se je toliko let sejalo. Smučanje, nlaninska šoto in ostalo To nedeljo se bodo v Ravasclefto in na Zoncolan podali kar trije av tobusi polni smučarjev SPDT. Pr vima dvema, ki sta peljala v glav nem tečajnike, se je tokrat pridru žil še tretii, ki bo največ ljudi na bral na Proseku, kjer je že od ne kdaj mnogo dobrih smučariev. Od hod avtobusov bo kot običajno ob 6. uri izpred sodnije v Trstu (Poro Ulpiano). Kdor pa se ne bo mogel udeležiti izleta, na i to javi jutri po slišala glasove, katerih si nista znala razložiti. Ko pa sta se lotila plezati in opravila vzpon v Sfingi, sta videla tri postave, ki so prečile prek Amfiteatra in nadaljevale nekako v smeri Zlatorogovih polic. Kdo so bili ti plezalci? Prečenje triglavske Stene pozimi po Zlatorogčvih policah imajo mnogi za dejanje, ki bi bilo lahko uresničljivo kvečjemu v prihodnjem desetletju. Letos Poljaki v Himalaji Poljski alpinisti se bodo letos kar dvakrat odpravili v nepalsko Himalajo. Odprava P KG, pod vodstvom Pjotra Mloteskega, bo pred monsunom naskočila eno najvišjih še neosvojenih vrhov, okoli 8490 metrov visoki južni vrh K angčendzenge, KW iz Varšave pa bo, pod vodstvom Januša Kurboaica, jeseni poskusila priti na Makalu (8481 m). To odpravo bodo organizirali v počastitev fO-letnice ustanovitve kluba v Varšavi. Poleg njih pripravljajo še nekaj odprav v Hindukuš ter v Kara-korum, ki pa še niso dobile dovoljenj. D. J. KOŠARKA MINIBASKET (TROFEJA 1 & R> Naši pred težko nalogo Naš najboljši strelec je Štefan Gulič (107 točk) Pagnossin in Huriingham noražena V tekmah drugega kola povratnega dela italijanskega košarkarskega prvenstva sta bila Pagnossin in Huriingham poražena. Goričani so doma izgubili proti državnim prva- SPDT (tel.,74iWLodJJ, do ^M £ , ... . TJ7*red Kratkim’ je dr. Habč iz Po-stflfne 'zaključil ciklus predttvahj-o lepotah triglavskega pogorja na o-snovnih šolah v Rojanu, Barkovljah, Sv. Ivanu in na Katinari. Kmalu va se bo planinska šola za najmlajše nadaljevala še na šolah didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu, torej v glavnem na šolah, v mestu in v predmestjih. « * * Predsmučarska telovadba za starejše, katero vodi prof. Ivan Furla-nič, se bo po novoletnem premoru nadaljevala na stadionu *1. maj*, v petek, 13. januarja, s pričetkom ob 20.30. Takrat bo tudi domenjeno, če naj se s to telovadbo še nadaljuje ta mesec. Prav tako se tudi redno nadaljuje predsmučarska telovadba za najmlajše, ki jo vodi prof. Jadrana Gabrovec, na šoli Sv. Jakoba. » • • To nedeljo se bodo člani SPDT, ki se ne gredo smučat, podali na 4. zimski izlet na T njan. Zbirališče je pred glavno železniško . postajo, ob 8.15. Odhod avtobusa štev. 40 do Prebenega bo ob 8.30. Od tu se bodo udeleženci sprehoda podali peš do Ospa, nato pa se bodo povzpeli na\ Tinjan ter se spet spustili na Škofije, kjer bodo stopili na avtobus za Trst. Te izlete priporočamo vsem. saj sploh niso naporni, obratno, na njih se samo oddahneš ter nabereš moči za tedenske napore. So res prečili triglavsko Steno? Ko sta se slovenska alpinista Knez in Zupan pred kratkim podila pod triglavsko severno steno, sta s le te Sieni proti domačemu Saporiju. IZIDI Femet Tonic - Cinzano 99:90 Sinudyne - Alco 88:83 Perugina - Canon 99:68 Xerox - Emerson 116:84 Brili - GabeV i 97:106 Pagnossin - Mobilgirgi 85:87 A - 2 LIGA Althea - \Chinamartini 97:75 Jollycolombani - Gis 87:66 Sapori - Huriingham 94:80 Vidal - Eldorado 77:78 Scavolini - Mecap 96:84 Pin‘,inr>x - Mariam 99:67 NA CESTNIH DIRKAH Olroen bo spet dirkal Pr^RIZ — Francoska avtomobilska tovarna Citroen se bo po šestih le? tih ponovno začela udeleževati cestnih dirk. V začetku bo ta tovarna nastopala s svojimi vozili tipa CX. OBVESTILO ŠK Kras sklicuje dne 13. januarja ob 20.30 v drugem sklicanju v šolski telovadnici v Saležu 14. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstvr 2. poročila 3. pozdravi in diskusija 4. izvolitev volilne komisije 5. razrešnica staremu odboru 6. volitev novega odbora 7. razno FINALNA SKUPINA Po novoletnem premoru se bodo ta teden spet pričeli prvenstveni nastopi tudi za naše minikošarkarje. To kolo bo za naše peterke izredno težko, saj se bodo spoprijele z ekipama, ki merijo na visoko uvrstitev. Najtežjo nalogo bodo imeli borovci, ki bodo igrali proti neporaženi Servolani A. Če pa bodo Bradassi? jevi varovanci igrali uspešno kot v prejšnjih nastopih, bi lahko pripravili veliko presenečenje. Tudi Kontovel ne bo imel lahke naloge proti Visintiniju, še posebno zato, ker bo igral v gosteh. Sicer pa Visintini ni več taka »pošast* kot v prejšnjih sezonah, tako da je vsak rezultat mogoč. Sokol A bo igral v gosteh proti Libertasu: če bedo Nabrežinei zaigrali. kot znajo, bi lahko odnesli svoj prvi par točk v tem prvenstvu. Upoštevati je treba namreč, da so doslej igrali proti prvim štirim ekipam na lestvici, zaradi česar so tudi na repu lestvice. LESTVICA PO 4. KOLU Deti Bosco A 8, Servolana A, Visintini in Kontovel 6, Libertas, Bor B in' Inter 1904 4, Ferroviario in Inter Milje 0, Sokol A —1. 5. KOLO Don Bosco A - Ferroviario, Libertas - Sokol A (7. 1. ob 16.30 v Ul. Caravaggio), Inter Milj e- Inter 1904, Visintini - Kontovel (8. 1. ob 10. un v šoli Visintini), Bor B - Servolana A (7. 1. ob 15.30 v Ul. Caravaggio). STRELCI NAŠIH EKIP BOR B: Bradassi 93, Semen 20, A. Tavčar 10, Zaccaria, Jogan, Krapež in Jagodic 4, B. Tavčar 2. KONTOVEL: Gulič 107, Sedmak in Starc 28, Pertot 12, Gruden in Emili 9, Brischia in Grilanc 4, Škabar 1. SOKOL A: Devetak 58, Ušaj 46, Bandelj 21, Nevenko Pertot 14, Klanjšček 13, Žbogar 4, Della Schiava in Niko Pertot 2. TOLAŽILNA SKUPINA V tej skupini bo na sporedu derbi med Bregom in Poletom. Izrazitega favorita v tej tekmi ni, nekaj prednosti pa bi dosodili Brežanom, ki igrajo na domačem igrišču. Bor A bo proti RCT skušal omiliti poraz, več pa od mladih borovcev tudi ne pričakujemo. Isto velja za Sokol B, ki bo igral proti Servolani B. Sokolovi najmlajši se bodo s požrtvovalnostjo skušali upirati tehnično močnejšemu nasprotniku. LESTVICA PO 4. KOLU RCT - SGT in CAMB 6, Don Bosco B in Polet 4, Bor A 2, Breg 1, Servolana B in Sokol B 0. 5. KOLO RCT - Bor A (10. 1. ob 16. url v športni palači), Breg - Polet (7. 1. ob 15. uri v Dolini), Sokol B - Servolana B (9. 1. ob 16. uri v Nabrežini), CAMB - SGT. Počitek: Don Bosco B. STRELCI NAŠIH EKIP BOR A: Kovačič in Rudež' 8, Germani, Bertocchi in Vecchiet 4, Ci-vardi, Košuta, Smotlak in Pisani 2. BREG: Habjan 42, Bavčar 16, P. Žerjal 10, R. Žerjal 9, M. Štrajn 8, Pregare 3, M. Slavec, Korošec in G. štrajn 2. POLET: Feri 40, Košuta 9, Gra-nier in Kerpan 6, Persi in Fabi 4, Zajec in Hrovatin 2. SOKOL B: Terčon in F. Pahor 14. Busan 7, Zidarič 2, Trampuž 1. TROFEJA S. SEBASTIANO Ker je bilo več tekem preloženih, je slika vseh treh kvalifikacijskih skupin povsem nejasna. Naše ekipe bi morale ta teden igrati tako: Bor - Saba (9. 1. ob 17 uri na stadionu «1. maj*) Kontovel - Inter 1904 (7. 1. ob 17. uri na Proseku) RCT - Breg (7. 1. ob 14.30 v športni palači) Marko Breg — Inter Milje Danes bi morala biti v Dolini tekma prvenstva v minibasketu za »trofejo San Sebastiano* med Bregom in Interjem iz Milj. Ker pa je miljsko vodstvo prašilo za preložitev tega srečanja, sta se Breg in Inter Milje sporazumela, da bosta danes vseeno odigrala eno tekmo. , Ob 15. uri bo tako danes v Dolini prijateljska tekma med Bregom in Interjem JVIilje za košarkarje, ki bodo igrali v prvenstvu propaganda. prvenstvu v minibasketu sta se pred kratkim spoprijeli drugi vrstt Bora in Sokola JANEZ VIPOTNIK RODNA LETINA veli k * moS°če Rar tftk° pozabiti vse, kar so skupaj doži-ga i brezRončne pohode, noči brez spanja, pekoči mraz nove-kar..et'a’ soParno vročino o kresu, ozebline in srbečico, izmi-tal ^ Pre<* smrt)°. ki je v bitki pa tudi sicer venomer plahu-sj * nad glavami, lakoto in žejo, ki sta kakor zvesta psa stv * a Rart*zanom na vsakem koraku, veselje in zadovolj-da ° nad usPehi, svobodo v gozdu, radosti tovarištva, vsak Ip11 izpričanega, predvsem pa neskončne razgovore naf8 • Pne P°Slede o sedanjosti, pa tudi o prihodnosti, o *n enaRih ciljih. Pravzaprav je človek čudna stvar. . °li ne veš, kako s0 bo obrnil. Če bi mu bil za tista dva tem ^an pre' deial- bosta dezertirala, bi mu šel merit i Pemuro, ali je pri pravi. Ali pa dekle, ki ju je speljalo s ataljona. Bila je čudno dekle. Nekaj časa so jo vlačili sla?• ' doRler preiskava ni bila končana, potem so jo po- pj * v Belo krajino. Čudno dekle. Imelo je zdaj prazen, ,^ehek glas, naveličan, vdan v usodo, pripravljen na vse, Kak^6^ Prodoren' strasten glas, glas, ki ve, kaj hoče. a° j« speljala partizana, je pripovedovala, kakor da se samo po sebi razume, in spet, kako da pri tem ona ni bila glavno gibalo, marveč nekdo drug. Kdo jo je nagovoril k temu? Sama se je odločila! Mirno je pripovedovala, kako so jo nagovorili belogardisti v Novem mestu, pripovedovala podrobnosti z natančnostjo, kakor da bi hotela tako kaznovati sama sebe ali pa nekoga drugega. Pri tem se je vedno bolj pogrezala. Za trenutke ga je zajel val usmiljenja, nekaj je butnilo v grlo, da bi se človek zjokal, ko jo je gledal, kako ima sklonjen tilnik, kako mečka predpasnik, in spet hip zatem, da bi ji primazal nekaj krepkih okrog ušes, ko se je zravnala, vrgla glavo nazaj in so se ji zaiskrile oči. Toda največje presenečenje je prišlo kasneje, ko je že davno ni bilo več v bataljonu. Kurir mu je razkril, kaj se je dogajalo, ko sta neko popoldne jahala iz brigade. Med preiskavo ji je eden stražarjev pričel dvoriti. Sredi noči ji je ponudil, da bi se malo povaljala po slami. Dekle je. tako mu je pravil kurir, bilo takoj za to, kakor da bi komaj čakalo na ponudbo. Stražar je radostno novico o prijemljivox-sti dekleta z veseljem povedal dvema prijateljema. Skratka, vsako noč so se za stražo javljali eni in isti -in se menjavali pri dekletu. Seveda so falotje molčali kot grob. Bali so se štaba, pa tudi borcev, ki bi jim pošteno navili ušesa. •Hotel sem reči,* je nadaljeval Rudi, «da se kaj takega ne sme več zgoditi. Ne v Gubčevi ne v kateri drugi brigadi. Zato se v štabu temeljito pogovorite. Pogovorite se s komunisti, s štabi čet in z vsemi partizani. Dobro pretehtajte vsakogar, ki se količkaj. čudno vede, in mu posvetite posebno pozornost. Okrepite politično delo z njimi, okrepite ga v celem bataljonu. Preglejte, temeljito preglejte, kako se obnašajo vaščarfi. Da vam ti koga ne pregovore!* mu je glas rezko zazvenel. «Tod4 o tem imaš menda izkušnje. Torej, še enkrat, da vam nihče ne pobegne, sicer bo hudič!* je spet dvignil glas. Odšla sta izpod kozolca. Težki trebušasti oblaki so čemeli nad strehami. Še vedno je rosilo. Na cesti se je na debelo natopilo blata. Vsak korak, ki ga je človek napravil, je glasno čmokal. Megla se je potuhnjeno plazila nad zemljo. Goltala je drevje, njive, hiše in jih čez čas spet izbljuvala. Vlažen, mrzel veter je silil pod plašče, iskal golo kožo, gulil do kosti. Rudi in komisar sta se oprijemala plota in iskala suho stopinjo. Spodnji del vasi, na ravnem, je bil bolj prepojen z vodo kakor zgornji, ki je ležal v bregu. Toda partizani so se zadrževali tako na tem kakor na onem koncu. Na dvorišču je gorel velik ogenj. Plamen je nemirno lizal sivino. Po tleh se je kadilo, sililo v oči. Iz svinjske kuhinje je zaudarjalo po piči za prašiče. «Zakaj ne gredo v hiše?* je Rudi pokazal na partizane, ki so obstopili ogenj in strmeli vanj. «Hočejo biti zunaj. Ne zaupajo zidovom,* je odgovoril komisar. «Saj so patrulje okrog. Če bi imel kdo namero napasti, bi vas obvestile!* «Redko koga spravimo pod streho. Pozimi že, zdaj pa ne več,* se je branil komisar. Zakai bi jih silil, si je mislil. Če nočejo, nočejo! In prav imajo. Zunaj jih nihče ne more presenetiti. . i Sneg je pravkar skopnel. Teklo je od vsepovsod. Pokrajina se je spremenila v močvirje. Mahovnate strehe, črne od teže, so porivale neometane zidove z zemljo. Golo drevje se je srebrno svetilo. Iz gruče pri ognju se je odtrgala postava. Počasi, sti- skajoč roke v žepe, je stopala čez dvorišče. Sivi koc je imel fant malomarno obsešen prek ramen. V koraku, v drži, v postavi je bilo nekaj, kar je vzbudilo pozornost. Nekaj toplega, brezčutnega. Pravzaprav še nekaj več, nekaj nedojemljivo žalostnega, turobnega, šel je kakor vdan v «bo?jo voljo*, čemeren kakor mokra kura pod napuščem, da bi človek težko verjel, da je bil kdaj srečen, razigran, vesel, zadovoljen, da je kdaj zavriskal s klobukom postrani, s šopkom v gumbnici, z očmi, vlažnimi od sreče. Rudi ga je ostro opazoval. No* spet ta Juričeva nesreča, se je po tihem togotil komisar. «Pridi!* ga je Rudi poklical Fant je nogotovo obstal... Nezaupljivo ju je pogledal izpod čela in se zazrl v tla. •Iz katere čete si?» ga je vprašal. •Pri komori,* je počasi napol odgovoril. •Zakaj si pri'komori?* se je začudil Rudi. «Takle močan, zdrav fant bi moral biti v četi.* Partizan je molčal in gledal blatne Rudijeve škornje. •Kako ti je ime?* je nadaljeval Rudi. »Jurič.* Spet isti potrti glas. •Koliko časa si že v bataljonu?* • En mesec,* in poblisnil je z očmi po komisarju. •Od kod si doma?» , •S Primorskega * •S tisto grupo iz Primorske je prišel. Tisto, Hi je morala čez Gorenjsko,* se je vmešal komisar. Rudi je stopil k Juriču in dvignil zavihek pri suknjiču. Pod ovratnikom je gomazelo sivih živalic, kakor da bi zavihek namazal z živo zaseko. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 36 79 58 23 7814 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Za SPIM 02S - 61000 Ljubljana, Oglasi žiro račun 50101-603-45381 «ABIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mml 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, .: r: : A --64/^1. Anl/tei 1 KO lir Kacarlfl. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 5. januarja 1978 sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca. Mali oglasi 150 lir beseda, Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , , . V ;,TT ČUn italijanske ! z d j i a ^Tf zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiak«^ ^Trst 2ai0žnikov fieg PO POROČILIH TAJSKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE VIETNAMSKE DIVIZIJE ZASEDLE VEČJI DEL «PAPIGINEGA KLJUNA Še vedno nezdružljivi stališči Hanoia in Pnom Penha Laos skuša posredovati - Izjava princa Sihanuka BANGKOK - Vietnamske oborožene sile so zasedle večji del tako imenovanega '-papigi nega kluna», vendar ne napredujejo proti Pnom Penhu. Vesti o obmejnih spopadih, ki jih je za sedaj še preuranjeno o-z.iačiti za «tretjo indokitajsko vojno*, so zelo nejasne in pomanjkljive, saj si Pnom Penh in Hanoi medsebojno očitata raznovrstna grozodejstva, vendar ničesar ne poročata o teni, ali so sploh v teku boji. Najbolj vroč je vsekakor položaj v spapiginem kljunu*, ki se ga svetovna javnost spominja iz časov o-svobodilncga baja proti Američanom. Gre z<> 13000 kvadratnih kilometrov obsegajoč pas kamboškega ozemlja v obliki trikotnika z vrhom, obrnjenim proti Hošiminhu. nekdanjemu Saigonu. Ce naj verjamemo poročilom tajske obveščevalne službe, ki jih je treba jemati z rezervo, so pa med vsemi razpoložljivimi najbolj verodostojna, je celotno področje pod nadzorstvom šestih vietnamskih divizij, ki imajo podporo tankov in celo letalstva, sai naj bi tu dekivaii moderni bombniki ameriške izdelave «A 1S», ki so jih ZDA svoj čas dobavile saigonskemu režimu. Vietnamske čete na tem po d roč ju naj bi štele okrog 60 tisoč mož, kampučijskih vojakov pa naj bj v spapiginem kljunu* bile le o-krog 25 tisoč, slabo oboroženih in seveda brez letalstva. Po mnenju poznavalcev položaja v Indokini bi Hanoi lahko brez te-' žav zasedel celotno kampučijsko o-zerulje. saj je vojaški potencial Vietnama neprimerno večji od kampučijskega. Toda zanesljiva poročila trdijo. da so se vietnamske sile ustalile: v Pnom Penhu trdijo, da je to zaradi močnega odpora kampučijske vojske, bolj verjetno' pa je. da se Hanoi za sedaj namerava omejevati na voiaško zasedbo tega obmejnega predela, in to iz dveh razlogov: po eni strani, da ne bi še bolj zaostrili položaja, po drugi pa. da bj pripravili Kampučijo na pogajanja. na katerih bi se Vietnamci seveda znašli na mnogo močnejših porcijah. Tudi takemu vojaškemu položaju je treba verjetno pripisati vztrajne, pomirjevalne pozive iz Hanoia (tudi včeraj se je radio Hanoi ponovno zavzel za sporazunjjjo rešitev soorov s Pnom Penh oni), kot je tudi razumljivo stališče Kampučijskih voditeljev, ki sp nočejo pogajati. »dokler traja vietnamska a-gre-iia*. V Hanoiu pa prav tako poudarjajo. da ne gre za nobeno zagrešijo*, ampak le za zaščito prebivalcev, ki živijo ob men in ki so bili žrtve na nad o v iz Kampučija. Po poročilih radia Hanoj je bilo v-prejšnjih mesecih ubitih ali ranjenih ena tisoče* vietnamskih civilistov, vietnamski veleposlanik v Parizu pa je na tiskovna konferenci v francoski prestolnici dodal, da so kampučijske čete v krvavem napadu, ki ■ so ga izvršile 24. septembra lani proti vietnamskemu ozemlju, umorili okrog tisoč civilistov. I.aoška vlada je medtem uradno pozvala .Vietnam in Kampučijo, naj mirno rešita medsebojne spore. Kot je sporočil radio Vientiane, je la oškj zunanji minister Sirpaseut v pogovoru z vietnamskim komercialnim zastopnikom ponudil posredovanje in izrazil upanje, da bi se spopadi čimprej končali. Včeraj se je medtem spet oglasil v javnosti princ Narodom Sihanuk, ki od aprila 1976. ko je zapustil vse svoje funkcije, živi kot zasebnik v Pnom Penhu ter se ukvarja s pisanjem spominov. V izjavi, ki jo je o-bjavil «glas Kampučije*, izreka Sihanuk priznanje «patriotičnemu in herojskemu značaju kampučijske komunistične partije, prebivalcev in revolucionarnih čet naše države v herojski obrambi suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in dostojanstva domovine*. Bivši vladar izraža željo, da bi prišlo do »velike končne zmage nad vietnamskimi agre-sijskimi silami.* Sovjetski tisk, ki je doslej obravnaval spor v Indokini nevtralno, pa čeorav je bilo iz samih poročil razvidno. da podpira bolj hanojske teze. kot pa pnomoenške, se je včeraj odkrito opredelil za Vietnam. «Iz- Celovški župan za pomilostitev Vlfalterja Rederja MARZABOTTO (Bologna) - Na čelu delegacije, v kateri so bili občinska svetovalca Ferrari-Brun-neofeld in Kanfutsch ter kaplan koroških gasilcev Achatschitsch, se ie včeraj mudil na prizorišču enega najstrahotnejših zločinov v zgodovini človeštva celovški župan I^opold Guggenberg. Najprej se je z lovorovim vencem oddolžil spefininu 1.830 domačinov, ki so jih med 29. septembrom in I. oktobrom 1944 zverinsko pomorili escsovci, nato pa se je v občinski dvorani zavzel za pomilostitev človeka, ki je ta pošastni pokol ukazal! Mislimo bivšega majorja VValterja Rederja. ki je bil za to obsojen na dosmrtno ječo in sedi v Gaeti. Mar naj bi po vzoru krvnika Ardcatinskih jam v Riniti Herberta Kapplerja. ki je »pobegnil* ob lanskem velikem šmarnu v domovina, tudi Beder v doglednem času pomnožil vrste tisočih nacističnih morilcev, ki nekaznovano žive v ZK Nemčiji, Avstriji in drugod po svetu? Guggenberg je zatrdil županu Marzabottft. da bi ravno Retler-jeva pomilostitev pripomogla k za-vrtju iiovolašističnih in novonaei-stičnih zarotniških naklepov, toda Ciniccbi in njegovi občani so zavestno tekli NE!'in pribili, da se bo Rcder vrnil v rodno Avstrijo šele po prestani kazni; sami da bodo poskrbeli za prevoz njegovih ostankov. Celovške delegacije te besede očitno niso kdo ve Lato prizadele. Le kako bi jo. ko pa se na Koroškem svobodno sprehaja vojni zločinec- Lerch, ki je bil i. drugimi odgovoren za grozote v tržaški Rižarni. Lereh biva nedaleč ml Celovca... pa se je, da so šefi kabinetov še bolj molčeči od samih in neposredno prizadetih ministrov. Ne Gilberto Bernabei, ki. je načeloval Andreottijevemu kabinetu, ko je le ta predsedoval sredinski vladi, pozneje pa vodil njegovo zasebno tajništvo, ko je bil obrambni minister, ne Franco Piga, 1.7 je bil šef Rumorjevega kabineta, nista Veliko pripomogla k iskanju resnice. Oba sta kratkomalo izjavila, da sploh ne vesta ničesar o medministrskem sestanku, na katerem naj bi odobrili in podprli sklep častnikov SID, da prikrijejo milanskemu sodniku DkAmbrosiu dejansko vlogo Guida Giannettiniia. Oba sta pozneje brala v časnikih o tem vorašanju, vendar pa ga nista po-glob la, ker to sploh ni bilo v njuni pristojnosti. Predsednik Scuteri, javni tožilec Lombardi in zastopniki prizadetih strank so zastavili Bernabeiu in Pi-gl kopico vprašanj, problema so se lotil) iz vseh zornih kotov, vendar trud je bil zaman. Priči sta vztrajno ponavljali svoj «ne vem*. Danes bo sodni zbor zaslišal šefa kabinetov bivšega obrambnega ministra Maria Tanassija in bivšega pravosodnega ministra Maria Zaganja, v soboto (če predsednik vlade ne bo v zadnjem trenutku odpovedal svoje prisotnosti) pa bo soočenje med An dreottijem in časnikarjem Massimom Capraro. Predmet soočenja bo in tervju, s katerim je Andreotti pojas nit dejanske vezi med Giannettinijem in obveščevalno službo. Caprara je pred nedavnim potrdil v celoti vse bino članka, medtem ko je Andreotti izjavil, da je časnikar nekatere njegove trditve prikrojT in tolmačil po svoje. Poudariti pa gre, da predsednik vlade v svojem pričevanju ni bil glede na to vprašanje preveč prepričljiv. (vt) Mancini zopet napada catanzarskc sodnike COSENZA — Bivši socialistični tajnik Giacomo Mancini vztraja pri . 'ojih napadih na catanzarske sodnike, ki jih obtožuje poskusa zaviranja sodne obravnave. Še posebno oster je bil Mancini z javnim tožlcem Mariom Lombardijem, ki naj bi med drugim bil odgovoren za oprostitev misovskega poslanca Pina Rautija, Mancini, ki se je udeležil okrogle mize o procesu v Catanzaru, ki so jo r.rirediii kalabrijski socialisti, je med drugim obtoži! sodnike nenavadne Dočasnosti, saj po 110 obravnavah razčlenjujejo še vedno G annettinijev primer. Predvsem pa Mancini, kot kaže, še ni prebavil dejstva, da je catanzarski sodni zbor verjel gen. Miceliju ne pa gen. Malizii, še zlasti pa, da 'i vzel na znanje izjave adrn. He.ikeja, ne da bi kazensko nastopil prot' njemu. «Z dosedanjim ravnanjem — je zaključil socialistični voditelj — so kalabrijski sodniki dokazali, da niso doumeli političnega vzdušja v katerem ie dozorel pokol. Če bi razumeli, kakšno je bilo tedanje ozračje in zakaj je bi', pokol potreben, ne bi govorili o Fredi, .Venturi, kol; o težakih nasilja*. ll MMiifiiMtitnmiiiiiiiiii minili iinim mi im iinm niinii uintiniiimiiM t umil iiiiiin »mi im umi m iimiiimiii PRODAJAJO JIH TUDI PO 2 TISOČ LIR Dvestolirski kovanci predmet špekulacije RIM — V komaj minulem letu je Državni tiskarski zavod dal v obtok skoraj polovico več kovancev kakor leta 1976, Vendar pa s povečano proizvodnjo kovnice, prišteti moramo še precejšnje število raznovrstnih obstoječih cminičekov*, še ni odpravil že kroničnega pomanjkanja drobiža. Statistični podatki zavoda kažejo nato, da bi moral vsakdo imeti na voljo dovolj kovancev, toda vsakodnevna praksa ne potrjuje tovrstnih zaključkov. Največ povpraševanja je seveda po petdesetakili in stotakih,, ki jih «požirajo» številni avtomati. Mnogo jili tudi odnesejo turisti za spomin, nekatere izdaje pa postanejo strast zbiralcev, kar jih tudi podvrže precejšnjim špekulacijam. Pred leti se je primerilo s srebrnimi petstotaki, danes pa so na vrsti veliko manj dragoceni dvestotafei. Od srede decembra dalje namreč kovnica kuje tudi kovance, ki so vredni dvesto lir. vendar pa je omejeno število njihovo vrednost dvignilo tudi do 2.000 lir,, po kolikor jih zbiralcem ponujajo v Bologni. V uradnem sporočilu kovnica sicer zatrjuje, da je izdala zadostno število dvostotakov — približno deset milijonov primerkov — in jih porazdelila pokrajinskim zakladnicam. Iz 95 pokrajinskih uradov pa je v banke prišlo le del novih kovancev, še manj pa v roke uporabnikom. Kje so neki torej obtičali dvestotaki, ki nosijo letnico 1977: v kovnici jih ni več. v pokrajinskih zakladnicah jih nikoli niso imeli veliko, v banke pa so pršle minimalne zaloge. Zakladno ministrstvo celo trdi, da je kovnica skovala šestnajst milijonov novih kovancev, tako da je razlika med izdelanimi in razdeljenimi še večja. V kratkem bi morala državna kovnica še, zvečati svojo storilnost, ko bo začelo delovati deset novih najsodobnejših strojev. Od štirih milijonov kovancev vseh vrednosti, ki jih dnevno izstavi, bi lahko prešla celo do osem milijonov. Letno bi tako kovnica izdelala skoraj dve milijardi raznovrstnih kovancev in končno zadostila povpraševanju po drobižu, obenem pa bi tudi na najugodnejši način zaključila polemike o upravičenosti izdajanja spornih «mi ničekov*. (bp) , KARTUM — Somalski predsedik Siad Barre, ki je obkrožil že vrsto arabskih držav, da bi od njih izprosil pomoč v orožju proti so redni Etiopiji, je včeraj zaključil dvodnevni obisk v Sudanu Gre za državo, ki se naslanja, kakor znano, na Zahod in se je v etiopsko-somalskem sporu postavila na stran mogadiške vlade, a se v poslednjem času zopet nekako zbližuje z adisabebškimi oblastmi. Sudanski predsednik ie npr. prav te dni pristal na izpustitev etiopskih oficirjev in vojaščine, ki so se med napadi eritrejskih gveril cev zatekli v Sudan. Razor, tega se je državnik domenil z Mengi-stujem. da napravita konec obojestranski sovražni propagandi, da vzpostavita redne letalske zveze pa tudi, da čimprej skličita zasedanje mešane komisije za reše-j vanje sudansko - etiopskih spornih j zadev (predvesm ozemeljskih). j Povrnimo se k Barru. Ta je v , intervjujih sudanskima dnevnikoma ' cAsahafa* in »Al A jam* krepko napadel Sovjetsko zvezo in Kubo češ da z odkrito podporo Etiouiji izpodkopavata temelja soihalske republike, katere suverenost in svoboda sta v šahu. «Somatsko ljudstvo sicer globoko ceni gospodar sko pomoč, ki jo ie prejelo od sovjetskega* je naglasil mogadiški predsednik, "nikakor pa se ne mara zgolj iz hvaležnosti odpovedati svobodi*. Izgon sovjetskih (približno 6.000) vojaških in civilnih svetovalcev in tehniških izvedencev je sicer pomenil dokajšnji u-darec somalski preskrbi z orožjem in tehniško opremo, vendar «bomo te težave gotovo prebredli*. Po Barrovem mnenju je poseg »sibirskih* in latinstkoameriških si! na afriškem rogu v imenu socializma v resnici le izdaja socialističnih načel, saj koristi edinole ‘strategiji ter interesom Sovjetske zveze. Intervjuvanec je nazadnje pojasnil, da so njegovi obiski v Iraku, Iranu in Egiptu obrodili dobre sadove ter pozval. afriške in arabske države, naj se odločno postavijo po robu tujemu vmešavanju v njihove zadeve. Bolj kakor s orosomalskim gi banjem za osvoboditev tako imenovane Zahodne Somalije (etiopske dežele Ogaden) WSLF imajo sedaj etiopske čete opravka z eritrejskimi borci. Predstavnik ljudske fronte za osvoboditev Eritreje (LFOE), ki je bila ustanovljena I. 1974 in ima svoj sedež v okost-njaško posušeni pokrajini Sahel, je včeraj zatrdil, da ni do razglasitve svobodne Eritreje več tako daleč. Strogo marksistično - leninistično prežeti Ermias Desai je pripomnil, da so- njegovi gverilci že pred nekaj meseci dobesedno obkolili Asmaro, ki naj bi bila popolnoma izolirana od sveta, tako da more Etiopija oskrbovati tamošnje sile samo po zračnem mostu ter z druge strani zanikal trditev predstavnika fronte za osvoboditev Eritreje (FOE), češ da so gverilci že zavzeli letališče. «Ko bi bilo to res, bi že dokončno zmagah*. Desai je nadalje povedal, da so pripadniki LFOE že 95-odstotno zasedli pristaniško mesto Masava ih da iim preostaja sedaj le še končna ofenziva. s katero naj bi strli vsak e-tiopski odpor. Ta je še dovolj močan »po zaslugi sovjetske vojaške pomoči*. Gverilcem se vsekakor precej mudi, kajti Desai je priznal, da je krajevno gospodarstvo zaradi dolgotrajne osvobodilne vojne thko rekoč na psu. Desai je nazadnje seznanil časnikarje, da so Etiopci v poslednjih treh dneh z bombardiranjem eri- trejskega ozemlja ubili več tisoč civilistov, tako tudi žena, otrok in starih. Pri tem naj bi uporabljali napalm. Letalski napadi se čedalje bolj množijo, je dodal Desai, ker se etiopske sile zavedajo, rta izgubljajo na vsej fronti, (de) Agnelli najmogočnejši človek v Italiji RIM — Po anketi,; -ki jo je izvedel tednik «11 Mondo*, kaže, da so trije najmogočnejši ljudje v Italiji Agnelli. Bcrlinguer in Moro in sicer prav v tem zaporedju. Anketo so izvedli meti industrije!, financ nimi operaterji, sindikalisti in birokrati. Lanskoletna anketa je i-mela na čelu Berlinguerja. za. njim je bil predsednik Fiata Agnelli, na tretjem mestu pa je bil Andreotti, ki je letos na četrtem. More je lani bil sedmi. Po mnenju anketirancev je Berlinguer zdrknil na drugo mesto, ker se njegova stranka _ v zadnjem času ni znala politično uveljaviti. Zagonetna ugrabitev rimskega podjetnika RIM — Troje z brzostrelkama ir pištolo oboroženih ter zakrinkanih i-|ladenieev, ki pripadajo verjetno rimskemu »podzemlju*, je sinoči u-grabilo 35-letnega Sergia Somiina. Leta je z bratoma Grazianoin in Mariom solastnik podjetja «Saferrot» (gradbeni material). Položaj podjetja ni rožnat, saj je močno zadolženo, tako da so upniki • sprožili sodni postopek za razglasitev I stečaja. Z druge strani je občina začela postopek za razlastitev skladišča oplenjenega podjetja, ki leži na zemljišču, kjer bi morali v smislu regulacijskega načrta zgraditi šolo. 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 Filo diretto 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.05 Asterii in Kleopatra, sisanka 17.30 Klavirski duo Tina Zucchellini in Santina Vitrioli 17.45 Problemi prof. Popperja, 6. epizoda 18.00 Argumenti Inflacija, vzgojna oddaja 18.30 Mali Siam, glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 1 — KRONIKE 19.20 Hanvy days Volilna kampanja. TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Stavimo? Nagradna oddaja 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Filmske premiere Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Gledališki problemi 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za mladino: Knjige, osebnost, film Pet tednov v zrakoplovu, 1. del filma 18.00 POSVEČENO STARŠEM, vzgojna oddaja 18.25 Dnevnik 2 — Športne vesti 18.45 Dober večer s . . . Tarzanom & C. Družina Addams, risanka Tarzan, gospodar džungle, 3. epizoda Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STU DIO 20.40 Tommy Cooper: Življenje s Cooperom 21.19 Prva stran 22.10 Matt Helm LOV NA DEMANTE, TV film Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.55 in 12.25 Slalom za moške 17.40 Lepota in zdravje 19.25 Obzornik 18.40 Profesor Baltazar, risanka 18.50 M. Belina: Predstavi se režiser. nanizanka 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 O pastirju, ki je volk postal, nanizanka Dekameron 20.50 Včeraj, danes, jutri: Leteči zdravnik 21.35 Jazz na ekranu 22.15 DNEVNIK Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 V POMLADI ŽIVLJENJA, film Fiim je režiral Clarence Bj-otvn, v'njem pa nastopajo Gregory Pečk, Jane Wyman, Claude Jarman. 22.30 Jazz na ekranu: Obrazi jazza ' Zagreb 18.45 Vprašajmo, vprašajte 19.30 DNEVNIK 20.00 Zunanjepolitična oddaja .20.50 KAPELSKI KRESOVI, nadalj. 22.05 DNEVNIK 22.20 E. Elgar: Koncert za violončelo in orkester ŠVICA 18.35 Srečanja s starimi ljudmi 19.55 Samoten otok. TV film 20.45 Alahovi kaznjenci 21.35 Les arpenteurs, film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30. 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko z studia 2; 9.05 Zlate plošče — nekdaj in danes; 9.30 Mali oglasi; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Kon-ceit sredi jutra; 10.35 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Lansko mednarodno pevsko tekmovanje «C. A. Seghizzi*; 13.35 Od melodije da melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Evergre-sni; 15.35 Kaj je novega v diskotek'; 16."0 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Klavirska glasba v čitalnicah; 17.20 Glasbena panorama; 18.10 Urejanje vrtov; 18.25 Klasični albam. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 21.30 Po ločila; 7.09 Glasba za dobro jutro; 8.32 Skladbe za klavir; 9.15 Poje Adriano Celentano; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Oddaja za najmlajše; 10.32 Mini juke box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Poslušajmo jih skrpaj; 11.32 Sprint glasba; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Turistični napotki; 14.10 Free show; 14.33 Poje zbor Ass-Tal Roana iz Vicenze; 14.45 Orkester lahke glasbe; 15.00 Oddaja za najmlajše; 15.40 Popevke; 16.00 Na knjižnem trgu; 16.05 Orkester Argelli; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.33 Crash; 20.00 Glasbeni instrumenti; 20.32 Rock party; 21.00 Skladbe slovenskih glasbenikov: 21.32 Orkester lahke glasbe; 21.45 Jugoslovanska pop glasba; 22.45 Poje Edmundo Ros. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.0(1 Poročila;, 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 9.00 Vi in jaz: 11.00 Strnjena opereta; 11.30 Najlepše popevke prejšnjega leta; 12.05 Par besed; 13.30 Glasbeni program; 14.05 Mojstri jazza; 14.30 Radijska igra; 15.05 Velika upanja; 15.45 Prvi Nip: 18.00 Radijska zaupanja; 18.35 Glasbeni spored; 19.35 Večerni program:; 20.10 Radijska igra; 20.30 Jazz danes; 21.05 Glasbene beležke; 22.30 Orkestri v večeru; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30 8.30. 11.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Glasbene novosti! 9.32 Japonske pravljice; 10.12 Po govori s poslušalci; 11.32 Scoopi 12.45 Glasbeni sporeči; 13.40 Za ba\mi program; 15.00 in 15.45 Tukaj Rrdio 2; 18.35 Vzgojna oddaja!: 18,56 Velki dogodki v 20. stoletju! 19.50 Popevke; 20.55 «Knock», radijska igra. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, . 11.C0, j2.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.0C. 22.00, 23.60 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija! 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glas bena matineja; 9.05 Radijska šol* za višjo stopnjo; 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba; 10.15 Kdaj' kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Uganite, p8 vam zaigramo po želji; 112.10 Z voki znanih melodij; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi! 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Pri; poročajo vam . . .; 14.05 Kaj rad' poslušajo; 14.40 Mehurčki; 15.3® Glasbeni intermezzo; 15.45 Jezikovni pogovor'; 16.00 »Vrtiljak*! 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Z opernih odrov: 19.20 Zabavna glasba! 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss; 2p.O® Četrtkov večer-; 21.00 Literarni večer; 31,40 Lepe melodije; 22.2® Suite skladateljev 18. in 20. stoletja; 23.05 Literarni nokturno! 23.15 Paleta popevk in plesnih rit mov; 9.05 Lahka kri; 1.30 Pop’ rock, beat; 1.03 Koncert po polnoči; 2.03 Kalejdoskop zabavnik melodij; 3.03 Jazz s plošč; 3.3® Nepozabne popevke; 4.03 - 4.3® Proti jutru. I i ! I 1 > ! itiiMiiiMmiiiiiiiiiuiuiiuiiiiiiiHiimimiiiuniHtiiiMiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimiiiimmiiiiiuiiimiMiMiiiiinuimiiiiiiiiniiiiiiiiimminniimiiiiiiiimiiiH1 j Carter in Schmidt se zavzemata za pomiritev Bližnjega vzhoda Po kratkem sestanku z egiptovskim predsednikom Sadatom se je predsednik ZDA Carter (desno) na asuanskem letališču srečal še z za-hodnonemškim kanclerjem Schmidtom. ki se že več dni mudi na obisku v .Egiptu. Državnika, sta sogla šala ob ugotovitvi, da bi dokončna pomiritev Bližnjega vzhoda ne vplivala pozitivno samo na vsestranski razvoj prizadetega področja, temveč bj odločno pripomogl* k mi-roljubnemu sožitju na svet" Zalo joj globalne rešitve nujno, k čemur s* . tudi podpora tistih pobud, ki t«j , jo k miru na ozemlju, ki ga že g , setletja pretresajo vojni spop«, . Carter in Schmidt sta še enU. < •elo pohvalno ocenila «osebni pogu j zavzemanje za dosego 1 i-cusedniKa Sadata*.