revija Druitva /a opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS ORNITOLOŠKI NAPOTKI Kako popisovati sove? Al Vrezec Zaradi svoje nočne aktivnosti so sove največkrat izvzete iz običajnih ornitoloških popisov, saj se z njimi čez dan srečamo bolj po naključju, ko spečo sovo nenamerno prepodimo iz počivališča. Kljub temu pa so podatki o njihovi razširjenosti in številčnosti zelo pomembni, saj so se ravno sove izkazale kot ene pomembnejših vrst pri določanju varstvenih smernic, v Sloveniji denimo pri določanju območij IBA. Popisa sov se lahko lotimo na tri načine: 1. s spraševanjem ljudi in kolegov, ki so sove opazili, s čimer lahko pridobimo podatke zlasti o razširjenosti na širšem območju. 2. z iskanjem gnezd in 3. z beleženjem nočnih oglašanj, kar je tudi najzanesljivejša metoda pri določanju številčnosti. Prve metode se bomo lotili, ko bomo preučevali razširjenost sov. denimo na ozemlju Slovenije. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč že objavljeni prispevki o opazovanjih sov. ki nam lahko nudijo prvi vpogled na razširjenost. Pri tem se izkaže, kako potrebni so taki. pa čeprav navidez nepomembni, prispevki. Druga metoda je zamudnejša, saj so še bolj kot sove skrita njihova gnezda. Obnese se pri nekaterih vrstah odprte krajine, ki imajo bolj izpostavljena gnezda. Med slovenskimi sovami je taka mala uharica Asiootus. Metoda je preprosta. Izbrano območje v zimskem ali zgodnjem spomladanskem času temeljito pregledamo in si zabeležimo vsa možna gnezdišča, torej večja gnezda ujed in vranov. Vsa zabeležena gnezda še enkrat obiščemo konec aprila ali v maju in preverimo njihovo zasedenost z malimi uharicami. Navadno že z daljnogledom opazimo obtišesne čopke valeče samice, ob približanju pa bo samica gnezdo naverjetneje tudi zapustila. Namesto iskanja gnezd lahko namestimo zaprte ali odprte gnezdilnice. ki jih sove po daljšem ali krajšem času zasedejo. Tak način pa je dolgotrajnejši in manj zanesljiv, saj nikoli ne vemo. koliko sov še gnezdi na območju na naravnih gnezdiščih. Primerna pa je gotovo za ugotavljanje razširjenosti in za poglobljene študije vrste. V Sloveniji smo gnezdenje v gnezdilnicah ugotovili pri sledečih sovah: pegasta sova Trto alba, veliki skovik Olm scops. kozača Sfri.x uraknsis, lesna sova S/rix aluco, mala uharica (odprti tip), koeonogi čuk Aegoliusfiuiereus in čuk Athene Razširjenost kozače Strix uralensis v Sloveniji je bila ugotovljena večinoma z zbiranjem naključnih opazovanj različnih opazovalcev (po Mihelič s sod. 2000). noetna. 12 ORNITOLOŠKI NAPOIKI letnik 9, številka 1. maj 2003 ORNITOLOŠKI NAPOTKI loto OiL-rm;o Nill Mala uharica Asio otus. J retja metoda je nočno beleženje oglašanj sov. Pri tem gre za beleženje spontanega oglašanja ali pa oglašanje izzovemo s predvajanjem posnetka sovjega petja v teritoriju. Metoda je primerna zlasti za ugotavljanje številčnosti, saj je izmed vseh treh najbolj natančna. S poslušanjem spontanega oglašanja popisujemo predvsem sove. ki se slabše odzivajo na posnetek. Pri nas je ta metoda v rabi zlasti za popise male in velike uharice Bubo bubo. Veliko uharico, kije pri nas tipična gnezdilka večjih skalnih sten. popisujemo z nočnim poslušanjem zgodaj spomladi v primernem okolju, to je v bližini skalnih sten. V prvem delu noči se namreč samec na svojem teritoriju intenzivno oglaša z donečim petjem, ki se lahko sliši tudi do 4 km daleč. Ko poznamo lokacijo teritorija, lahko metodo kombiniramo z dnevnim iskanjem gnezd, kjer s teleskopom pregledamo skalne stene znotraj znanega teritorija in tako poskušamo najti še gnezdo. Pri takem popisu pa je navadno potrebnih več popisovalcev, ki sc razporedijo vzdolž primernega okolja, saj se sove intenzivno oglašajo le v določenem delu noči. Samci male uharice, ki živi v odprti kulturni krajini, se spomladi intenzivno oglašajo v bližini gnezdišč, to jc okoli grmišč. osamljenih dreves ali gozdičkov. Popis poteka ponoči tako, da si na karto vrisujemo pojoče samce, popis pa je koristno vsaj dvakrat do trikrat ponoviti, saj lahko z enkratno ponovitvijo marsikaterega samca Veliko uharico Bubo bubo v Sloveniji popisujemo tudi s skupinskimi popisi, kjer popisovalci beležijo spontana oglašanja. zgrešimo. Metoda je primerna tudi za močvirsko uharico Asio flammeus, vendar se ta pri nas pojavlja le občasno, zadnje znano gnezdo v Sloveniji pa je bilo najdeno pred več kot 50-imi leti. Beleženje spontanega oglašanja je časovno omejeno in povsem odvisno od glasovne dejavnosti sov. Drugače je, če sove izzivamo s posnetki. Pri tem smo manj odvisni od časa in dejavnosti sov. Na posnetek oglašanja se teritorialne sove navadno zelo burno odzovejo. Pri tem velja opozorilo, naj se ta metoda uporabi izključno za namene raziskovanja ali popisovanja, ne pa za zabavo ali zgolj opazovanje. Nekatere vrste, denimo mali skovik Gkiuadiuni /xisserinuin, se lahko ob izzivanju tako razburijo, da ob tem postanejo bolj ranljive za plenilce! Oglašanje sov je posneto na zgoščenkah in kasetah in jih je možno kupiti. Izbiramo lahko med domačimi posnetki (Trilar 1999 in 2002) ali tujimi posnetki (Roche in Mebs 1989. Pelz 2003). Pri tej metodi gre podobno kol pri beleženju spontanega oglašanja za točkovni popis, ki pa ga lahko na terenu izvedemo na dva načina: (a) kot kartirno metodo, kjer na izbranem območju popišemo vse teritorije sov. ali (b) kot metodo vzorčenja, kjer uporabimo linijsko razporeditev točk in iz rezultata sklepamo na pogostnost sov na celotnem območju. Pri obeh načinih je potrebno izbrati mirne brezvetrne noči. saj veter zelo vpliva na glasovno dejavnost sov in s tem na uspeh popisa. SVET PTIC 23 ORNITOLOŠKI NAPOTKI Leva slika prikazuje izbrane popisne točke za velikega skovika Otus barju, Goričkem in Kozjanskem. Na popisnem območju izberemo mrežo točk na razdalji 300 do 1500 m, odvisno od razgibanosti in gozdnatosti terena. Popis vsake točke poteka z eno- do dveminutnim poslušanjem morebitnega spontanega oglašanja, eno- do dveminutnim predvajanjem posnetka petja in dve- do triminutnim poslušanjem za morebitni odziv. Lokacije pojočih samcev se vrisuje v karto, s čimer se izognemo podvajanju. Pri velikem skoviku se scops na Goričkem in desna rezultat popisa (po Štumberger 2000). Zlasti gozdne sove popisujemo z linijsko razporeditvijo točk. Tu pridejo v poštev vrste, kot so kozača, lesna sova. koconogi čuk in mali skovik. V Sloveniji te sove živijo večinoma v hribovitih in goratih predelih, populacije v nižinah pa so omejene le na lesno sovo in kozačo. Izbor popisnih točk na območju mora biti čim bolj primerljiv dejanskemu stanju življenjskega prostora na območju. To najlažje dosežemo z izborom točk čez cel višinski razpon Z uporabo kartirnega načina metode s posnetkom navadno popisujemo sove na negozdnih površinah, zlasti pegasto sovo, velikega skovika in čuka. S to metodo smo pri nas popisovali zlasti velikega skovika v maju na Ljubljanskem namreč neredko pripeli, da na isti točki zabeležimo tudi po več pojočih samcev. Gostoto parov ocenjujemo glede na celotno območje, ki smo ga sistematično pokrili s popisnimi točkami. 1100 2000 4000 6000 8000 10000 1200014000 16000 18000 20000 dolžina (m) Izbor popisnih točk v sklenjenih gozdnih kompleksih naj sledi reliefu območja. Primer linije popisnih točk na Krimu. 2-1 ORNITOLOŠKI NAPO I KI ORNITOLOŠKI NAPOTKI OBRAZEC ZA POPIS GOZDNIH SOV Lokaliteta: UTM: Datum: Čas opazovanja: od do Trajanje opazovanja: Vreme: Število popisnih točk: POSNETEK Opazovalci: Opombe: vrsta: avtor: POPIS NA TOČKAH: TOČKA URA VREME VETER TEMP. (°C) POPIS OPOMBE 1 2 3 SVfiT PTIC 25 Popisni obrazec za popis gozdnih sov. ORNITOLOŠKI NAPOTKI revija OruStva /a opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ÜOPPS Primerljivi kvantitativni popisi omogočajo primerjave med območji. Primer ugotovljenih gostot kozače Strix uralensis v Sloveniji (po Vrezec in Mihelič 2002). območja, kjer bodo verjetno prevladovale točke v sredinskem višinskem pasu. Točke naj bodo na razdalji najmanj 1000 ali 1500 m. Izberemo vsaj 13 točk. lahko pa tudi več. Večje število točk namreč pomeni tudi večjo natančnost ocene številčnosti. Popisujemo ponoči z avtomobilom z začetkom po zadnjem petju dnevnih ptic. Ko prispemo do točke, najprej do 5 minut poslušamo morebitna spontana oglašanja, nato predvajamo posnetek oglašanja okoli 10 min in po predvajanju še 5 minut poslušamo. Nemalokrat se pripeti, da med predvajanjem posnetka manjših vrst sov. npr. koeonogega čuka, v bližino posnetka prileti katera od večjih vrst. kozača ali lesna sova, in se pri tem ne oglasi. Zato je potrebno po posnetku okolico pregledati še z lučjo, saj navadno sova brezbrižno sedi na drevesu. Za vsak popis si pripravimo obrazec, ki nam bo olajšal kasnejšo obdelavo podatkov. Popis je priporočljivo izvesti vsaj dvakrat. Metoda je primerna za primerjave med območji in za grobo oceno gostot. Za natančnejše ocene lahko uporabimo podobno kartirno metodo kot pri vrstah odprte krajine, ki pa je veliko zamudnejša. T redstavljenih jc le nekaj načinov popisovanja, obstaja pa jih še več, odvisno od avtorjev in vrst. Skušal sem prikazati le liste, ki so v Sloveniji najbolj v rabi in tako najbolj priporoč- ljive za izvajanje zaradi možnih primerjav z ostalimi popisi. foto" Dietmar Nill Koconogi čuk Aego/iiis funereus. Viri: KONIC, C., F. WEICK, J. H. BECKING (1999): Owls. A Guide io the Owls of the World. Pica Press. Sussex. MIHELIČ, T., A. VRFZEC, M. PERUŠEK in j. SVETLIČIČ (2000): Kozača Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21 (98-99): 9-22. PELZ P. (2003): Owls of Europe. CL). Influence, Dabrowa Gomizca. ROCHE. J. C. in I . ME8S (1989): Die Stimmen der Greifvögel und Eulen Europas. Kosmos, Franckh'sche Verlagschandlung, W. Keller & Co., Stuttgart. (2 avdio kaseti) ŠTUMBERGER. B. (2000): Veliki skovik Otus scops na Goričkem. Acrocephalus 21 (98-99): 23-26. 26 ORNITOLOŠKI NAPOTKI IRILAR, T. (1999): Ljubljansko barje, skrivnostni svet živalskega oglašanja. CD. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. TRILAR, T. (2002): Gozdne ptice Slovenije. 2CD, Prirodoslovni muzej Slövenije, Ljubljana, VREZEC, A. (2001): Skrivnostni svet sov. Svet ptic 7 (3): 4-9. VREZEC, A. in T. MIHELIČ (2002): Distribution, densite et comportementsde la Chouette de l'Oural, Strix uralensis maeroura en Slovenie, durant la periode de riidification. 41 e Colloque interregional d'ornithologie, Porrentruy, Suisse. ZUBEROGOITIA. I, in L. F. CAMPOS (199S): Censusing owls in large areas: a comparison between methods. Ardeola 45 (1): 47-53.