Mladi fizik.
Pie J. N. VII.
^^^^^^^^Kotovo ste e siiali od deda, da imajo v Ameriki take
^r , | stroje, ki vrejo vanje od ene strani ivega preia in
m \f**^X ^JI *" P^aJ0 n ni'h d druge strani e peene kranjske
\.\ '&v^''^ klobase. Na tak stroj so se najbre spomnili nai vojaki,
I \*~ " Mi k so sliali o elektrinem stroju, ki ga imam doma.
j^^^^^^^^r | Radovednost jih je gnala na dvorie, kjer so akali pod
mojim oknom. Zijali so gor, kakor bi jim res imele
prileteti zdaj pa zdaj klobase v usta. Razume se, da so le sline poirali.
Slavko pa je pri meni ves navduen vrtel stroj, da so krasne svetle iskre
skakale in pokale kakor bi lo za stavo; druga ]e botela prekositi drugo v
lepoti in v sili.
Ali slii, kako poka? Kakor bi streljali s kapselni!" ree eden pod oknom.
nDa, pa kak stroj je to?" vpraa radovedno drugi. ,,Kak stroj hoe da je? Navaden bi je; z njim pokajo," je pojasnjeval Petrek, ki se je e bal, da bi se zaeli vojaki bolj zanimatt za stroi nego za vojake stvari.
,,To pa e ni res," je posegel Janko vmes. Slavko mt je pravil, da imajo zgoraj tak stroj, ki proizvaja nekaj takega, kar ram je hotel tistikrat pokazati in ki se klie elektrika. Ta elektrika najbre tako poka."
,,Bei, bei," ga zaniljivo zavrne Petreek, nkakor nais je mislil tistikrat za norca iraeti, tako nas hoe danes, ker smo ga usTnrtiM/
nBei ti, ki se sam ima za norca s svojo vojaino! Zakrii: nPok!" in misli, da si e koga ubil." S tem je priel Petrku do ivega, br sprijela bi se bila, da ni posegel Lukec vmes. Ta je vse skupaj osraeil in s tetn provzroil, da so se razli.
-. 154
Slavko, ki je vse to slial, mi ree, da je Janko pametneji od vsakega drugega in da ga sedaj, ko se je z drugimi sprl, lahko povabimo. In zagle-dal se je v stroj. Kar strmel je v rni trdogumijevi ploi, ki so se na nji lesketali tanijolovi listki. Ko je jel vrteti ploi eno proti drugi, se je zaelo med njima umenje, kakor bi padala sodra. umelo je bolj in bolj, dokler ni nastala iskra med dvema kroglama, nakar je umenje prenehalo, da je zaelo iznova.
Rekli ste, da se zbira na eni krogli pozitivna elektrika, na drugi pa negativna. Kako pa pride elektrika nanje?" me vpraa Slavko, ko je vse dele stroja natanko pregledal.
i - . - ,
BKako pride nanje? No, po palicah, ki so na njih pritrjene krogle, na palice pa od plo skozi ta dva"glavnika. Saj sem ti e pravil, da postaneta ploi elektrini, ko se sueta, in sicer postaneta na desni, kjer ju oklepa en glavnik, pozitivno, na drugi, kjer ju oklepa drugi, pa negativno elektrini. Zaraditega se nabere na vsaki krogli drugovrstna elektrika."
Mislil sem, da se bo s tem zadovolil, pa sem se zmotil.
nDa postaneta ploi elektrini, se mi ne zdi udno, ker se tereta ob opiih, tudi si lahko predstavljam, da nastane na enem delu le pozitivna, na drugem le negativna elektrika, saj se razdeli tako elektrika tudi v palicah, ko jim pribliamo kako elektrino telo, da pa gre elektrika skozi glavnika na kroglice, tega ne morem razumeti. Saj se glavnika niti ne dotikata plo."
. 155 <
Ko je konal, me je pogledal, kakor bi hotel rei, da sem mu povedal vse, kar je e sam znal, in zamolal, kar bi bil rad zvedel. To napako sem moral popraviti, zato sem mu rekel, naj si e enkrat ogleda glavnika.
Vidi, kako ostre zobe imata?" sem ga opozoril. nSkozi ostre zobe ali osti pa rada uhaja elektrika. O tem te hoem kmalu prepriati."
Na vsako kroglo sem pritrdil ivanko. Slavko je mono gonil stroj, a iskre se niso hotele pokazati, dokler nisem odstranil ivank. Da bi se Slavko e bolj preprial, da uhaja elektrika skozi osti, sem ponovil poizkus v temi.
nOh, kako lepo!" je zaklical Slavko, ko je videl, da migljajo arei vijoliasti opki na razlinih delih stroja na koncu ene osti. Priblial jim je roko, in kakor bi utili, so se nagnili k nji in jo rahlo osipali. Igral se je nekaj asa z njimi, a kmalu je itnel pripravljeno novo vpraanje, ko je opazil, da se na eni osti le noe pojaviti are opek.
,,Kako je to, da se nahaja tam le area toka?"
nKer uhaja iz tiste osti negativna elektrika," setn mu pojasnil in dokazal z elektroskopom, da so pozitivno elektrini vsi oni deli stroja, ki se na njih pojavljajo arei opki.
nSedaj, ko si se preprial, da uhaja elektrika skozi osti, si lahko pred-stavlja, kako postane neelektrina krogla z ostjo pozitivno elektrina, ako pribliamo njeni osti drugo pozitivno elektrino telo. To razdvaja elektriki v krogli; pozitivno elektriko odbija, negativno pa privlauje skozi ost k sebi, dokler ne postane popolnoina neelektrino. Na ta nain postatffe krogla po-zitivno elektrina, kar izgleda kakor bi ost vsrkavala elektriko blinjega te-lesa. In tudi pravijo navadno, da vsrkavajo osti elektriko. Glavniki pri stroju jo tudi vsrkavajo in odvajajo na krogli. Tu se elektriki kopiita, ker druga drugo privlauje. Kopiita se pa le toliko asa, dokler ju privlana sila ne zdrui skozi zrak. Ko se to zgodi, zabliskne in poi."
Slavko ni imel ve asa, da bi me e kaj vpraal, ker so ga poklicali domov. Preden pa je odel, je zavrtel stroj e parkrat prav poteno in se zagledal vanj, kakor se zagleda mati v ljubljenega otroka, ko ga mora za-pustiti.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si