Sn iULll7fTTf«M1H»»»> SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV n KAKIM PAROM I AMERlbKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA tXXtXXITTTTIIXXXU AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 181 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL VIIJ DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) TEŽKE RAZMERE NA GO- streti njihovo odporno silo. Nji-RIšKEM. — Odkar je po sklepih "štirih velikih" v Parizu skoro gotovo, da bo del pasu A pripadel Jugoslaviji, so partizani v tem predelu začeli z gonjo proti vsem, ki se upajo odkrito povedati, da ne soglašajo s pogubno komunistično politiko. Po vseh vaseh se vrše večer za večerom mitingi, na katerih iz pasa B poslani govorniki hujskajo in razburjajo ljudi ter netijo pobesne-los't. Zlasti se je v nekaterih krajih udomačila podivjanost, da Prihajajo že v poznih urah pred hiše nepartizanskih družin tol-Pe nedorastlih razgrajačev in se Vozeče derejo: "Doli z reakcijo"! Smrt fašizmu!" itd. Največ pa morajo pretrpeti Prebivalci kanalskega okraja. V Kanalu samem in sosednih vaseh : Plave, Deskle, Anhovo, Ro-žln.i, je bil odpor proti komuni, zmu zelo živahen in je mnogo domačinov, ki so se v tej življenjski borbi izpostavili. Te ljudi irnaj0 člani OF in OZNA-e zapisane v svojih črnih seznamih in hočejo sedaj z vsemi sredstvi hov položaj je neznosen in nevzdržen. Pred dnevi sta prišla dva zastopnika s tega področja k vodstvu nove Slovenske narodne demokracije v Gorico. Poročala sta o položaju in prosila, naj organizacija kaj ukrene, da bodo varni življenja in da se bodo mogli pred končno priljučitvijo te-' ga ozemlja k Titovi strahovladi — izseliti. BATI SE JE NOVEGA VALA BEGUNCEV. — Tako se je bati, da bodo ljudje v, svojem obupu in v strahu pred Titom skušali bežati iz onih delov pasu A, ki naj bi pripadel Titovini. Pri dobrodelnih organizacijah za begunce v Gorici so o tem točno poučeni in so že podvzeli prve korake pri pristojnih oblasteh, j Pač res obupno žalostno, da mora Slovenec na Primorskem, ki je toliko pretrpel pod Italijo, se.' daj razmišljati, kako bo ubežal pred slovenskim bratom, ki ga. Dva apela bi bila na mestu "Enakopravnost" prinaša na prvi strani z debelim tiskom apel na ameriško vladonaj ne neha pošiljati re. Ufa v Jugoslavijo. Prav! (Ameriška vlada je sicer že pred tem apelom izjavila, da ne bo ustavila relifa). Kar bi mi svetovali uredniku Enakopravnosti, ki je AMERIŠKI državljan, je to, da bi natiskal kak pripraven apel tudi na jugoslovansko vlado, naj v bodoče nikar več ne strelja ■ameriških vojakov. Ta, zadnji apel je celo bolj nujen, ker je ravno streljanje ameriških vojakov povzročilo v Ameriki gonjo proti relifu Jugoslaviji. Uredniki, ki jedo zraven svojega rednega zaslužka še kruh, ki ga kupijo ameriški davko plačevalci, bi lahko že enkrat pokazali vsaj nekaj obzirnosti tudi do Amerike. Drugače se bo Stric Sam kmalu naveličal takih klopov. Rusija je proti, da bi se dalo kako pomoč brezdomovincem je zajela komunistična propa^ -0- ganda. Tu velja pesnikova bese- DAN STAKICH IME-da: "Strašna slepota je človeka, ^^ ^ ^^ (Dalje na 2. strani) Meso je ali ie na paii, ali pa v ledenicah po klavnicah T? je odgovor na vprašanje, ki je danes na jeziku vsakemu: kje je meso? Chicago. — Od 'hišne gospodje pa do vladnih uradnikov Se danes vsak vprašuje: kje je *neao? Odgovor je dvojen: večina mesa je se po ameriških Pašnikih, to se pravi, da klav-lla živina ni poslana na trg, ali le, kar ga nismo že pojedli, leednicah ameriških klav-lli(?> kjer čaka na boljše cene. V juliju in avgustu je bilo Pobite rekordno število klavne Sivine in kar je ni prišlo v tistih dveh mesecih na trg, je še Paši. Morda čakajo živino- iNIKA V KAMPANJI John E. Lokar, glavni načelnik Lauschetove kampanje, je 1 postavil za načelnika hrvatske 'sekcije v državi Ohio poznanega narodnega delavca Dan Stakicha, ki ima svoj urad na 15813 Waterloo Rd. Mr. Sta-kich je priljubljen tako v slovenskih kot hrvatskih krogih. Za slovensko sekcijo je imenoval Mr. Lokar kot znano Jo-škota Penkota, glavnega blagajnika SDZ, ki se nikoli tako dobro ne počuti kot v hudi vo- Mnogi begunci se ne marajo vrniti domov, ker so proti sedanji vladi Lake Success, N/ Y. — Sovjetska Rusija je izjavila pred ekonomskim koncilom združenih narodov, da ne sprejme načrta, po katerem bi se z denar, jem pomagalo beguncem, da bi se jih naselilo kje drugje kot v njih rojstni deželi. Z MOTORNIM KOLESOM JE ZADEL LOKOMOTIVO Joseph Mance, star 22 let, stanujoč na 21121 Miller Ave., je na križišču St. Clair Ave. in Babbitt Rd. zadel s svojim motornim kolesom v lokomotivo. Lokomotiva je vozila preko St. Clair Ave. v Addressograph tovarno, dočim je Mance vozil zahodno po St. Clair Ave. Manceta so odpeljali v Emergency Clinic bolnišnico, kjer jlivhi borbi. Slovencem in Hr-trdijo zdravniki, da njegovo vatom toplo priporočamo, da stanje ni nevarno. • ---O-- bata, da naj se ustanovi mednarodna organizacija, ki bi prevzela skrb za begunce, ko preneha delovati UNRRA. Vsaka dežela bi morala k temu denarno prispevati. Ruski delegat Feonov je rekel, da UNRRA hi izpolnila svoje naloge, da bi poslala begunce domov v njih države. Rekel je, da je po raznih taboriščih v Evropi 830,000 beguncev, ki se nočejo vi niti domov radi propagande proti domačim vladam ali radi zločinov proti njih državam. Mnogo Rusov, je rekel, se noče vrniti domov, ker so sodelovali s sovražnikom ali pa so v inozemstvu vodili kampanjo proti njih domači vladi. • I n dski delegat.. j. j. a v bi Indija tudi pomišljala prispevati denar, ker je dozdaj že plačala v UNRRA $32,000,-000, dočim na sto tisoče Indcev trpi pomanjkanje brez vsake pomoči od UNRRA. -o- V TRSTU NE SME BITI NOBENEGA VOJAKA, PRAVI RUSKI KOMISAR M0L0T0V Predlaga, da veliki štirje postavijo začasno vlado v svobodni tržaški državi, nakar naj se v 3 mesecih vršijo volitve za legislaturo. PARIZ. — Sovjetski komisar Molotov je izjavil na pariški konferenci, da mora biti nova tržaška država avtonomna, demokratična in popolnoma brez vojaštva, da ne smejo ostati v Trstu niti čete koncila združenih narodov. Molotov predlagal, NOVI GROBOVI \ j Razne drobne novice iz Clevelanda in te t ! okolice Dalje je V koncilu je bila namreč de- da postavijo veliki štirje med- Sladkor bo dva centa dražji od srede naprej narodno komisijo, ki bo sestavila za tržaško državo začasno vlado, za katero se po posvetovala z lokalnimi demokratskimi strankami in organizacijami. Italiji in Jugoslaviji naj se da proste zone v pristanišču in druge trgovske ugodnosti; postavi naj se tam tržaško-jugo-slovansko carinarno in železniško zvezo, volitve v legislaturo naj bodo potom splošne enake volivne pravice ter da se postavi guvernerja, ki bo gledal na to, da se statuti tržaške države točno izpolnujejo. Dalje je predlagal, da se da oblast v roke izvršnemu odboru, ki bo izvoljen od skupšči-d ne ter da se podeli državljanstvo vsem prebivalcem te okolice, ki so bili tam ob Času, ko je stopila Italija v vojno, razen fašistom. 1 Začasna vlada, ki jo naj po stavijo veliki štirje bo razpisa la volitve v narodno skupščino, ki naj se vrši v teku 3 mesecev. gredo obema načelnikoma te- . Vsi dela, Washington, znanila, da bo Ar« piknikih— Dostih naših clevelandskih rojakov je pohitelo včeraj iz mesta. Zelo velika je bila udeležba bazarja župnije v Peninsula, O., kjer župnikuje Rev. Andrey. Kraj leži v mali kotlinici, ves oddan od lepega drevja. Tisti kraj gotovo še ni videl toliko ljudi na en dan. Father Andrey je bil zelo vesel obiskovalcev. Mnogi od teh so se peljali še nekaj milj naprej v prijazen Barber-ton, kjer je imela slovenska župnija tudi piknik na cerkvenih Richard Znidaršič | prostorih. Father Jager in nje- Včeraj ob 11:35 je umrl v Ci- govi Barbertončani so bili tudi ty bolnišnici za paralizo Richard veseli prijateljev iz Clevelanda Znidaršič, star 9 let, rojen v m od drugod in prav lepo so jim Clevelandu. Družina stanuje na postregli. 661 E. 94. St. Tukaj zapušča Pobiranje ases,nenta— starše Franka in Josephine Zm- Tajnica dr. sv. Marije Mag. daršič (materino dekliško ime je št 162 KSKJ bo nocoj od 6 do bilo Vovk), brata Normana in 7 pobirala asesment v Šoli sv. Vi-Roberta, ter staro mater Rose cja Vovk. Pogreb bo danes popol- ' , . , , n . . , .v • 1 Nova, bogata zaloga— one ob 2 iz mestne bolnišnice,! nrnrUli}l ker je nalezljiva bolezen in bo pod vodstvom Zakrajškovega po-1 grebnega zavoda na Kalvarijo . . . .. pokopališče. He IjreJe a iZ BelglJf' Franc'lje i.n Brazilije novo zalogo vsako- Anton Tomažin | vrstnih krasno izdelanih rož- Po dva tedna mučne bolezni jejnih Vencevf ovratnih verižic z umrl v soboto zjutraj znani ro-|okraski> moiitvenikov in dru- ,iak in eden najstarejših nase-i^ takj|i predmetov< j>roda. Ijencev v Newburghu, Anton1 Tomažin v starosti 81 let. Doma ie bil iz Podlukovja, fara Krka, Grdinova prodajalna s podobami in raznimi religijoznimi 1 predmeti, 6113 St. Clair Ave., V Belgradu so zaprli Miloša Trifunoviča šega guvernerja Lauscheta, ki Na 10. septembra so areti- bi ga nasprotniki radi škarti-rali v Belgradu čez 70 let sta- rali rega srbskega politika Miloša Trifunoviča. Ta je bil zadnji šef včasih tako mogočne srb- Bil je nekaj časa tudi ministrski predsednik. Med vojno je bi-XT val dalj časa v New Yorku. Načelnik OPA, Paul Porter, Kasne,je je odšel v London in rekel, da bodo sedanje ce-iod tam y Belgrad> y zadifjem "e mesu ostale in da bo mesa ; Pal t nj°' 86 °debeli' aH,ske radikalne stranke pa čakajo višjih cen, je mne- 8tvc vladnega poljedelskega urada. Kitajski komunisti zopet napadajo Zed. države Nanking. — Komunistični glavni stan je zopet udaril po Zed. državah, rekoč, da Zed. države podpirajo samo nacio- „ - procesu proti Mihajloviču je nalistično vlado in da priprav- ?0V0 j v 6 ali 8 tednih> Re"'pričal Mihajloviču v prilog. Po Kitajsko za bazo v pn- *e< Je tudi, da vsega mesa, ki mišljenju je bil velesrb. Za- ....... Je Prišlo na trg v juliju m av- kaj ga j(j tajna policjja areti. JU8tu- ko ni bila v vel-iavl 0PA' rala iz poročil ni jasno. Ne ve hodnji vojni. Komunisti skušale Zed. pravijo, države da so prvotno nismo porabili, torej mora Se biti nekje. Trdi, da ga ima-Po ledenicah hoteli in restavracije, pa tudi zasebniki, so si ga nakupili, dokler ga 3e bilo še dosti. In seveda, naj-Več mesa je pa še v ledenicah ^emesnic ,ki ga nočejo prodati po sedanji znižani vladni ceni , \,„i,-„0 ! ustrezati obojim .nacionalistom se, če «e začno zopet kakega !,_ i______; i .__,,„;„„„.„ večjega procesa in je to le pr va aretacija. D01,000,000 LOVCEV ZA VEVERICAMI V soboto je Ženska čez Niagarske slapove v smrt Buffalo, N. Y. — Neka žen ska, katero so identificirali kot in komunistom, zdaj podpirajo pa samo nacionaliste oziroma vlado generala Kajšeka. -o-- Molotov je izjavil, da mirov ni pogoji, ki so jih določile OPA je na- Amerika, Anglija in Francija __________________od srede 18. Italiji, ne vsebujejo zahteve, kom kampanje na roko Vsi bo- gept g]adkor y& dva centa dra. da se tržaška okolica popolno-mo imeli polne roke dela, ce . žji pri funtu. To bo prizadelo ma izprazni vsakega vojaštva bomo hoteli zopet i^volih na- ameriške odjemalce za $200,- ter vprašal: "Ali naj to pome- 000,000 na leto. OPA je pa ni, da bodo ostale v Trstu tuje-posvarila prodajalce na drob-jzemske čete, dokler bo pod ob-no in debelo, da ne smejo pri-' lastjo varnostnega koncila drževati sedanje zaloge in jo združenih narodov? Mi ne prodajati po višji cleni. Vsak smemo dovoliti, da bi bil Trst mora prodati vso sedanjo zalo- vojaška baza za to ali ono tujo go po sedanji ceni do srede, po- državo." tem bo smel novo zalogo pro-J Dalje je Molotov izjavil, da dajati pa po novi ceni. Ije poskus odpraviti pravico ve- OPA tudi naznanja, da bo firanja pri koncilu združenih dovolila Ford Motor Co. višje'narodov samo priprava m 110-cene za nove avte. Ni pa po-'vo vojno. Molotov je to izja-vedala za katere modele. Gen-'vil na obtožbo avtralske dele-eral Motors je tudi naprosila j gacije, da varnstni koncil ne bi OPA, da bi smela zvišati cene!bil sposoben upravljati svobod-vsem svojim modelom. jne tržaške države, dokler je v -o--J veljavi pravica vetiranja. Ker Orjak je podlegel srčni 'je bil to naravnost udarec na napaki 'Sovjetsko Unijo, je Molotov iz- Pittsburgh, Pa. —■ John Por-1 javil: "Ako hočejo združeni ter, star 54 let, je umrl v Al- narodi narekovati mir brez So- legheny General bolnišnici. Do-'vjetske Unije, se jim ne bo ob Prvi ruski poslanik v Argentini t 1 Buenos Aires. — Sem je do Julijo Fink, stara 56 let iz Buf-i spe] jI Sergujev, ki je prvi funtov. Spati je moral vedno falo, je šla v smrt čez Niagarske ruakj p0sianik za republiko Ar. na dveh posteljah, ker ena ga ni slapove. Kot pripovedujejo pri- gentino. " " " r-t> ip ženska hredla vodo kakih ■ ■ ■ 1 —— ma je bil iz Dauphin, Pa. Nasto-'neslo." pal je v cirkusu kot najtežji mož! na svetu. Tehtal je namreč 72i|oaj brat. daj sestra, spomni se beguncev s kakim dolarjem vzdržala. Columbus, O. '' v državi Ohio odprt lov na ^Verice. Lov je dovoljen do • sept, in na en dan se jih ustreliti štiri. Veveric je pravi, toda izredno suho gl'eme je slabo za lovce, ker £Utftenje suhega listja pod lov-nog,amj opozarja veve-'Ce Ha nevarnost, v Oddelek za konservacijo ra-jrUlla. da bo v državi Ohio za- SODNIK JE DAL DRUŽINI POROTNIŠKO če, je ženska bredla vodo kakih ! 500 čevljev nad slapovi, dokler so jo pograbile brzice. Njeno truplo so kmalu potem dobili pod SOBO ZA ZAČASNO STANOVANJE slapovi na kanadski strani. j Milwaukee> __ Mrs. Lucille seli Okraj bo kupil zemljo xa ~ , je — « ^o- 150 J ^ Darovi za begunce akrov veliko parcelo ob zapadni ukfzal sodnik Robert Can-130. cesti in Brookpark Rd. od "on- k» najmlajši sodnik v Belt Terminal Realty Co. Cena in vojn. veteran. Hiša, ie $100,000. Vrhu tega mora v kateri je stanovala, je bila okraj plačati $85,000 na zamud- prodana m novi lastnik jo je .. ________ _ r.ih davkih. Okraj bi tukaj lah- hotel zase. Ker ni imela dru- J^ovalo veverice do 1,000,000 ' ko zgradil 1,600 hiš za vojna ve- ge strehe, je šla k sodniku Can-°Vcev. J terane. nonu, ki je ukazal, da se pre- ja Ina ima tudi bogato zalogo stenskih podob ter krasno izdelanih spominkov za srebrne in zlate poroke. Cene so prav zmerne in rojakom od blizu in daleč toplo priporočamo edino slovensko podjetje take vrste. Obiski na Hubbard Rd.— Zadnji teden so obiskali Les-kovčev park na Hubbard Rd., Madison, O., Plevnikovi iz Clevelanda in Strgarjevi iz Mentorja. Prav dopadlo se jim je tam. v Slovenke vabijo— V sredo Večer ob 7 bo Mednarodni institut na Prospect Ave. in 18. cesta priredil nekak mednarodni večer. Vršila se bo razstava ročnih del in prodajalo razno pecivo. Slovenke od Jugoslav Slovene klu-jba bodo servirale in prodajale Pogreb bo jutri zjutraj ob j pecivo, delano po receptih iz ;30 iz hiše žalosti, 3692 E. 106.1 kuharske knjige, ki jo je klub St. v cerkev sv. Lovrenca ob 10 J nedavno izdal. Baragov dekli-in na Kalvarijo. Naj mirno po- ški zbor bo skrbel za petje in čiva, preostalim sožalje. J ples. Vstopnina je prosta in George Magličič ;VHak Je Prazno vabljen, V petek zjutraj so našli mr-; --—. tvega v njegovem stanovanju JapOIlCl SO ZakriVlll SltlH rSeS mrcevEsta', 16,000 zavezniških vojnih je bil 74 let in doma iz Novega UjetllikOV V dŽUIlgli Brda na Hrvatskem. Tukaj ne zapuča nobenih bližnjih sorodni- Tokio. — Pri sodni obravna-kov. Pogreb je danes zjutraj ob'vi proti japonskim vojnim zlo-9:30 iz Grdinovega pogrebnega čincem, je bilo poročano, da so zavoda na Kalvarijo. Bil je član japonski vojni lordi zakrivili dr. št. 99 HBZ. j smrt 16,000 zavezniških voj- Mary Anžlovar ,nih ujetnikov in da je odgovor- Včeraj zjutraj je umrla v na za to vlada generala Tojo. North Braddock, Pa. splošno po-' Priče so izpovedale, da je znana rojakinja Mrs. Mary An- delalo pri gradnji železnice žlovar, stanujoča na 1719 Poplar skozi džunglo na Burmi 40,000 Way, kjer je stanovala pri hče- vojnih ujetnikov in da jih je od ri. Zapušča sina Johna, ki je pri teh umrlo 16,000, ker so Ja- odkoder je prišel sem pred 60 leti. Bil je eden izmed ustano-vnikov 1'are sv. Lovrenca in bil je vedno aktiven na društvenem polju. Bil je mirnega značaja, priljubljen in spoštovan. Imel je v tej naselbini prvo slovensko gostilno in znano To-mažinovo dvorano na Marble Ave., kjer je bilo takrat zbirališče Slovencev. V tej dvorani so bila ustanovljena večina vsa slovenska društva v Newburghu. Bil je član dr. sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, sv. Alojzija samostojno ter Najsvetejšega Imena. Zadnja leta je delal za mesto v Garfield parku. Poleg žalujoče soproge Marije roj. Emery zapušča sinove: Joseph, Louis, Ed-dard, pastorke Johna, Franka in Antona, vnuke in vnukinje, v Lorain, 0. pa brata Franka. I V našm uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske v porotniško sobo, dokler j begunce: neimenovan je poda-se ne najde kako drugo stano- rjl lepo vsoto $100.00; po $10: vojakih ter štiri poročene hče- ponci ž njimi ravnali skrajno vanje. Mrs. Vidmar iz Saranac Rd. in Sodnik je poklical Rdeči neimenovana iz Newburgha; križ in ukazal postaviti v po- družina Menzinger, 1046 E. 74 rotniško sobo 10 postelj z, vso St., je darovala $6 in Louis Ja-opremo. Potem je preskrbel kopin, 2728 So. Springfield St., za družino jedila v bližnji re- Chicago, 111., je daroval $5. stavraciji. Drugi sodniki so vi-j Iskrena hvala vsem skupaj in li roke nad to odredbo kolega, priporočamo še drugim dobrim toda ta je ostal pri svojem skle-' srcem, da bi darovali po svojih pu. močeh. re: Mrs. Mary Zaman, 486 E. slabo. 149. St. v Clevelandu, v Penna: -o- Rose Samsa, Frances čiligoj in Jugoslavija in Albanija Ano Rebnak ter 10 vnukov in sta podpisali vnukinj. Pogreb bo v sredo. Naj r ji bo lahka ameriška zemlja, pre-' Belgrad--Jugoslavija in Al- ostalim sožalje. , bani j a sta podpisali medsebojno —-o----. prijateljsko pogodbo in zavezo, SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIMi da pomagata druga drugi v slučaju napada. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 16, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio _Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNIKA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; m Cleveland In Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialclh: celo leto $7.00. pol leta $4.00. čstrt leta $2.50. ___Posamezna itevllka itane 6 centov. SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. 0. S. $4.00 for 0 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 tor 6 months. t>. S. $2.50 for S month«. Cleveland and Canada by mall $3.75 for 3 months. Cleveland and suburb« by Carrier $7.00 per year. $4 00 for 0 months, $2.50 for 3 month«. Single copies 5 cents each. Entered as sccooad-cla«« matter January 6th 1008, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 181 Moil., Sept. 16, 1946 Izgledi za vojno in mir Kakor se danes svet obrača na diplomatskem polju, nanizamo lahko tri glavna vprašanja ali probleme, pred katerimi svet stoji. Prvo je — prihodnja vojna. Do te bo prišlo, če bo sedanja totalitarna vlada v Rusiji izzvala konflikt. V tem slučaju bi bili Nemčija in Japonska na strani Zed. držav in Anglije. Drugo je — ako se ruski narod ne bo iznebil svoje totalitarne vlade in postal demokratičen v pravem smislu besede, potem ne more biti nobenega govora, da bi atomska sila kdaj postala last združenih narodov. V tem slučaju bodo Zed. države še naprej delale atomske bombe in v času, ko bodo drugi narodi poznali to strahovito silo, je ne bodo mogli uporabljati proti Zed. državam, ne da bi prizadeli razdejanje samim sebi. Tretja točka je — da ne more biti govora o trajnem miru potom zveze združenih narodov, ali sploh kake druge sli-čne organizacije, dokler ruski narod ne nadomesti sedanje totalitarne vlade z vlado, ki bo sodelovala po demokratskih principih in da priliko svojemu narodu, da se sme izreči proti vojni. Dejstvo je, da zasleduje Moskva politiko, da zatre vsake svetovne vesti za svojim železnim zastorom, ki ji niso po volji, obenem pa goni po vsem svetu eno in isto propagando, ki obtožuje zapadne demokracije pocestnega "gangsterstva" in kot "podpihovalce k vojni," pa je vse to samo umetna megla, ki naj bi zakrila čut krivde, da je Moskva že pričela.z agresivnostjo. Ne sicer še z orožjem, ampak s propagando, ki naj bi Amerikance tako zastrupila, da bi se s studom obrnili od Evrope ter jo prepustili sami sebi, to se pravi — Moskvi. V tistem slučaju bi Sovjetska Unija poplavila vso Evropo, vključno Anglijo in Severno Afriko, odkoder bi bil samo kratek skok v to hemisfero. Ni nam znano, kako je Moskva vzela na znanje govor državnega tajnika Byrnesa v Stuttgartu, v katerem je izjavil, da Zed. državam niti v sanjah ne pride na misel da bi odšli iz Evrope. Obratno, je zatrdil Byrnes, Zed. države bodo pomagale nemškeu narodu, da bo dobil mesto v družini združenih narodov in da ne bodo dopustile, da bi postala Nemčija politična ali ekonomska žoga komunističnih intrig in sabotaže. Na Daljnem vzhodu, kjer bi Rusija rada dobila v oblast Japonsko potom komunizma, če pa to ne, pa da bi vsaj do-minirala Kitajsko s.pomočjo tamošnjih komunistov, morajo igrati Zed. države vlogo, ki bo sicer dokaj težavna, to je, da si bodo ohranile prijateljstvo tako Kitajske kot Japonske, da ne bo mogla Moskva seči niti po eni, niti po drugi, da bi si tam zgradila baze, odkoder bi ponesla bombe.preko Pacifika na zapadno ameriško obalo. Rusija bi lahko z nami in z drugimi združenimi narodi poznala tajnosti atomske sile oziroma bombe, toda ne, dokler bo imela tak totalitarni režim, kot ga ima danes, kateremu nihče ne zaupa. Zato je pa odvisen svetovni mir samo od tega, če ruski narod vrže sedanjo obliko vlade, da bo imel narod besedo pri vladi in ne peščica komunistov. Zato svet ne bo imel trajnega miru in svet ne bo ena sama velika družina, dokler bo v kaki deželi vlada, kakršna je danes v Rusiji. O drugih, ki so samo dekle Moskve, kot je Jugoslavija, Bolgarija, Poljska in Romunska, niti ne govorimo, ker bodo izginile v trenutku, ko pade komunistična diktatura v Moskvi. Zato nima pa prav nobenega pomena še nadalje ustrezati ali apizati, ker se s tem ne doseže stalnega miru. Api-zanje potolaži diktatorja samo začasno, ker bo že drugi dan prišel še po več. Kar naprej in naprej se pa tudi ne more ustrezati, ker bi šlo to toliko časa, da bi bil ves svet suženj ene same sile, ene same diktature. Zato pa, čim prej neha svet ustrezati temu ali onemu, tem boljše. In kadar se bodo narodi po vseh državah toliko zavzeli, da bodo prijeli vlado v svoje roke, tedaj se ne bo treba več bati vojsk in ne bo se treba tresti pred atomsko bombo. Noben narod še ni začel kake vojne, začeli so jih samo diktatorji, pa naj so že bili cesarji in kralji, ali pa samopostavljeni oblastniki. Danes ogroža svetovni mir samo Moskva. To je treba naučiti kozjih molitvic, pa naj to že store demokracije, ali pa, kar bi bilo še najbolje — ruski narod sam. Mi sodimo, da se bo zgodilo zadnje. *»www;< :;« >;< Ameriška vlada pripravlja zopet nekaj v'roče kaše za Tita. Sedaj ga bo prijela, ker ne pusti ameriškim državljanom, ki so sicer jugoslovanskega pokoljenja, da bi smeli občevati z ameriškmi oblastmi v Belgradu. Stric Sam je dol- Iz Girarda Girard, O. — Na 1. septembra je bila ravno nedelja, zato smo se podali na ogled razstave v Canfield, Ohio, kjer smo videli veliko zanimivosti. Razstavljeno je bilo vsake vrste farmar, sko orodje, poljski pridelki in tudi živina. Največ pa je bilo zajcev in takoj sem rekel: vidiš tukaj bi bila pa lepa prilika za Jakata, ki tako rad zajce strelja. Tukaj bi jih še streljati ne bilo treba, ampak bi si jih kar nalovil. Mrs. Johanna Kromberger je pa hitro za besedo povzela, češ, kaj ne veš, da se tukaj ne sme streljati in tudi ne loviti. Pojasnil sem ji, da jagri ne gledajo na to in ne na postavo, se sme, ali Se ne sme, samo da kaj prinese domov in pokaže, kaj je dobil. In to še posebno sedaj, ko je bolj trda za meso. Tudi bikov je bilo precej na tej razstavi in čim večji je bil, bolj je bil imeniten. Pa sem pripomnil; vidite ženske, kako je bik imeniten pri farmarju, če pa v mestu človek kaj naredi, je pa takoj bik. Johanna pa pravi, saj veš John, da so dvoje vrste biki in sicer eni na štirih in eni pa na dveh nogah. Tudi osli so bili tam in kar na prostem in že sem si mislil, vidiš, to so pa moji bratci, ker me večkrat moja že. na titulira s tem častitljivim imenom, kadar ji ni kaj prav. Noja, saj ji ne zamerim, ker je tam blizu Krasa doma, pa bolj pozna take živali, ki so sicer ja-ko pohlevne in pridno služijo svojemu gospodarju in tudi precej pametne so, samo ime je bolj slabo. Ker pa na tej razstavi nismo mogli dobiti nobenih dobrot (saj veste kaj mislim), da bi se bili kaj pokrepčali, smo jo ubrali domov, da si privežemo duše, kajti naša grla so bila že jako suha. Naslednji dan je bil pa delavski praznik ali Labor Day. Komaj smo ustali, smo že pričeli ugibati, kam bi se pa danes podali. Moja žena, ki ljubi cvetlice, si je takoj izbrala, da gremo na Hubbard Rd. obiskat Mr. Leskovica. Nismo dosti debatirali, ker pač ni bilo mogoče. Izgovarjal sem se, da ne vemo niti za hišno številko in tako prav nič ne vemo, kam se podat. Mrs. Johanna iz Wis-consina pa pravi, kaj nam bo hišna številka, samo da dobimo cesto in kjer bo največ rož krog hiše, tam se pa ustavimo, če je kaj resnice na tem kot večkrat vidim v Ameriški Domovini, ko piše o svojih lepih rožah in koliko da jih ima. Tako sem uvidel, da je samo dvoje mogoče, ali se podam in grem, ali pa doma ostanem. Končno sem pa rekel "O.K." pa gremo. Prišli smo v Madison in tam na gazolinski postaji vprašali za cesto, na katero smo bili namenjeni. Kar res zagledamo vrt, na katerem je bilo res veliko in lepih cvetlic. Johanna pravi, kar noter; jaz sem pa malo dvomil, ker se mi je zdelo malo preveč gosposko. Ko se pa tako oziram krog sebe, pa zagledam na poštni skrinjici ime "Frank Leskovic," tedaj sem jo pa še jaz ubral notri. Ko tako malo ogledujemo krog sebe, pa se nam prikaže odnekje Mr. Leskovic. Sprvai smo se malo čudno gledali, ker se nismo poznali, kmalu pa smo prišli do prave besede in se dogovorili, da so skupaj sami No-tranjci, samo jaz sem Dolenje. Nato je prišla pa še Mrs. Leskovic in še nekaj domačih. Kmalu smo bili v živahnem pogovoru o stari domovini in seveda tudi o tukajšnjih doživljajih. Mr. Leskovic nam je razkazal vse naokrog in tudi svojo pisarno, ki je vse tako lepo urejeno, tla se človeku kar dobro zdi, ko kaj takega vidi. In tudi po tisti mehki travici smo se sprehajali. Tudi v vinogradu je precej letos, a ni še zrelo; lansko leto je bil mraz obral namesto Leskovica. Ko si tako ogledujemo lepo posestvo, se pa pripelje Mr. John Petschaver iz Cleve-landa. Še smo se malo pogovorili in že je bil čas, da se pripravimo na odhod. Poslovimo se od prijazne Leskoviceve družine. Nato pa Mr. Petschaver kar naravnost in brez ovinkov pravi, ker nas je menda poznal, kaj bi še radi, le za mano vozite, saj vem, da malo ta rumenega ne bo narobe hodilo in jaz vam bom pokazal, kje se taka roba dobi. Prišli smo, če se ne motim, k Mahovim in tam smo pa dobili takega, ki na Dolenjskem raste. No, tega se bo pa že pilo, sem si mislil. Prilegel se je pa že tako, da smo bili kmalu začeli precej glasno govoriti. Kmalu pa smo se poslovili od prijaznih Madi-sončanov ter od Mr. in Mrs. Petschaver in tako smo jo ubrali eni proti Clevelandu in drugi proti Girardu. Pri Mr. Les-kovicu smo dobili nekaj putk, pri Mahovih pa ta rumenega in tako se nam je naslednji dan jako dobro godilo, ker taka stvar gre jako dobro skupaj. Mr. Debevec mi je pošto poslal, da se že 10 let pripravlja za v Girard. Jaz bi le rad vedel, kakšen vzrok ima, da ne pride. Pa tudi prav, saj smo še mladi, seveda smo mladi, ko bi ne bili že toliko časa na svetu. Zdaj si je pa izbral, da bo z letel nekam v Wisconsin v Racine. Oglasite se s potoma še pri Mrs. Johanni Kromberger na 1650 Wisconsin Ave., saj jo poznata z Mr. Grdinom in vem, da bosta jako zadovoljna. Pozdravljeni vsi skupaj. John Anžiček. Prav je tako Cleveland (Newburgh), O. ■ Prav je in Bogu dopadljivo, da pomagamo trpečim rojakom. Meni piše nečak iz begunstva: "Vi ne veste, kako smo veseli, ko slišimo,, poročila iz Amerike, da nam skušajo rojaki v Ameriki pomagati. Pa tudi ne veste, v kašnem položaju se nekateri nahajajo. Bog vam bo obilni plačnik." Moram pa pohvaliti naše požrtvovalne rojakinje in te so Agnes Žagar in Bettie Košak, ki sta prodajali naše "delnice" za begunce po 81. cesti. Dal sem jima 50 knjižic, kmalu pa prideta še po 20 inje ni bilo zadosti. Pa prideta še po 20 knjižic in tako sta jih na 81, cesti prodali za $90.00. Hvala vama, dobri ženi; hvala pa tudi rojakom in rojakinjam za lep sprejem in darove. Slovenski narodni dom na 80. cesti je prispeval $100.00. Hvala zavednim direktorjem in društvenim zastopnikom. Ob priliki sem obiskal družino Frank Orehovec na 8703 Vineyard Ave. in Mrs. Orehovec pravi: že dolgo imam pripravljen en dolar za begunce, pa kar ti vzemi, veliko ne morem, ker mož ne dela. Hvala Vam Mrs. Orehovec. Mislil sem pri tem na svetopisemsko vdovo, ki je dala v dar en vinar, a tega je dala z dobro voljo, še mnogo vas je, ki še niste ničesar prispevali za nesrečne begunce. Imejte za vzgled Mrs. Orehovec in prispevajte z dobro voljo. Kaj pa društva, ali bi mogla tudi kaj prispevati? Prosi se vas. Podružnica Lige katoliških Slovencev v Ameriki si je vzela kvoto $10.000.00. Ali nas je 10,- 000 Slovencev v Clevelandu in okolici, kateri verujemo še v posmrtno življenje in verujemo, da bo vsako dobro delo tudi poplačano. Mislim pa, da nas je več, saj vidimo vsako nedeljo ljudi prihajati v cerkve. Mogoče, da v Ameriki bolj malo molimo, a s tem, da trpečim rojakom pomagamo, storimo tudi dobro delo. Ponavljam še enkrat, da kateri rojakov ni bil obiskan na domu, naj se zglasi pri meni in bo dobil knjižico, katera ima pet nagrad od deset do sto dolarjev. Nagrade pa boste gotovo deležni, če ne sedaj, pa po smrti za vaše dobro delo. Pomagajmo doma v stari domovini in pomagajmo pa tudi nesrečnim rojakom v begunskih taboriščih. Domov si ne upajo, ker pričakujejo le sodbe, v Ameriko ne morejo radi neurejenih razmer, tam pa imajo bedo in pomanjkanje. Odpri roke, odpri srce, pomagaj lajšati gorje! Jacob Resnik. Trst in njegovo zaledje (Premišljevanj e primorskega begunca) Trst je poglavitna srednjeevropska luka, ki se je v zadnjih 200 letih razvila do sedanjega pomena. Dasi je Trst že v predrimski dobi bil znana luka, vendar so mu v srednjem veku delala hudo in uspešno konkurenco razna istrska obmorska mesta, zlasti pa slovenski Devin na kraški obali. Še pred 250 leti sta se Trst in Devin s tako silo borila za trgovsko prvenstvo, da so med njima nastajali krvavi boji. Šele, ko se je Avstrija odločila za boljšo luko Trst, se je ta začel razvijati, Devin pa propadati. Prvi je danes velika svetovna luka, drugi pa majhna slovenska ribiška vas s slovečo preteklostjo. Spočetka je Trst obsegal le majhen kos ozemlja ob morski obali z gričem sv. Justa. Okoli in okoli pa so živele slovenske vasi Barkovlje, -Sv. Ivan, Sv. Jakob, Skedenj, Milje, Škorklja do Opčin, ki so danes deli trža- škega mesta. Mali Trst je torej bil postavljen na čisto slovensko ozemlje. Bil je od vsega početka mednarodna trgovska kolonija, o kateri bi si noben pošten zgodovinar ne upal trditi, da bi jo bili ustanovili I-talijani. Saj je stala ta luka že v dobi, ko tja še ni bila stopila noga rimskega legionarja. Ko so v srednjem veku Benečani in Genovežani s svojo pomorsko silo prevzeli trgovsko pomorsko plovbo po Jadranu in Sredozemlju sploh, so kajpak prihajali tudi v Trst. Takrat je v vseh morjih italijanščina bila I trgovski jezik. Tako se je ta trgovski jezik nekako udomačil tudi v Trstu, kjer so se zbirali trgovski elementi vseh sredozemskih narodov in jezikov. Tako je nastal znani "tržaški žargon," jezikovna mešanica, ki se Italijani zdaj nanj po krivici sklicujejo, češ da je to italijanščina. Še le, ko so v prejšnjem stoletju Italijani začeli načrtno pošiljati svoje ljudi v Trst, se je italijanski element v tržaški mešanici začel bolj poznati. Tako je po zaslugi kratkovidne avstrijske politike nastala bajka, da je Trst "najbolj italijansko mesto" — "cit-ta italijanissima." To je resnica o "italijanstvu tržaškega mesta." Zemljepisno in gospodarsko Trst do leta 1918 nikoli ni pripadal Italiji. Ko je po končani prvi svetovni vojni Trst po krivici bil prisojen Italiji - — vkljub njenim porazom, je začel gospodarsko propadati. Ta propad je bil tako občuten in viden, da so si celo zagrizeni italijanski nacionalisti v Trstu morali priznati, da Trst v Italiji nima bodočnosti in da tak Trst ni sposoben življenja. Na drugi strani pa se je tudi pokazalo, da prav tako veliko tržaško zaledje nima prostega izhoda v svet, dokler v Trstu sedi Italija. Tržaško zaledje, če gledamo z gospodarskega 'vidika, je dvojno: Širše in'ožje. Širše tržaško zaledje so vse srednjeevropske dežele, ki po .svoji zem-(Dalje na 3. strani) v klasje, ker hočejo zmešnjave in so te vsaki dan hujše. Nemir in zmešnjava, to je element vsake revolucije. Zato pošiljajo komunisti podivjane tovariše z bombami na ulico. Ali bodo zaveznici to peklensko igro pravočasno spoznali? , & —^IIIIIIIlIlilllllllK1 " Če / verjamete al* pa ne imiiiimiimiiii DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) go trpel oholost Titovega režima, ki čuti za seboj mogočno roko Moskve, toda njegove potrpežljivosti je konec. Tito bo videl, da si ob ameriško zastavo ne bo brisal svojih umazanih opank. (Nadaljevanje z 1. strani) Slovenec že mori Slovenca brata." POBIRANJE PODPISOV. — Goriški Slovenci zaradi gorja, ki so ga pretrpeli pod italijansko oblastjo v zadnjih letih, ne zaupajo ne današnji ne bodoči demokraciji v Italiji in nočejo pod nobenim pogojem priti pod italijansko oblast. Enako ne marajo Titove diktature. Vedno pa še upajo, da bodo mogli priti v pravo demokratično Jugoslavijo po zamislih zapadne demokracije. V teh težkih razmerah je nova Slovenska narodna demokracija pri zaveznikih priznana politična organizacija primorskih Slovencev, sklenila delati na to, da se Gorica z zaledjem pridruži novi tržaški državi. Malo je verjetno, da bi ta glas imel kak odmev pri barantanju za naš narod v Parizu. Toda vsakdo si skuša pomagati iz strašnega položaja, ki mu grozi pod komunistično diktaturo. Vsak bi rad ostal v "Evropi" in se rešil "Rusije" in njenega totalitarizma. Poročajo mi, da je nova politična organizacija zbrala v par dneh več kot pet tisoč podpisov svojih somišljenikov po Soški dolini, v Brdih, na Vipavskem, v goriški okolici in v Gorici sami. Pobiranje podpisov je seveda radi komunističnega terorja skrajno nevarno in otežkočeno. Zlasti je nevarno v vaseh v bli- let, odkar so v teku prve svetovne vojne laške čete prvič zasedle do takrat avstrijsko Gorico. Kasneje so po porazu pri Kobaridu spet bežali iz nje. Vendar je bil ta dan od italijanske strani proglašen za dan "osvoboditve" in so ga Italijani dolgo obhajali kot praznik. Zadnja leta tega praznika ni bilo več. Letos, ko se obnavlja že tridesetič in ko je po zaslugi komunistične jugoslovanske politike Gorica zopet zapisana Italiji, so italijanski nacijonalisti hoteli ta dan zopet proslaviti. Zavezniška vojaška uprava, pri kateri uživajo potuhnjeni Italijani vso naklonjenost, je proslavo dovolila, čeprav je morala vedeti, da taka proslava žali vse Slovence, v katerih vzbuja spomin na strašni fašistični režim, da pa zlasti kliče na boj komunistično OF. Ta skuša polom svoje politike prikriti z navidezno nepopustljivostjo. Zavezniška uprava se rada sklicuje na svoja svobodoljubna načela in dovoljuje tudi neumestne manifestacije. Tako je prišlo 9. avg. v Gorici do krvavih demonstracij, pobojev in neredov. Pokale so bombe in puške, en slovanski partizan je bil ubit, več oseb, med njimi šest članov civilne policije, je bilo težje in lažje ranjenih, vrsta ljudi je šla pa v zapore. žini Morganove črte. Tam se Razmerje med Italijani in Sio- ljudje boje, da bi jih nasilni par- venci v deželi se je zopet zaostri- tizani zavlekli čez mejo in mu- lo, odnosi med domačini in za-čili, če bi zvedeli, da se ne poko-' vezniško upravo so se poslabšali, re njihovim ukazom, radi kate- Slovenci smo dobili pri Angležih rih smo zapravili Slovensko Pri- in Amerikancih spet nov črn ma- niorje. Zato je število 5,00'0 pod- dež, ker so iz vrst takozvanih jur pisov značilno za razpoloženje goslovanskih demonstrantov pa- prebivalstva. die bombe. Komunistični kolo- TRIDESETLETNICA. —- V vodje se pri vsem tem satansko petek 9. avgusta je preteklo 30 reže v ozadju. Njim gre pšenica Na krvavo rihto je bil pripeljan moški, obtožen umora. "Kje imate pa zagovornika?" ga vpraša sodnik. "Ga nimam, ker nimam denarja, da bi ga najel," pojasni obtoženec. Sodnik tedaj reče mlademu odvetniku, ki je bil navzoč: "Podjite s tem možem v ono sobico poleg sodne dvorane. Naj vam vse pove in potem mu dajte svoj nasvet po vaš' najboljši vesti. Sodnija vam b" za to plačala, kakor je to postava za slučaj, če obtoženec sam ne more najeti zagovornika." Mladi odvetnik, ki je šele pred enim mesecem dobil odvetniško diplomo, gre z obtožencem na zasebno posvetova-nje, kot mu je ukazal sodnik Cez dobro uro se odvetnik san> vrne v sodno dvorano. "Kje je pa jetnik?" ga vpraša sodnik. "Veste, stvar je taka," pojasnjuje odvetnik. "Ko mi jetnik povedal in razložil' vs" svojo zadevo, sem mu dal najboljši nasvet, ki sem mu ga mogel dati. Rekel sem mu: "Možak, če bi bil jaz na vašefl1 mestu, se ne bi niti eno minut" obotavljal, ampak bi jo kaf mogoče naglo popihal od tod; Odprl bi tistole okno, skočil n" dvorišče in ne bi čakal sodne obravnave." "Tako sem mu povedal, W sem mislil, da bo to za jetnik" najbolj prav. Ni si dal dvakrat reči; odprl je okno, se spusti' ob zidu nizdol in zdaj moi'a imeti po vsej priliki že mesto daleč za seboj, če se je količkaj ahtal. Kdaj bom dobil o& sodnije plačano za ta nasveti gQspod sodnik?" * * * Krojaški mojster je bil p0' krivem obtožen nekega prestopka. Vedel je, da je nedolžen i" tudi njegov odvetnik mu je rekel, da se mu ni treba bati ni', česar, ker ima tako močne dokaze za svojo nedolžnost. Pol11 poguma stopi krojač v sodn° dvorano s svojim zagovornikom. Toda, ko se ozre po po; rotnikih, _ 12 moških, prebled1 na smrt in zašepeče odvetniku1 "Za božjo voljo, ustavite obravnavo, takoj jo ustavite in zahtevajte druge porotnike." "Kaj pa vam je?" se začud1 odvetnik, "saj vendar veste, d*1 ne boste spoznani krivim." "Ne od te porote," odvrn6 krojaški mojster. "Ogledal sel11 si vseh dvanajst porotnikov ^ niti enega ni med njimi ,ki ^ mi ne bil dolžan na obleki. P° meni bo, če me bodo ti sodili." * * * Predno je zaprisegel obtožen-£a, ga je sodnik nagovoril: "Zdaj vas bomo zapriseg'1. Ali veste, zakaj boste prisegli?" "Da* zato, da bom poveda' vse popravici," odvrne jetnik- "Dobro. Ali pa tudi veste* kaj se bo zgodilo, če ne boste govorili resnice?" ga vpraš3 dalje sodnik. "V tistem slučaju bo na&| stran zmagala, kaj ne, gosp°d sodnik." « * * "Ponoči je nekdo vlomil v moje stanovanje. Biti je mo^' lo okrog tretje ure zjutraj, k° sem bil jaz ravno na potu d0' mov od seje." "Pa je kaj odnesel?" "To pa rečem, da je odnese1. Moja žena je mislila, da sena jaz, ko je lezel skozi okno ^ revež je zdaj ves zbit v bolni3' niči." V planinah ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar » JSIlERlSKA DOMOVINA, SEPTEMBER 16, 1946 "Saj ver j amen." "Okrog hiše je zelena trata. In drevje,- ki je rodilo manj, kakor bi bilo prav za kopico otrok. Zato pa je imelo sadje večjo vrednost. Jabolka, ki jih je shranila mati za zimske mesece, so imela prav posebno imeniten ukos, Včasih se mi je zdelo, da le zdelo, da je znala čarati." "Da, pričarala vem je srečo, i ki se ji drugi čudijo." "Mimo hiše vodi bela cesta. Bela je samo v suhem poletju in pozimi. Sicer je temna in umazana. Bila mi je samo pot v svet. Po njej sem odhajal in prihajal." Molk gozda je vedno globlji. Sonce se nagiba proti zapadu. Tu in tam se kakšen žarek izgubi v to pozabljeno samoto. Sodnik in gospodična prav malo pazita na te obiske. "Za hišo so polja," nadaljuje sodnik. "Polja, to je tako bahaško povedano. Dve, tri njivice še niso pravo polje. Svet se najprej nekoliko dviga, potem pa zopet rahlo pada. Prva njiva je ozka, a je razgrnjena precej daleč v hrib. Druga ^ži počez in je nekoliko skriv-Ijena. Kot študent sem opazil, je naše polje močno podobno nekoliko nalomlj enemu kri-zu. To je bilo eno prvih spoznanj, ki je imelo kaj smisla. Na ta strti križ smo bili pribiti in smo še danes. Ne vem, ali sta oče in mati simbolizem doumela. Jaz pa tudi nisem hotel govoriti o svojem odkritju. Materi je bilo vedno zelo težko, ako je kdo kaj očital." "Vedela je pač, da je dovolj Poskrbela za vas." "Na tisti njivi, ki je kakor Prečno deblo velikega križa, sem smel prvikrat* držati za Samo v eni brazdi. Bil Sem nemalo ponosen na to svo-Je veliko delo. Povedal sem materi, bratom in sestram. Bi-Jo je res lepo." "Ali imate očeta tako radi ka-koi: mater?" "Na to ne morem dati pra-vičnega odgovora. Morda se te dve ljubezni sploh ne moreta Primerjati. Oče je pri nas vez 2 velikim svetom. . Čeprav ima samo ljudsko šolo, je mnogo hral in mnogo ve. Svet je spoznal iz knjig in iz atlasa, ki sva ga našla pri neki hiši, ko fva po oranju sedela v sobi m čakala na obed. Potem sva cele ure presedla pri tisti pisani knjigi in sva romala po svetu. Na polju sva se igrala šolo- Govorila sva o Iztoku in bizantinskih cesaijih, o Longinu Podbipieti in križarjih, o rusko-japonski vojski in" o kapitanu Hatterasu. Mislim, da bi hrez takega očeta ne našel poti v šolo." "Kljub temu imate mater rajši "Da. Kakor mi je ljubši dober otrok pameten. Čeprav je to v življenju zelo pomešano. Moj oče je včasih zelo čustven, kateri pa zopet njena ljubezen pomaga, da gleda globlje kakor učen psiholog." Razgovor se počasi ustavlja. Gospod sodnik se zaveda, da more taka hvala lastnega doma drugega nekoliko boleti. 2ato išče po svojem spominu senc, ki so bile tudi nad njegovo domačijo, nad starši in nad njim samim. Noče biti Pristranski, vendar se vsi tisti malenkostni spori, k ise jih spominja, nekam gube in so skoraj' brez pomena. Borba za kruh, ki je bila morda nej-Srenkejša težava, ne more v besedi sami zavzeti tiste pomembnosti, kakor jo je v resnici imela. Tudi sam čuti, da z vsako besedo, ki hoče pokazati vsakdanjost, napake in težave njegovega doma, samo veča prvotni vtis, ki ga gospodična Helena sedaj junaško brani pred njegovimi lastnimi popravki. Občutek, ki se ga polašča, mu ni posebno tuj. Vse, kar je v prijetni družbi povedal proti sebi, so mu šteli v dobro. O tem navadno niti ni hotel razmišljati. Bal se je, da bo prekmalu našel odgovor na to do brohotnost in da bo vse izze-venelo v neko težko hranljivo in naivno samoljublje, ki ga ljudje s svojo pohvalo samo negujejo, kakor da hočejo imeti v njem posebno zanimivo igračo. Prav po tihem pa je vedel tudi za pravi zagovor, ki se mu je vedno bolj vsiljeval. V njegovem domu je bilo tako malo nežnosti in razvajenosti, da si tudi najbolj potrebnih ljubeznivosti niso v obraz povedali. Iz tega je vsaj nastal neki dolg, ki ga-je v takih razgovorih s tujimi ljudmi, daleč vstran od svojega doma, počasi pa vneto odplačeval. Z besedo o sencah nad tem nekoliko pozabljenim domom je hotel zakriti resnico, da poravnava stare račune. "Saj ste sami hoteli, da vam govorim o domu," je dodal v zadnji zagovor. "Včasih sem močno podoben otroku, ki z vso vnemo pripoveduje, kako je pri njih doma vse lepo, imenitno in dobro." "Otrok zelo rad pove, kakor je," pravi gospodična Helena. "Pa se tudi zelo rad pohvali, ker hoče . . ." "Kaj hoče ... T' "Morda to, da bi ga imeli radi." "Mislite?" "Vem." (Dalje prihodnjič). -o- —Prebivalstvo vsega sveta se pomnoži približno za 20 milijonov duš na leto. 1946 KOLEDAR DRUITVENIH PRIREDITEV —Mesto New York ima 578 milj vodnega obrežja. "MALI OGLASI"" Kdo je našel? V petek .zjutraj je bila izgubljena na St. Clair Ave. med 65. in 68. cesto zelena denarnica. Najditelj dobi nagrado, če jo prinese na 1139 Norwood Rd. Stiskalnica naprodaj Naprodaj je stiskalnica za grozdje, za pol tone, na rjuhe; njo se proda jack in mlin. Vprašajte na 1003 E. 64 St. (182) Stanovanje išče Nov zakonski par bi rad dobil 2 ali 3 sobe. Kdor ima kaj p$imernpga, naj pokliče HEi-3347. (182) površine zavzemajo vsi trije deli sveta, ki meje na Sredozemsko morje, skoraj enak del. Več kot polovico prebivalstva odpade na Evropo, koder zavzema Italija prvo mesto z najro-dovitnejšo zemljo in najugodnejšim podnebjem (polovico prebivalstva na četrtini celotne površine). Sredozemske dežele so bile od nekdaj izrazito poljedelske. Domače kulturne SEPTEMBER ' SDZ ples v Slovenskem narod 25.—Materinski klub fare sv.'nem domu na St. Clair Ave. Vida, zabava v eerkve»i dvora- 3,—Združena društva fare' rastline, ki tukaj dobro prerta-ni. sv. Vida imajo zabavo v cerkve- šajo poletno sušo so: pšenica, ni dvorani, ob tretji uri popol-'oljka in vinska trta, katere že j od nekdaj tvorijo glavno osno- 9.—Društvo Slovenec št. 1 vo v prehrani ozemlja. Dalje u-SDZ ples v avditoriju Slovenske-1 spevajo: ječmen, fige in drugo ga narodnega doma na St. Clair sadje, stiročnice, čebula, in Ave. j konoplja. Priseljene rastline so 10.;—Pevski zbor Planina iz dalje: breskev, marelica, agru-Maple Heights priredi svoj je-'me, riž in bombaž; z odkritjem senski koncert v dvorani na'Amerike je prišla še koruza, Stanley Ave. | tobak in krompir, za katere pa OKTOBER 4.—Orli prirede ples v šolski'dne dvorani sv. Vida. 5.—Euclid Veterans Club plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 5.—Velika plesna veselica društva Loška dolina v Slovenskem domu na Holmes Ave. 5.—Podružnica št. 47 SŽZ priredi plesno veselico v SND na 80. cesti. 6.—Podružnica št. 50 SžZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. — Slovenski pevski zbor je že potrebno umetno namaka-Euclid priredi pevski koncert v nJe- SDD na Recher Ave. Začetek' Izmed živali je za malega ob 4 popoldne; zvečer bo ples,' človeka velikega pomena osel, za katerega bo igral Vadnalov! saj mu služi kot tovorna in orkester. I jezdna žival, govedo pa kot 16.—Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ vprežna živina za plug in voz. 9.—Mladinska Marijina dru-j plesna veselica v avditoriju Slo-jZa prehrano so važne ovce, ko- venskega narodnega doma na ze in tudi perutnina. Povsod je St. Clair Ave. j razširjeno čebelarstvo in goje- 16.—Young Ladies Sodality j nje sviloprejke. V starem veku fare Marije Vnebovzete ples v, je tu cvetelo rudarstvo, ki je s letnico obstanka s plesno vese-' Slovenskem delavskem domu na'pričetkom stoletja znova raz- žba, zabava z kartami v šoli sv. Vida. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ praznujejo 25 lico v Slovenskem domu na j Waterloo Rd. I-Iolmes Ave. J 23—Društvo Sv. Cirila in Me-1 19.—Honor Guards SDZ ples'toda št. 18 SDZ plesna'veselica' v avditoriju Slovenskega narod-1 v avditoriju Slovenskega narod- nega doma na St. Clair Ave, 27.—Dr. sv. Imena v fari sv. nega doma na St. Clair Ave. 30. — Društvo Jutranja zve-Vida jesenska zabava v šoli sv.Izda št. 137 ABZ obhaja 25 let-Vida. nico s plesom v Slovenskem na- 26.—Plesna veselica podruž- rodnem domu na St. Clair Ave. nice št. 8 S'MZ v Slovenskem ! 30.—Društvo Kras št. 8 SDZ društvenem dom una Recher j bo imelo lepo prireditev v po-Ave. cvetelo (Španija, Tirenski o toki, Grčija, Mala Azija); ker ni na razpolago premoga, se mnogo rud izvaža v topilnice izven sredozemskega območja. Velikega pomena je pridobivanje morske soli, žvepla (Sicilija), morske pene (Liparski o-toki) in posebno prvovrstnega marmorja (Italija, Grčija). Od starih znamenitih obrti so | čast vrnivšim se članom-voja-1 se samo nekatere ohranilo kot (kom v Slovenskem domu ""1 11 Holmes Ave. ob 8. zvečer. NOVEMBER (kom v Slovenskem domu na'domača industrija: zlatarstvo, -Društvo Danica št. 11 Holmes Ave. ob 8. zvečer. pletenje slame, izdelovanje "o- Sredozemsko morje Za 4 družine Na 71. cesti je naprodaj hiša za'4 družine, 3 sobe vsaka in vsako stanovanje s kopalnico; dvojna garaža; lepi dohodki. Vprašajte na 1126 E. 61 St. (183) Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid' Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th Sredozemsko morje je srednji del ogromne prelomnice, ki loči severni del sveta od južnega. Zvezo z Atlantskim oceanom tvori 13 km široki Gibral-tarski preliv. Celotna površina meri 2,969,035 kv. km. Podmorski prag med Sicilijo in Tu-nisom (z otoki Malto, Pantal-leria in dr.), ga deli v zapadni in vzhodni del. Zapadni del se deli v Tirensko in Balearsko njorje, vzhodni pa v Jonsko, E-gejsko in Levantsko morje, z največjimi globinami od 2000 d0 4400 metrov, srednja globina znaša 1435 metrov. Globoke udrte doline so v najstarejših dobah zalila morja, stebri pogreznjenega ozemlja pa šo o-stali kot otoki in polotoki; zveza med Atlasom, Apenini in južno španskimi gorskimi verigami, kakor tudi kopna zveza med Grčijo in Malo Azijo je bila prekinjena. Vzpostavljena pa je bila zveza med Črnim in. Egejskim morjem. Toplota vode s povprečno 24 stop. na površju, pada hitro do 4000 metrov pod gladino (pri Gibraltarju), globlje pa vlada v vseh globinah enaka tempera tura vode 12.7 stopinj. Zaradi hitrega izhlapevanja in sorazmerno majhnega dotoka vode je morje zelo slano. (Več kot 37%). Slanost narašča proti vzhodu in znaša pri Kreti 39.5%, na sirijski obali pa 40%; nasprotno pa je Črno morje zaradi močnega dotoka sladkih voda dosti manj slano (15 do 18%). V Sredozemsko morje se stekajo vode s področja 8.6 milj. kv. km od katerih odpade na Evropo 3.5, Azijo 0.7 in na Afriko 4.4 mili j. kv. km. Tokovi skozi morske ožine Gibraltar, Bospor in Dardariele izravnavajo morsko gladino, poleg tega pa so še drugi precej stalni tokovi in sicer zapadni na južno-francoski1 in vzhodni tok na egiptski obali. Ti tokovi odnašajo bogato blato Rodana oz. Nila. Plima je slaba, ne doseže niti 1 m, le v Sirtah znaša 2 m. Živalstvo Sredozemskega morja je zelo bogato. Gospodarsko so najvažnejši tun j i, sardine in sardele pa tudi morski raki, sipe, ostrige in Sruge školjke; za prehrano prebivalstva so velikega pomena. Dostaviti je še žlahtne korale in morske gobe. Z ribarstvom se pečajo vsi obalni narodi, predvsem Italijani, pa tudi delež ribičev iz naše dalmatinske obale je znaten. Značilna je poletna suša, zato spada to ozemlje med najbolj vroča na zemlji (srednji maksimum v južni Španiji 45,5 stop., ki odnehuje v smeri proti severu, v Tripolisu traja 7 mesecev, v Sicilija 4, v srednji Italiji pa en mesec). Neprijetna značilnost za to ozemlje so mrzli vetrovi (burja), ter vroči in vlažni vetrovi (široko). Posledica podnebja ter skalnatega sveta je značilna golota, delno tudi zaradi slabega gospodarstva (izsekanje gozdov, koze). So pa zelo rodovitne doline, kamor je naplavljena prst. Medtem, ko predstavlja Sredozemsko morje za živalstvo več kot ostro mejo, se je ob njem razvilo svojevrstno rastlinstvo, ki je najbolj značilno v Južni Španiji, Južni Italiji in Grčiji. Rastlinstvo se omejuje skoro povsod na bližino morja in se v Notranji Španiji, Mali Aziji in Severni Afriki umakne stepnemu in na Balkanskemu polotoku srednj eevropskemu gorskemu rastilinstvu. Etnografsko je področje Sredozemskega morja sedež bele rase (zato tudi "sredozemske"), katere zastopniki (Indo-germani in Hamiti-Semiti) se po veri ostro razlikujejo (kristjani in islamci) in kulturni stopnji (Okcident in Orient). Zaradi členovite površine je otežkočena tvorba velikih političnih ustanov, razen onih, s pomočjo pomorske sile. Samo enkrat (Rim) je obvladala ena država vse Sredozemlje, sicer pa ni nikdar dosegla nobena oblasti preko polovice ozemlja. Od 3.8 milij. kv. km zemeljske rientalskega blaga"; šele z izrabo vodnih sil (namesto manjkajočega premoga), se je mogla začeti razvijati industrija (tekstilna in strojna v Severni Italiji in Kataloniji1) • Kljub terriu pa je Sredozemlje še vedno zelo pomembno prodajno področje za izdelke severnih dežel, ki dobe v plačilo južno sadje, vino, olje, svilo, volno, rude itd. Promet se razvija v glavnem po morju zato pomen cest in železnic ni tak kot n. pr. v Srednji Evropi. V starem in srednjem veku je bilo Sredozemsko morje glavno področje svetovne trgovine, ki je pa počasi težila proti zapadu, dokler ni z odkritji bilo njeno središče pomaknjeno na ozemlje Španije in Portugalske. Poleg novonastalega ogromnega prometa na Atlantskem oceanu, je ostala samo še levantska trgovina, ki so jo vodili Italijani, Francozi, Grki itd. Šele ~ otvoritvijo Sueškega prekopa je Sredozemsko morje zopet postalo svetovna prometna cesta, najprej za Vzhodno Azijo in Avstralijo, potem pa tudi za Ameriko. TRST /N NJEGOVO ZALEDJE (Nadaljevanje s 2. strani) Ijepisni legi in prometnih zvezah teže proti Trstu, ko iščejo potov v širni trgovski svet. Tako je do leta 1918 vsa Avstro ogrska bila eno samo veliko gospodarsko zaledje tržaške trgovske luke. Po letu 1918 so to zaledje bile nasledstvene drža-ve, med njimi v prvi vrsti Jugoslavija. Ko je Italija zavzela Trst, so bile te zveze prekinjene, in nasledstvene države so si morale iskati drugih potov v svet. Ožje tržaško zaledje pa so tiste dežele, ki so neposredno živele z dvigom in padom tržaške trgovske luke, kateri so do-vaj ale poleg svojega odvišnega •prebivalstva tudi svoje pridelke in izdelke. Od tega je bila odvisna populacija (naseljenost) tržaškega mesta, njegova industrija, pomorski promet zlasti pa trgovina. Ko je leta 1918 Trst bil odrezan od svoje ga ožjega zaledja, je mogel le še životariti. Toda tudi ožje zaledje je pogrešalo svojega naravnega izhodišča v svet ter je s tem trpelo veliko gospodarsko škodo. Najbolj je pri tem bila udarjena Jugoslavija s svojo Slovenijo, ki je tako izgubila svojo neposredno zvezo z morjem. Z zgodovinsko-narodnega in zemljepisno-gospodarskega vidika Trst brez dvoma spada tja, kamor spada njegovo ožje zaledje, ki je v glavnem — Slovenija. Zato bi storil delo pravičnosti, kdor bi Trst prisodil Jugoslaviji, ki ga potrebuje, med tem ko ga Italija sploh ne potrebuje, ampak si umišlja, da bo za svojo izdajalsko politiko še nagrajena z uresničenjem svojih narodno prenapetih šovinističnih in imperij ali-stičnih želja. Ko bi zavezniki Trst prisodili Italiji, bi s tem s pestjo udarili v obraz vsem načelom pravičnosti in gospodarske smotrnosti. Oziri na umišljenje laške "pravice," ki jih zavezniki vkljub njihovi krivičnosti zaradi nesrečne in nespametne Titove komunistične politike pričenjajo upoštevati, so sprožili misel, naj bi Trst postal mednarodno mesto. To se prav lepo sliši in bi morebiti ne bilo niti docela napak, ko bi bili gospodje znali to stvar od prave strani zagrabiti. Toda začeli so u-stanavljati tako "tržaško državo," ki bi bila trajni kamen spotike, neprestani povsod prepirov in ki bi bila sama sebi v največje napotje. Zato ni čuda, da so gospodje pri pariški zel.eni mizi začeli misliti tudi na drugačno rešitev tega važnega vpralšanja. Pri tej delavnosti, ki jo je pariška konferenca doslej pokazala, pa skoro ni upanja, da bi se iz pariških besedovanj moglo kaj j pametnega izcimiti. Za vzgled naj nam služi časopisno poroči-; lo, da hoče Italija predlagati j akole rešitev tržaškega vpra-anja: Trst naj dobi večje zaledje kot samostojno državno telo, fatero naj poleg Slovenije obsega vso Koroško, Furlanijo in Južne Tirole. To je največji nesmisel, ker Južne Tirole prav ničemer ne morejo biti Trstu korist, Trst pa njim ne. Laška politika tudi tukaj spet hoče reševati le svoja nacionalna, ne pa tržaška gospodarska vprašanja. Gospodarsko zaledje Trsta res obsega vso Slovenijo s Koroško do Visokih Tur vred in majhen del bližnje — nekdaj avstrijske Fur-lanije, Štajersko pa nekako do Lipnice pod Gradcem. S tega gospodarskega vidika Koroška spada tja kamor vsa druga Slovenija. Vse drugo pa bi bila neprimerna obtežitev take državne tvorbe, ki bi ravno zaradi tega postala nesposobna za življenje. Zavedajmo se vendar: Tržaško vprašanje je v prvi vrsti gospodarsko vprašanje in ga je le tako treba reševati! Pri tem je z gospodarskega stališča brezpogojno treba upoštevati življensko povezanost Trsta s Slovenijo! — Fr. Kr. BELO P08IJ0 m POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolic? ."] Morajo razumeti in govoriti angleško žj Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela luf teden' ; -J§J Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company < soba 901 700 Prospect Ave. Za hišna dela Delo dobi dekle za splošna hišna opravila. Zglasi naj se na 478 E. 152. St. (182) Za hišno delo Sprejme se ženska za hišno delo, 2 dni v tednu, 75 centov na uro in voznina. Pokličite GL 7749- -_(183) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 93 %c na uro Čas in pol za nad 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9tli & Broadway (185) MALI OGLASI Furnezi Novi lurnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko