n Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 n Za New York celo leto - $7.00 " Za inozemstvo celo leto $7.00 ____I GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. q Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903. at the Post Olfice at Hew York, N. Y., under Act of Congress of Marca 3. 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 303. — STEV. 303. NEW YORK. FRIDAY. DECEMBER 27, 1929. — PETEK, 27. DECEMBRA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII INDIJCI ZA POPOLNO NEODVISNOST OD ANGLIJE USODA INDIJE JE V ROKAH INDIJSKEGA NARODA" -JE REKEL VODITELJ GHANDI Indijski kongres se bo zavzel za popolno svobodo. Na zborovanju racijonalistov v Lahore bodo sprejeti važni sklepi. — Delegati so odločno obsojali atentat, ki je bil vprizorjen na indijskega podkralja. LAHORE, Indija, decembra. — Dne 29. decembra se bo sestal tukaj indijski narodni kongres, na katerem bodo sprejeti važni sklepi glede stališča, ki naj ga zavzame Indija v okrilju angleškega imperija. Na delu so mnoštevilni komiteji. Kongres je bil prazaprav že včeraj otvorjen, ko se je vršila velikanska parada, katere se je udeležilo na stotisoče oseb. . M Z Navzočih bo nad tntisoč delegatov, ki bodo dospeli iz vseh krajev Indije. Naj večja pozornost bo posvečena predlogom indijskih voditeljev Mahatme Ohandija in Pandita Nehru-a. Kongres bo odločno obsodil atenat, ki je bil pred kratkim vprizorjen na indijskega podkralja, pa se je k sreči izjalovil. Nehru je izdelal podroben načrt, soglasno s katerim naj postane Indija angleški dominij. Delegatje pa s tem najbrž ne bodo zadovoljili, ampak bodo zahtevali popolno neodvisnost Indije. , Včeraj je govoril na ljudskem zborovanju Ma-hatma Ghandi ter rekel med drugim: — Svoje prostosti si ne moremo priboriti z u-mori nedolžnih Angležev. Ključ k samovladi ni v rokah angleškega podkralja oziroma angleške vlade. Ta ključ počiva v vaših rokah. Po Ghandijevem mnenju je prvi pogoj za lepšo bodočnost Indije sporazum med Indijci in moslr mani. — Spor zamore dovesti le do anarhije, nikakor pa ne do demokracije, —je rekel. SAMOMOR POBEGLEGA PREJŠNJEGA KAZNENCA ČASTNIKA SO PRIJELI Prejšnji artilerijski častnik je izvršil samomor. Izgubil je baje vse premoženje na borzi. Paul Dlcmre star 33 let ter prejšnji častnik v 140. artilerijskem poliču, se je ustrelil izven policijske postaje v Jersey City. Do pred nekako enim mesecem je živel v Mont-clairju, a v zadnjem času pri svojem bratu na Whitestone Ave., v Whites tene. L. I. Policija pravi, da so našli pole? trupla pištolo ter več pisem, ki baje kažejo, da je bil njegov samomor posledica velikega poloma na Wail Streatu. Pismo* naslovljeno na nekega biokerja, kaže. da je Diemer prosil ali finančne pomoči ali pa službo. V drugem, pismu pa je Diemer pojasnil, da si bo vzel življenje, da bo imela njegova družina kaj dobička od SI6.0C0 zavarovalnine. Prcsll je. naj njegovo truplo sežgo in raztresejo oepel na vse strani. Njegov brat. Edward Diemer, s katerim je živel pokojnik, je rekel, da ne ve za nikak vzrok bratovega dejanja. Zahteval je zase tudi njegovo truplo. ZAKLADI MRTVEGA MORJA JERUZALEM, Palestina, 20. doc. Tukaj je bila ustanovljena družba z osnovnim kapitalom $2 500,000. Namen te družbe js razviti narav ne minrralne zaklade Mrtvega morja. Družba namerava dobiti konco-^je od palestinske in transjordan-ske vlade, tozadevno potrebno dovoljenje. V Mrtvem morju je baje vse polno mineralnih soli, ki so velike vrednosti. Spoznal ga je policist kot moža, za katerega je bi la razpisana nagrada. Pobegnil je s jetn.ške farme v New Jersey. Včeraj zjutraj je korakal slabo oblečen mlad moški po cesti iz Ncwarka v Jersey City. Čeprav je ■ bilo mraz t?r je bil ?labo oblečen, je bil vendar srečen. V eni uri ali dveh bo doma pri svoji materi, v Cliff-\ side, kjer bo lahko pozdravil svojo i ženo in otroka. Za otroka bo goto-! vo božično drevesce. Ž3 več mesecev je poteklo, od-, kar je hodil po običajnih cestah. 1 Policija ga je zasledovala vsepov-I sod. kajti potegnil je z državno jet-niške farme v Peesburg. N. J., kjer je moral odsediti triletno kazen ra-j di tatvin?. Njegovo sliko so razpo-' slali po vsej državi in nagrado ' so ponudili za njegovo aretaiijo. j Še malo časa in prišel bo v Cliff-side. Prijel bo v gorko hišo ter vi-del zopet svoje drage. Pobegnil je ^ na četrtega julija ter se potikal po i Pennsylvaniji in Marylandu, a si ni up?.l iti v New Jersey. Sedaj pa s? je ojunacil ter se vrnil domov. Na vogalu 31. ceste in Broadwayu v North Bergen je pospešil svoje korake. - Sedaj bcm kmalu doma, — si je rekel. — Hey, postojte nekoliko! — se je oglasil za njim policist in srce mu je takoj padlo hlače. Vedel je takoj, da j" vsega konec in aa ne bo mcgel videti svoje družine ter se bo moral vrniti na jetniško farmo, odkoder je ušel. TROJEN UMOR j V TENNESSEE' ____ i Mož, žena in otrok so bilij umorjeni v Tennessee-ju. — Uradne poizvedbe si nasprotujejo. — Co-; ronerjeva porota izjavlja, da je bil motiv dejanja rop. KNOCKSVILLE, Tenn., 26. dec. Danes zjutraj so našli v njihovem stanovanju trupla dr. Barclay Jo-nesa, 62 let starega zdiavnilka, njegove dva in trideset let stare žene Lucy Lane Jones ter njenega nečaka, George Lane-a. starega trinajst let. Uradniki, ki so preiskali umore, so uveljavili dve teoriji. Ccronerjeva porota je izjavila, da je til rop motiv dejanja, katero je izvršil dosedaj neznan človek. Šerif Anderson in njegov sin, pa sta rekla, da je najbrž sledil umor napadu na Mrs. Jones in oba išče ta sedaj mladega črnca, po imenu Sam, ki je bil v službi družine tekom preteklega tedna. AGENT JE ZNOREL FARMER USMRTIL! UBIL ŽENO IN NEDOLŽNEGA ŠEST OTROK Sam je stanoval v pritličju stanovanja, kjer so našli nago truplo ženske in poleg njega umorjenega nečaka. Šeri: je rekel,' da je neznanec vlomil v spalnico Mrs. Jo r.es. katero so našli v skrajnem neredu. PREREKANJA GLEDE SUŠE V SENATU Mitchell je odgovoril senatorju Borahu ter branil suhaške sile. — Do-ran pa je rekel, da reorganizira prohibicijsko službo. WASHINGTON. D. C., 26. dec. — Spcr radi prohlblcije se je obrnil danes v drugo smer. ko sta generalni pravdnik Mitchell in prohibicij-ski komisar Doran odgovorila senatorju Borahu, ki je izjavil včeraj, da ne bo nikdar mogoče izvesti prohibicljske postave s sedanjim osebjem. Generalni nravdnil* Mitchell naprtil del odgovornosti vladni panogi, kateri načeluje Borah. Mitchell Je nadalje proslavil može in njih moralo. Rekel je. da morajo delovati z velikimi ovirami, da pa nI videl v letu kontakta z justič-nim departmentom še nobene večje uneme, kot so jo pokazali prohi-blcijskl agenti. Department sam, — je rekel, — izdeluje odredbo, da iz-holJSa osobje, da oprosti sodišče kongestije. in da reorganizira agente za irvedenje prohibicije. Vae agencije izvedenja se zavedajo neprestanega pritiska pred-ter ne kalejo nikake brez- Narocite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. PLAVANJE V SEINI PARIZ, Francija. 26. decembra. Včeraj je štirindvajset plavačev tekmovalo, kateri bo prvi preplaval Iedenomrzlo reko Seine. Zmagal Je George Menu, ki je preplaval reko v dveh minutah in šestnajstih sekundah. i Trupla je našel Berth Lane, brat umorjene ki je prišel v mesto z božičnimi darovi. Truplo dr. Jonesa.^ ki je b 1 eden najbolj odličnih zdravnikov Knoxville, so našli na tleh ; garaže. i Uradniki so mnenja, da se je : mora pripetiti umor včeraj zvečer, j mtd deveto in deseto uro. Dr. JL»iics in njegova žena sta bila poročena šele eno leto. Ona je i jegova tretja žena, ker se je ločil od ostalih dveh žena, ki še obe ži-vit". Družina. Jones nima nikakih otrok, a mladi Lane je stanoval pri njiju. On je sin sorodnikov, a nje ! gov oče je že mrtev. Suhaška patrulja je u-smrtila sina policijskega poročnika, dasi ni bilo v njegovem motor nem čolnu niti kaplje opojne pijače. BUFFALO. N. Y , 26. decembra Umor, ki ga imajo na vesti prohi-bicijski agentje, je povzročil v t?r>i mestu veliko razburjenje. 27-letni Eugen Downey, sin nekega tukajšnjega policijskega poročnika. je bil sinoči smrtno ranjen. ko so obrežni stražniki začeli streljati na motorni čoln, s katerim je križaril po reki. Njegov tovariš je pobegnil na breg. Uradniki ct-režne straže so izjavili, da je čoln Downey a odgovar-lal opisu čolna, o katerem se je domnevalo, da tihotapi narkotična sredstva in pijačo iz Kanade. Ko se je čoln približal buffalske-mu pristanišču, so mu agentje tr-kazali, naj se ustavi. Downey se pa ni pokoril poveljem, nakar so stražniki otvorili o-f-'^nj. Prebivalci so izjavili, cla so se posluževali agentje strojnih pušk, kar so pa slednji zanikali ! Downey, ki je bil svoječasno -=5er- ( žant newyorske železniške policije , je bil aretiran zadnji teden, ker j.? prevažal žganje z ladjo "Loretta" Izpuščen je bil pod jamščino tisoč ; dolarjev. Sinoči so ga pa morda zopet spoznali ter ga napadli. V njegoveri motornem čolnu niso našli niti kapljice žganja. SORAZMERNO TREZEN B0ŽIC Policija je sporočila, da je bilo le petdeset žrtev pijače v bolnicah, da pa se ni pripetil noben smrtni slučaj. Rekordi Bellevue bolnice ter tudi enitve policije so kazale, da je šlo mesto New York skozi enega najbolj treznih božičnih praznikov, ;ar so jih praznovali tekom zad-ljih par let. | V Bellevue bolnico so do včeraj opoldne pripeljali pet in trideset ljudi, ki so trpeli na alkoholizmu.; ;o je bilo po "mnenju uradnikov le vrkako deset slučajev več kot se jih jripeti sleherni dan v letu. Niti en ;mrtni slučaj pa niso sporočili do e ure. Nobeno žensko ime se ni po-avilo na seznamu pet in tride-etih v psihopatičnem oddelku Bellevue boinice. Poročila iz drugih bolnic javljajo istotako, da Je bilo število bolnikov nek* ko isto kot v normalnih dnevih, a niti bolniške, niti policijske oblasti niso pripisovale te prikazni kakemu posebnemu slučaju. Vprašanja, kaj je povzročilo, da Je imel New York tak trezen Božič, niso izvala ni kakega posebnega odgovora. Treba pa je pomisjiti, da ni Božič Novo leto,' ko se pripeti najv«č slučajev zastrupljenja z alkoholom. ČE SE KAZNENCI UPRO ISKANJE E1ELS0NA Poizvedovalci v severni 0*1 • ••• v>]> f oibiriji so sporočili, da so domačini čuli aero-plan, ki je skušal prista~ ti. NOME, Alaska, 23. decembra —< Oživljeno je bilo upanje, da bo mogoče najti pogrešana letalca Eiel-:ona in Earl Bordlanda. Nov migljaj glede bivališča pogrešanih letalcev je bil vsebovan v radijskem sporočilu, katero je dobil Joe Crcsson, ki je letal v bližini trgovske ladje Nanuk, ki je ob-i tičala v ledu onstran Cape North | v Sibiriji. Poročilo kaže, da je Crosson sklenil ugotoviti mesto, kjer se nahajata oba letalca, katera pogrešajo izza 9. novembra. Nove informacije, katere so dali Crossonu trgovci in j j lomačini v bližini Nanuka, pravijo, da so slišaL aeroplan Eielsona dol-! go časa krožiti nad glavo, kot da silot skuša najti :r®sto, kjer bi lahko pristal. Crosson pa ni povedal, kje se nahaja ta prostor in sedaj skušamo izvedeti to od njega, da lahko kon-cetriramo iskanje v tem ozemlju. ŠPANSKO-AMERIŠKA DRUŽBA V MOSKVI MOCKVA, Rusija, 20. decembrr. Tukaj je bila oživotvorjena "Špan-sko-Ameriška Družba" da ojači znanstvene "Ti druge kulturne nošaje med Rusi in Južno An.er'-ko. Družbo so organizirali pisatelji in zanstveniki. Družba bo izmenjavala kulturne informacije, literarne prevode itd. Nato je končal svoje lastno življenje. — Odsotni sin je ušel isti usodi. — ' Blaznost pripisujejo u-darcu, katerega je doblj pred enim letom. WALNUT COWE, N. C., 26. doc. Ker je postal nenadno blazen, je neki farmer iz Stokes o>"-aja ubi. svojo ženo in šest otrok. Potem k~ jih je pripravil za pogreb, je od šel v gozd v bližini doma ter izvršil samomor. Truplo C D. Lawsona, 43 let .ita-rega očeta in farmerja, so našli nekako eno miljo od doma, s prestreljenimi prsi. Na domu pa so bila trupla Mrs. Lawson, stare 38 let, Marije, k' 1e bila stara sedemnajst let, Jamesa, ki je bil star 11 let ter druga trupla. med katerimi je bilo truplo štiri mesev starega dojenčka. NL.: in najstarejša hčerka sta bili u-streljeni skozi prsi in sicer z istim orožjem katerega se Je poslužil oči da konča svoje lastno življenje. Ostali otroci pa so bili ubiti z nekim topim orodjem. Uradniki, ki so preiskali umor so uveljavili, da je možak očividn > znorel vsled udarca, katerega Je dobil pred nekako enim letom. Devetnaistletni sin Arthur, ki je obiskal nekega strica v bližini Ger mantowna, par milj od Walnut Covet, je bil edini član družine, * je ušel. Bil je strašno potrt, ko ;>c je vrnil domov ter izvedel, kaj se je pripetilo. DOGOVOR GLEDE SAARA PARIZ, Francija. 26. decemt Rudniška komisija je pripravljen predlagati Franciji, naj vrne Nemčiji eno izmed kolonij, ki so bile z i-plenjene tekom vojne. V povračil' bo Francija zahtevala, naj se vzn ži dosedanji status v provinci S^rr mesto da bi se vršilo ljudsko glasovanje, če naj pripade Saar dolini zopet Nemčiji ali ne. Slika je bila vzeta tekom zadnjega upora kaznencev v Auburn jetniš-nici. Policija in milica sta z velikimi žrtvami in trudom napravila red. ADVERTISE i in "GLAS NARODA' DENARNA NAKAZILA ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo Din 500 ..................... S 9-35 w 1000 .......................... $18.^0 » 2500 ........................ S 46.00 » 5000 .................... S 91.00 " 10,000 ........................ S181.00 v Italijo Lir 100 200 300 . 500 . 1000 ___________ $ 5.75 ..........„.$ 11.30 ............$ 16.Č0 _______ S 27.40 ............ $ 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih. 1 NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, H. Y. Telephone: Barclay 0380 k .»Jiiw L............... ' _______________i_ _ _ i. ' .r,^ —--------------- -Owned and Published bj 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) JTrank Saluer. President Louis Benedlk, Treasurer opisi Y il » Place of business of the corporation and addresses of above officers: 116 W. 18th Street, Borough of Manhatan, New Yofr City, N. "GLAS NARODA < Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Ea celo leto velja Ust In Kanado ____-__________ £a pol leta .......—----- Za četrt leta .............. Ameriko 46.00 ..43 00 _____41.50 Za New York sa celo leto__67.00 Za pol leta_______________________4350 Za Inozemstvo za celo leto------47.00 Ža pol leta ------------------------43-50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemšl nedelj ln praznikov. Barberton, O. Okolica je pokrita s približno pet palcev visokim snegom. Skoraj gotovo bodo letošnji božični prazniki idealni in mrzli. Pred durmi je Novo leto. Kakšno bo? Kaj imamo za pričakovati v prihodnjem letu? Iz Washingtona oziroma iz vseh višjih Jcrpgov nam pojejo prospe-riteto, tjo tovarnah pa trgajo plače. Zdraven vsega tega se pa širi po tukajšnjih tvarnah v vedno večjem obsegu takozvani priganjaški sistem. Da to ne dela veselih obra- Flin Flon, Man., Canada. Po dolgem času. odkar sem zapustil vzhodno Canado, sem vam zopet oglašam. Kadar sprejmete od Sakser State Bank svoto $6.00, mi izvolite pošiljati časopis Glas Naroda. ker nestrpno pričakujem, da zopet čitam in vidim slovenski ča-scDis, ki me bo kratkočasil v slo-venskem govoru v teh mrzlih zimskih večerih. Iz Jugoslavije. zov, je umeyno. Da pa izgubimo mr- .Oopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla- rcvoM poSiljati po Money -Order. Pri spremembi kraja naročnikov, i t , L prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo kost 2 obrazov, znamo posebno Slo- naslovnlka . i venci poskrbeti. Veselice, igre, do- »GLASNARODA". 216 W. 16th Steeet. H*m York. N. V. mače zabave itd" 50 na dneVnem 216 Telephone: Chelsea 5878 SPWWWItWfl JETNIŠKE KEMPE IN ZAPORI so na redu. Na starega leta večer priredi Slov. Sam. Dr. "Domovina" v svoji lastni dvorani na Mulberry cesti veliko ______veselico z eno dejanko šalo-igro. Igro "Kakršen gospod, tak sluga ' A' zadnjih petih mesecih so se izbruhnili v dveh k a z- bo vprizorii dramatični klub 'sio- nilnieah trije Upori, ki so hili pa seveda kmalu nasilno tveniJa * i zatrti. Tukaj se nahajam edini Slovenec Northern Canado. Žal mi je. da ni I še drugih naših Slovencev privedla pot na to delo, kjer delavske prilike so bile do sedaj zelo dobre. Sedaj po zimi Se delajo dnevne u-re kal:or šift, 10 ur. ah to brez izjeme kaj za en dan je. Nedelj in praznikov se ne praznuje. Upam, da bo Eožič prvi dan. ki ga bomo praznovali in se spominjali na Kristusovo rojstvo. Upam. da nam pride naznanjat Kristusovo rojetvo misijonar in bomo z Indijanci vred praznovali božično noč Ver paznikov in ve;b?h prireditvah kar najboljše predli a men je izbvubnrta na dan. : ikrbljcno za lačne in žejne, bodite j zagotc videni. V enem pogledu so pn kaznilnice po severnih drža vali1 Pc/drav ^ na svidenje! boljše kot pa «»no p<> južnih. V jr'zinli drža vab 'majn ponekod še vedno navado, posojati jetnike podjetnikom. Pred par tedni je bila vložena v zveznem senatu pritožba proti upravi kaznilnice v Atlanti, res. da so kaznenei zaposleni izven zavoda. Ker se sliši zelo malo iz te nasel- (i en era ln i pravilnik Združenih držav je bil pozvan, (bine, sem se namenila poročati par naj uvede preiskavo, kar je tudi storil. vedelo božične praznike in srečno N«,vo leto želim vsem Slovencem in Sit venkam širom Združenih držav, )istu Glas Naroda, pa obilo novih naročnikov. Joseph Hiti. En um claw, Wash. Želim vam vesele božične praznike in sračno Novo leto. Glas Narodu pa obilno napredka v bodočem letu. Vas pozdravlja Leo Champa. Kapuskasing, Ont., Canada. Tu je precejšnje število Slovencev in delamo vsi v tem času še precej dobro. Bližajo se prazniki in Novo leto, zato želim vsem Slovencem v Ameriki in tudi po Kanadi vesele praznika in Ncvj leto. Joe Retelj. Eksplozija plina v kanalu. Nenavadna nesreča se je pripetila na Laščinčaku v Zagrebu. V enem tamošnjih kanalov je nastala silna eksplozija, pri kateri sta bila dva delavca težko ranjena in so ju morali prepeljati v bolnico. Popoldne sta delala v kanalu dva delavca tvrdke Bayer & Co. in polagala ob obrežju betonske plošče. Kanal je slabo ventiliran in zato ni čuda da sc se nabirali v njem plin, prepojeni z žveplom. En delavec je prižgal v kanalu vžigalico, hoteč posvetiti in ugotovili, odkod se širi smrad. Kipoma je nastala strašna detonacija, ogromen ognjen zu-bclj je cbjel ves kanal. Plamen je švignil 10 metrev visoko iz kanala. V kanalu so se vžgali plini in ves kanal je gcrel. Pri ekskleziji sta bila oba delavca nevarno opečena, gereti pa je začel tudi moot preko glavnega kanala. O požaru so bil!. obveščeni gasilci, ki so ogenj kmalu pogasili. Ooa delavca so orepelja-li v bolnico. Eden je nevarno opečen po otrazu in vsem životu in je njegovo stanje zelo kritično. Smrtna obsodba v Tuzli. Pred tuzlanskim okrožnim sodiščem je bila zaključena razprava proti dninarju Mustaši A-.Jibego-viču iz Kladna ki je 22 avgusta na peti z Beljeva v Kladanj v zasedi počakal kočijaža Sulja Nemi-sadoviča. ga zahrbtno ustrelil in mu vzel 4270 Din. Obsojen je bil na smrt na vešalih. Prcces Ba&e Anujke pred vzklicnim sodiščem. Novcsadsko vzklicno sodisče je to dni razpravljalo o aferi zloglasn.-vaške čarovnice Anujke Dee ar kake so jo krstili vašcan* Baba Anujka ter njenim sokrivcem, ki so sporazumno zastrupili več ljudi. Vzklicno sodišče je zvišalo S:mi Mcmtrcvu kazen od 15 1?: na do cmrtno ječo. Ljubinki Milan kov pa cd 8 na 10 let ječe. Potrdilo jr tudi obsodbo ostalih obtožencev. Tako je biia Baba Anujka ob ojen^ na 15 let ječe. Stana in Sofija M<>-mir&v r.a dosmrtno j^co. Olur Stv.r-dža in Danica Staji;- slu biii pa o-prešeni. Razen Ljubice Milankov LEPI MOŠK! NA 9 MESECEV ORSOJEN OČETOMORILEC vrst ir Delavske razmere so kakor pov- t V torek ie predložil zvezni generalni pravdnik Micliell sod- torei nič kaJ Prida* vreme p* i imamo še precej dobro ob tem let- senatu izid svoje preiskave. I ki je s kaznijo zadovoljna, so se Bclje je brez žene — pravi 100-lrt- j cbto4cnci pritožili, ni starček. Te dni je seljak Avram Petrovič j iz Rakovice v Srbiji slavil' stoti 1 rojstni dan. Starček je še izredno ! čvrst in čil in vse kaže, da bo št- j dolgo živel. Dopisniku nekega beo- j grajskega lista je pripovedoval, da ' je njegov oče umrl v starosti 116 let, ded pa je dočakal celo 135. leto. Ko so ga vprašali po ženi. je dejal da mu je že pr°d desetletji u- » mrla. Na vprašanje, zakaj se ni še -t enkrat oženil, je dejal, da je bolje , živeti brez žene.... V Galiciji je živel čudodelni rabin. o katerem so ljudje govorili! da zna obujati mrtve Nekoč je umil star mož, njegov sin je prihifel k rabinu in ga prosil, naj mu očeta obudi cd mrtvih. Rabin je odšel z njim na dom in zahteval najprej steklcnico vina. Popil je vina in prigovarjal mr:ič^: Abraham, vsta-ni in živi. Mrlič je ležal nepremično. Tedai je dejal rabin: To vino je bilo preslabo. Pnnes: iz klet! steklcnico tokajca. In rabin je izpraznil kozarec za kozarcem ter znova pozval mrliča, naj oživi. Toda mrtvec se ni gani. In zopet j? dejal rabin sinu: Vir.o je bilo preslabo, prinesi mi steklenico borceauxa. Rabin je srkal žlahtno kapljico kozarec za kozarcem, toda mrlič se ni hotel zdra:r.iti iz večnega sna. Slednjič je moral s.n prirs?st. še iampanjca. R^b.n gr; ic 7.3. kozarcem »n pri vsa-u je vzkliknil: Abraham, vi! Ko p:» tudi to ni pora bin po racinji ca. i steklenico pil kczarec kc*:n kczorci vstar.i :n ži1 magalo. je šampanjca majal z g 1 rej je .-tafi res umrl. m Koliko zna* a* na tvojega avtomobilu? — 50 milj na uro. — Več ne? — Tudi 60 k#>ga povozim Krvav pretep v Zagrebu. V gostilni Črček na Tratinski cesti v Zagrebu je popivala večja družba, med katero je bil tudi trgovski potnik Josip Cvetko. Gostom Pravijo. da moškemu ni potrebna lepota, ker je lahko brez nic1 ženskam všeč. Vprašanje pa je.' kateri moški so ženskam všeč. Naj ' večkrat dobimo od žensk odgovor, da so jim všeč možati, pogumni Lu ; energični moški. To se sliši zelo ! prepričevalno toda v praksi jo tež-i ko določiti splošno veljavni ideal prave možatosti. Na kmetih mora biti moški širokopleč in močan, znati mora prijeti za vsako ae!o in najti pot do vsake ženske, ki mu ugaja, ce hoče veljati za ideal mo-1 žatosti. P* mestih vpliva na ideal e raa oženil: -k las t tc dame pretek- je vino kmalu stopilo v glavo in v moškega kino. toda samo teoretično, gostilni je nastal prepir. Nekdo je Če vprašate dekleta v mestu, ka- nem času. V tukajšnji naselbini Krain so tri podporna društva, katera skupno delujejo v najlepši slogi, razen par njih je, ali na dva se ne gleda, ker smeti se povsod dobi. Ugotovil je, da temelje vse podrobnosti, ki so bile navedene v pritožbi, na resnici. Državni jetniški upravi države Oeargije je bilo prepuščenih dvesto zamorskih kazneneev, (la popravljajo ee-i Dalje naznanjam, da priredijo ste v Cliatam okraju. Prepušeeni so bili proti "plačilu" idruštva skuPno veselico na staro Gospod Micliell je nadalje ugotovil, da so omenjeni i igral bo slovenski c j \ ■ i i i • • i „ . r ^ i burica iz Tacome. zamorci s svojim položajem popolnoma zadovoljni, ker so| Toraj uljudni> yabimo vs£? ro.ake razmere v zvezni kaznilnici tako slabe, prostori tako ozki Slovane, da nas posetijo na omenje-in krana tako nezadostna, da so kaznenei rajši pod državno kot j>a pod zvezno kontrolo. Le pomislite! Najvišji justični uradnik dežele, kateremu so podrejene vse zvezne kaznilnice, izreka s temi besedami svojo sodbo o razmerah. V jetniških kempah po Južnih državah je strašno življenje. H koncu m0jega dopisa želim Neki tekstilni štrajkar iz Mariona, ki je bil pred krat - j ysem rojakom in rojakinjam .vesele im obsojen na sest mesecev ječe, je sporočil, da so kaz. nenci z verigami priklenjeni drug na drugega, da jih večkrat bičajo in da je hrana pod vsako kritiko. leto zvečer, to je na 31. decembra. orkester Tam- ni dan, ker na razpolago bo dosti zabave za stare in mlade. Tudi kranjskih klobas ne bode manjkalo, zato bo skrbel odbor. Tcrej, čitatelji Glas Naroda, le opozorite svoje sorojake za omenjeno veselico. In tudi Petra Zgago pcvabimc. naj pride tudi on enkrat na Zapad pokusit kranjske klobase. lo Novo leto, a tebi Glas Naroda pa obilo novih naročnikov v letu 1930. Poročevalka. V Hirschbergu na Nemškem se je vršila te dni razprava proti mlademu gornješlezijskemu grofu Kristijanu Frideriku Stolbergu-Wer- } nigerodeju. ki je bil obtožen, da je! letošnjega 18. marca ustrelil svojega očeta v njegovi sobi na gradu Janovcu. Razprava je vzbujala ogromno senzacijo po vsej Nemčiji, ker je bilo na vsej zadevi mnogo skrivnostnega, o čemer je javnost upala, da bo prišlo pred sodniki na dan. Tako je še danes vse prepričano, da tragedije j pobegniti, begu pa je ed^n j Lepi moški so po njihovem mnenju nezvesti baš zato ter so pre- izzival Cvetka, nakar se je ta pričel prepirati z njim. Nenadoma je izzivač potegnil nož in sunil Svetka trikrat v glavo. Težko ranjenega Cvetka so morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico, dočim so napadalca zaprli. Sinrt tihotapca na begu. V Kaštel Starom sta nedavno dva finančna organa zalotila vej tihotapcev tobaka. Zaplenila sta Fant. ki bi ug3ja mi pr» Posredovalec: -- Njen olst je vendar čista. — Že mogoče, toda nekam dolga se mi zdi. Policist je na križišču, kjer pokaže gospod iz avtomobila z roko na levo, dana pa na desno: — Kaj pa je? Kaj se hočeta ločiti? . . * Pctrta vdeva vstop: v krožek špi-ritistov in prosi, naj pri prvi priliki prikličejo duha njenega mori1. Špiritisti ji ustrežejo. V kritičnem trenutku pa prišlorklja nekdo po hodniku mimo sobe: — Križ božji, teri moški ji ugaja, odgovori, da mora imeti izrazite peteze na obrazu. lepe oči, lepo postavo in zagorel obraz. V praksi se pa poro- Jc žr lu in kakor običajno, natres či tako dekle navadno z moškim, kan- — zašepeta vdova, ki je že močno plešast, ki nosi o-čala ali pa ima že lepo zaokrožen trebušček. 500 žen te dni klub za zaščito grdih moških. Originalne Angležinje se bo-ie proti splošni navadi, da daje-je prava, iniciator- j jim 73 tobaka. Tihotapci so sku- j° ženske prednost lepim moškim, ka te krvave družinske t-raorpHiiP 1 -.. ----.-------— ! t „„ .— ---------! f — Ali bi se poročili z bedastim j modern, ki bi imel mnogo denarja? v Londonu je ustanovilo — ie vprašal- kavalir lepotico. — Koliko ga pa imate? cbtoženčeva mati, ki je v ljubav— i p-^j v 4 metre siobok jarek in se nem razmerju s svojim svakom in ubil Dva tihotapcema se je posre-da je prevzel obtoženec zločin na- : ^io pDo-gniti, dočim so enega prise le z?:to, da obvaruje kazni. Š? jeii čudneje je vplivalo dejstvo, da so bili mladi grof in njegovi bratje žrtve materinega ljubimca, ki je homoseksualec. Vendar pa je raz- Pcskušen samomor žene novosad-skega trgovca. Trgovec Marko Dotler je radi neprava prešla nekako ^namenoma £rečnih špekulacij izgubil na borzi j posledicah skopnosti matere nara-čez ta in podobna dejstva, ki bi bi- milijonsko premoženje. Špekuliral' ve ženska mnogo bolj, nego moški. več lepi .Noben lep moški ni za i zakonsko življenje. Pač so pa grdi moški zanesljivi in dobri zakonski možje, ker so zelo veseli, da jih sploh katera hoče. Zdi se, da je klub londonskih žen za zaščito grdih moških odveč. Saj trpi na, Moškim niti starost preveč ne škoduje. Star samec najde lažje dekleta, ki je pripravljeno deliti ž la lahko podlaga za popolno raz- j g p^ kljub temu še naprsj in za- kritje vse zadeve. Zdi se, da imajo igrai 4 milijone tujega premoženja, neki krogi nemške "republikanske"' Končno so mu postala tla prevro- justice še vedno ogromen respekt ča, pcneveril je večji znesek in po- j njim dobro in zlo. kakor pa stara pred visokimi naslovi in da ne rav- btgnil v inozemstvo. V Novem Sa- ! samica mladega fanta. V praksi se najo z njimi po istem merilu, ka- dU je pustil ženo in otroka. Žena j ni še nikoli zahtevalo, da bi moral kršnega uporabljajo n. pr. proti o- jg pred dnevi potovala v Budim- ! biti moški lep. Nasprotno, izobra- sebam iz "nizkega" stanu. Mladega pešte. kjer je te dni zavžila vero- žene žene vedo, da so lepi moški i grofa so obsodili samo radi malo- nal: Našli so jo nezavestno in jo navadno domišljavi in omejeni. Isto marnega ravnanja z orožjem na 9 prepeljali v bolnico. Njeno stanje velja pogosto tudi za lepe žensk Kaznenei spe drug poleg drugega V šotorih ter SO iz- Naročite se na "Glas Narod«" - mesecev ječe, pri čemer so mu všte- je kritično. Dotlerja so baje areti- j Vsaka žena pa hoče imeti moža, ki postavljeni dežju in mrazu, navziie temu so pa — soglasno zatrdilom zveznega državnega pravdnika, bolj zadovoljni kot pa v zvezni kaznilnici. POGODBA MED MEHIKO IN POJSKO STARODAVNO OKOSTJE de UMA, Peru, 28. decembra. — Dr. Herbert Williams, član buffalskega vseučilišča, ki se je mudil v Peruju ter preiskoval starodavna okostja, je odpotoval pr»ii domu. Seboj je I y?el dosti starodavnih Jfcosti, kat^e-svojega posla-Ire bo mikroskopično preiskal. Trgovina med obe-1 MEXICO CITY, Mehiko. 28 VkraLktun b<»do aopet- obnovljeni diplomatski odnosa ji med Mehiko In Poljsko Pt4jska vlad* .je irmaig\ 2-Ui Tita Filipov nika v Mehiki največji slovenski dnevnik v Zdru- j li v kazen 45 dni, ki jih je prese- iali v Nizzi. žen i h državah. i del v preiskovalnem zaporu. deželama Je tako narasia. da je KAVNATEU, KI ZAVRAČA PREVISOKO PLAČO. ma bilo obnovUenje odnošajev potreb no. Celo rabi Ben Akiba bi moral priznati, da česa takšnega še ni -bilo pod solncem: V Synedyu so ponudili ravnateljsko mesto avstralskih železnic znanemu finančniku Wil- ITAIJUIANKE ZA DOL^-A KRILA. Kakor poročajo iz Rima, je depu-tacija žensk izročila italijanski kraljici peticijo s 50,000 podpisi, ki protestirajo proti kratkim krilom . J Mamu Clearyju. Določili so mu pl*-V izročeni spomenici se oenačuje, čo 1609 iuntoar. Toda Claary je to moda kratkih kril kot nemoralna.. ponudbo ogorčeno odklonil ln je iz-pohujšljiva in nevarna. Od poere- j javil, da sprejme ravnateljevanje le dm an J a kraljice si obetajo iep&ke | pod tew pwo^eon 6e mu plačo zni-vpiiko, vendar j« selo dvomljivo, da iaio n* SQM fomtpr« Seveda so to m bo kntUica savaeia za zahtevo | sprejeli! _ teh 50,000 in stopUa na čelo nove- --- j ADTVBT18K in "Glat Naroda". Naročite SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR - za leto 1930 ki je letos izredno zanimiv. Umor iz sovraštva. Brata Peter in Suka Nikolič iz i Velikega Gaja sta že dolgo sovra-g žila posestnika Ivana Šariča iz iste-g I ga sela. Te dni sta brata Šariča i ■ ponoči zavratno napadla, večkrat j[ nanj ustrelila in ga udarila s sekiro jj 1 po glavi. Ena krogla mu je obti-| čala v trebuhu druga pa v nogi. S ' Šariča so prepeljali v bolnico, kjer I je pa poškodbam podlegel. Brata § Nikolič so orožniki aretirali in izro-= ' čili sodišču. stoji v tem ali onem pogledu nad ne tam. njo in svojo okolico. In ta zahteva je popolnoma pravilna. Nižji uradnik: — Tu nekaj ni v redu. gospod ravnatelj. Ali sem jaz napravil oslarijo, ali ste se pa vi zmotili. Profesor: — Kako pada temperatura vode v veliki globini, se najbrž? prepričate, če vtaknete eno roko v 1 m globoko, drugo pa v 10 m globoko vodo. Oče sinu študentu: — Čuj, dečko, zdaj pa glej. da končaš sam študije. Prvo in arugo materi si že zaštudiral. tretjič se pa tebi na ljubo ne poročim. * Vsem, k: so mi želeli vesele prazni. prisrčna hvala. Skoro vso čestitka se je končala z vabilom, naj pridem sem ali tja. Nobenemu vabilu se nisem odzval zato, ker se vsem nisem mogel. Zamere pa ne maram, ne tukaj. Zaston duho zoper na-ekom zime POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21* West 1» Street New York, N. Y. i ! Nič več gladovnih stavk. j Nemški kaznilniški zdravniki n j predlagajo $elo uspešno sredstvo B ' za pobijanje gladovnih stavk. To u j je sinulin, znani preparat, ki rešu- §|je diabetike smrti s tem, da jipi »kuAnjo. s^daj. t<» "objavljeno, a." m-kri osvobodi prevelike in zato ,ahko VHUk trpt< 1 ,esa Znač ilna metoda, ki je prišla na pomoč naduinim. — Pišite danes za brezplačno poskušnjo. trjiite v sled sliiilh nupadov naduhe, Kf» j.- mrzlo in vlažno. «"•.• du.šite ln lovite sa|K), |>išit»- takoj Kroni i. r AjJtli-ma Co.. zit br»-2|>lnf-no no»KuSxijo njihove zdravilne metode. .Ve Vjirašu s--, kje živite :ili <"■«• imate še kaj upanja v kak.i zdraviht ]>od solncein, jiišiie |n. to bre/,-i>ln«'-no poskuMtijo. t"-,, st.- tn»eli vse življenje in ste poskusili vse na svetu ne bi vam pomagajo; Oe »te opustili ves IMtR-um, ne ««pustite upanja, pač pa po-; šljite za to prunto ]>osku^njo. N"a ta naiin boste Izvedeli, kitko ; i 1 lahko pomasate, kljub dosedanjim ra£n-i caranjetn v vašem iskanju, da se izne-i bite naduhe. Zatorej pišite po to ik»- 1JHPHHPMHP g , smrtno nevarne količine sladkor- g ja. Če pa injeciraš majhno dozo g j insulina normalnemu človeku, mu za normalno življenje potrebno množino sladkorja tako zmanjša, da začuti njegovo ned os tajanje telo kot neodoljiv glad. Gladovni stavkar je v tem slučaju naravnost I prisiljen vdati se občutku glada 1' ln zahtevati jed. nega natina in da brezplačno preSfkuni zdravljenje, ki Je Znano tisočerim k t največja dobrota, ki je prišla v njihovo -življenje. >*oš!jite kupni danes. N ča-kajte. BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON jj PIIOXTIKR ASTHMA CO.. 1296J Frontier Bldp . Niagara St Buffalo, X. V Pošljite brezplačno poskuSnjo va»e me-I tode na: .......................... Niti v priljubljeni Downtown nisem šel pogledat, dasi bi se mi čaj prilegel, ker sem močno prehlajen. Tam v bližini tretje ceste ga znajo posebno dobro pripraviti na dunajski način. No, pa drugo leto, če nam Bog zdravje, srečo in življenje da. ■X V Chicagu je vložila Mrs. Mary Ken yon tožbo za ločitev zakona. Rekla je, da se hoče od njega zato ločiti, ker je ni v sedmih letih niti enkrat poljubil. Ko je sodnik to slišal, je bil ves ogorčen. — Če ne poljubujete svoje žene, — je rekel — izvajate proti nji neke vrste nasilja. Tistemu, ki ženo 1 retepe, ne zamrerim tako kot pa onemu, ki jo zanemarja. Marsikatera ženska lažje prenese, če ji svm-tertja kak krožnik v glavo prileti, ket pa da bi je mož ne poljuboval. Nato je pa modri sodnik ločil zakonski par. To se je zgodilo pred štirinajstimi dnevi. Upati je, da je zdaj poljubov željna ženica že sita. On pa tudi, kako-pa- MB Strašna rodbinska tragedija* Škofja Loka. 7. decembra. Kakor blisk se je v večernih lirah Miklavževega praznovanja raznesla po vsej Škofji Loki in o-kolicl vest o grozni rodbinski tragediji, ki se je sprva zdela nemogoča, a se je končno izkazala le kot preveč resnična. Žrtev dosedaj neznanega storilca je postal posestnik prt Sv. Andreju, Pavel Ru-par vulgo Sink, ki je bil okoli 19. skozi okno svoje hiše s puško ustreljen v glavo. Čim se je vest zaznala v podrobnostih, je Uikoj padel sum groznega umora na njegovega očeta Janeza Ruparja, ki živi s svojim sinom in vso družino v stalnem prepiru in sporu kot preužit-kar. O podrobnostih dogodka ki je zaradi svoje strahote razburil vse prebivalstvo in je v analih škofjeloških deliktov edinstven, se je do-znalo naslednje podrobnosti: Malo naselje, ki leži približno u-ro hoda jugovzhodno od Škofje Loke, v planoti Polhograjskih Dolomitov, je Sv. Andrej, raz katerega je krasen razgled na Poljansko dolino in deloma Škofjo Loko samo. Posestva gorskih kmetovalcev so sredi romantične okolice raztresena po gričih in grebenih. Tudi Šin-kova hiša ima lego ob doka i o-strem robu strmega klanca in se vidi stavba tudi s ceste v Poljanski dolini. Stari Sink, ki je bil zaradi svojih čudnih nastopov in svojevrstnega ponašanja obče znana osebnost po vsem mestu, kakor tudi v vseh gorskih vaseh se je odpravil na dan zločina v popoldanski uri v Škofjo Loko, da tam uredi svoje opravke. Tudi za njim je odšla z doma tudi njegova žena Terezija in se odpravila v vas Bodovije, da se udeleži prihodnjega dne službe božje v čast sv. Nikolaju. Doma so ostali le 23-letni sin Pavel kot posestnik in njegovi sestri Marija in Marjanca. Domači so baš povečerjali. Pavel je sedel za mizo in čital neko knjigo, ko sta začuli sestri pri srednjem oknu hiše sumljiv šum. Marjanca se je komaj dobro odmaknila od mize k peči, ko je pretresel ozračje oster pok. Trenutek zatem je Pavel obupno zahropel, se sklonil nad mizo in padel. Sestri odreveneli od strahu in groze nista v prvem hipu vedeli, kaj se je zgodilo. Toda strel, ki je padel dobro merjen na mladega gospodarja je le preizvrstno dosegel svoj namen. Nesrečneža je zadel projektil naravnost v levo stran lobanje odkoder se je kri razlivala po mizi klopi in tleh ... V največjem strahu in prežalost- nem spoznanju sta dekleti u pihni -li svetilko in pobegnili kakor brezumni v vežo in čez nekaj minut skozi zadnja vrata na prosto klicat bližnje sosede na pomoč. V spremstvu več sosedov sa prišli sestri čez čas nazaj na dom in našli svojega brata v obupnem stanju. Skoro brez znakov življenja je ustreljeni Pavel slonel preko mize, kri jo je curkoma zalivala. Hčeri ne vedoč kako pomagati, sta v temni noči odšli v družbi soseda v Bodovije. da o žalostni novici obvestita svojo mater in sorodnike, ter pozove ta zdravnika, ako je sploh pomoč še mogoča.- V nesrečni hiši so ostali le sosedje. Medtem je prišel domov stari Šink z zatrjevanjem, da je pravkar prišel iz Škofje Loke, trkal na hišna vrata. V nekoliko vinjenem stanju je prestopil prag domače izbe in se delal povsem nevednega. Njegovo obnašanje je vzbudilo osobito pozornost, ko se na sina ki je bil v zadnjih vzdihljajih, niti ni ozrl pač pa je z zanimanjem ogledoval razbito okno in spraševal navzoče, kaj se je zgodilo. Kmalu po 21. je na kraj nesreče prihitel škofjeloški zdravnik dr. Rant z orožniki. Zdravnik je mogel konstatirati zgolj nastop smrti in je bila vsaka pomoč izključena. Orožniški narednik Franjo Rehai in kaplar Ivan Tomšič sta takoj pričela z zasliševanjem osumljenega starega Šinka, ki pa je vsako krivdo zanikal češ, da je strel slišal, ko je prihajal v bližino svojega doma. Ker pa je bil v odgovorih Šink dokaj nejasen in videti zmeden, sta orožnika napovedala o-sumljencu aretacijo in ga ponoči prepeljala v zapore okrajnega sodišča v Škof j i Loki. Naknadne poizvedbe aretiranca močno obtežujejo. Dognalo se je, da stari Rupar ni hodil po poti, ki jo je prvotno navedel in da na mestu, kjer naj bi bil slišal usodni strel, tudi ni bil. Njegov dokaz alibija je poleg tega močno omajan in ovržen s konsta-tacijo, da se je Rupar od 18. ure, jo se je nahajal še v gostilnih pri Urški Li Cenetu v Škofji Loki, lahko povrnil do dogodka domov. Brez-dvomno pa bo stroga preiskava dognala brezvestnega zločinca in ugotovila, v koliko je stari Rupar pri dejanju soudeležen. En večer med ličkaiji. Tragedija francoskega častnika. - Ko je pridna kmetova družina zvršila na polju domala vsa večja dela, se loti ob jesenskih večerih posla, ki prinaša v naša naselja o-bilo pisanega življenja. Kdo od nas, ki sicer ne spremljamo vsega kmečkega dela prav od blizu, ne pomisli rad nazaj na prijetne večerne sestanke, ko se zbero vsi sosedje, da pomagajo drug drugemu opraviti delo in da se ob-eenem v živahni, razigrani družbi | povesele ... no.... da.... na ličkanju. j Ličkanje je zdaj geslo podeželja! Saj je vendar življenje tako eno- • stavno in najdeš glavne osnove vsepovsod: naši kmetje se sestajajo! "u jesenske duge noči" okrog zvr- j hanih kupov koruznih strokov, drugje se zbirajo kavopivke ob svojih "venčkih" — po drugih običajih se nazivljejo taki sestanki — čajanke, če pa hočeš biti posebno podkovan v rabi slovarja tujk, boš celo krstil razvedrilne sestanke za "five o'clock tea".... Torej nič novega na svetu!.... menjajo se le forme.... in nazivi. Mi pa ostanemo, kakor smo bili in jo mahnemo na pristno pošteno staro kranjsko zbirščino — na ličkanje. Že popoldne nam je dela soseda tako nekam sramežljivo: "Zvečer pa bomo pri nas ličkali...." Kar tako mimogrede, kako bi bilo to vse nekam vsakdanje, v resnici pa ob Francoski listi so priobčili te dni salko seznanil. Vohunka je vedel z rod.i v deljah ven iz mesta, da se ne bi po- , Vest, da je bil pomiloščen morna-sladkali s kuhanimi stroki. nški poročnik Benjamii Ullmo, ki Saj gredo ličkarske šale xod. Nič zato, v svoji dobroti odpu- Ko je pospravljena prva rihta,1 je bil obsojen na dosmrti izgnan-sti prešernemu fantu in se zarež: pride na mizo pečeni kostanj. Kako stvo na> vražjih otokih. Pomilostitev pa ni popolna, kajti poročnik e sama, da se ji od veselja raz-mokne brezzoba čeljust....: danes njej, drugič drugemu.... škrtajo pridne roke in potegujejo pečene kostanje iz hrustančastih luščin! Če je kaj prida orehove le- Vce roke se noto zopet pridno zapletejo v delo. Je pa to le kratek intermezzo. Navihanci zopet išče j«* j priložnosti, da bi jo komu zagodli. Djkia Jera. tista,-"ki jo najhitreje premaga spanec, in se je pomaknila prav tik tople peči, rada vmes za-aremlje. Od časa do časa ji zakin-ka glava, no pa se še vedno znajde v pravem ravnotežju, da ne zdrči z nizkega stolčka. Ko pa jo opazijo fantini. kako ji leze trudna glava na prsi, ji njen sosed previdno spodmakne trinožnik, da se zavali Jera jerasta kakor prazen snop v ličkanje... Zopet krohot! Dekla se sicer togoti, ko vstaja iz mehke jame, pa se kmalu potolaži. Rada bi se ci-cer skregala in ušla spat. pa ji tri-sel na priboljšek ob koncu ličkanju ne da domov. Kmalu je pozabljena tudi ta "afera", fant. ki poje na vasi niprcj, tudi tu vzdigne eno više, vsa seba je polna veselih akordov. In nato sledi še druga in tretja pesem, dolgočasju ni tu mesta, vsem se zdi da je ob ličkanju tako luštno kakor na mali ohceti. Pesem gre že h koncu, tedaj pa tine, natrese gospodinja še pehar aii dva velikih koščakov, da je jedi res kar na izbiro. Najimenitnejši pa je konec! Gospodinja postavi na mizo par litrov tolkovca. — Malomarno omenja: "Na še tegale pokusite. čeprav ni dosti prida", v resnici pa kar nateguje ušesa, kako hvalo mu bodo peli, in mu kar dobro zdi pohvalna beseda sosedova, ki si je že v tretje natočil prazno čašo: "Dobra kapljica!' Še sam gospodar vzdigne nato kupico. Obrne jo proti luči, da se zasvetlika čista tekočina, nato pa pa prijazno pokima ličkarjem in jim napije: "Na zdravje in hvala lepa za obisk! Ko bomo ružili, pa spet pridite. — Bog Iona j!" — in spije čašo na požirek. Vsak ve, zdaj je konec! V stolpu udarja polnoč. Gostje vstanejo, — segajo bo moral sedeti do smrti v ječi v francoski Guyani. Poročnik je bil obsojen zaradi vohunstva v prid Nemčiji. Njegov proces, ki je bil največji po znani Drevfusovi aferi, je vzbudil v Franciji tem večje zanimanje, ker je igrala v njem najvažnejšo vlogo znana pariška plesalka La belle Lison. La belle Li-son je bila ljubljenka Pariza. Vsi so mislili, da je Francozinja in nihče ni slutil, da Je rodom Nemka. Zato ni čuda. da so vsi strmeli, ko se je izkazalo, da je ena najboljših nemških vohunk. Bila je dražest-na žena, ki je uje*a v svoje mreže poleg Ullma nekega generala in pet višjih uradnikov v vojnem ministrstvu. * Zapeljiva plesalka je imela mnogo oboževalce", posebno med diplomati in častniki. Mladi poročnik Ullmo se je do ušes zaljubil v njo in čeprav ni imel mnogo upanja, do- i da mu bo ljubezen vračala, je bil, na da so poročniku znani vojni načrti francoskega brodovja. Ko je sp znala, da ga v pijanosti ne mo pripraviti tako daleč, da bi nač: izdal, je poskusila doseči svoj c drugače. Zapeljala ga je, da je z -hajal z njo v zakotne beznicc, k;- . se razni sumljivi elementi naslaja z opijem. Na videz je tudi sar kadila opij in tako je poročni kmalu podlegel tej strasti. Na ta način je napravila iz njega svojega sužnja, ki je za ljubezen izdaj ! vojaške tajne. Zopeljala ga je ce' > tako daleč, da ji je fotografir: 1 važne načrte in ji izročil kopij Ko je imela kopije v rokah, je izginila iz Pariza. Ullmo je bil ves obupan. Izgub 1 je 1 -ibico in zaigral svojo karijero. Zasačili so ga šele čez več mesece . ko je ponujal nekemu članu gem -ralncga štaba za 100,000 franke v negativ vojnih načrtov. Vojno si -dišče ga je obsodilo na dosmrti i izgon na Vražje otoke, kjer je pr< -bil celih 21 let. Ker se je ves č; s lepo vedel, mu je bila kazen zniž:.-tem ,da so ga premestili v mačim v roke in jim žele lahko noč. tako vztrajen, da se je z lepo ple- < francosko Guyano. j čutiš, da ima že vse dopoldne ne- | se enemu izmed navihanih pobov, kam več skakanja in potov, in se je tudi nekam močneje kadilo iz sosedovega dimnika. Dandanes ličkanje že še gre! Vse je moderno, vse je šimi.... Ko stopiš v zračno sobo. je že zbran tam ki bi šel drugo leto na nabor, za-iskre od veselja oči. Kaj bi se tudi ne! V kupu je našel snetljiv strok. Več je vreden kakor ne ve ka.i. Za cigaro bi ga ne dal. Z lisičjim >-gledom pregledava vso družbo, oči Zunaj se svetlikajo številne zvezde, od nekje se čuje hripav glas po-tepinastega psa. .. kmalu nato pa zasniva vsa vas svoj zasluženi sen. .. Ličkarji hite v sanje, da se spo-cijejo za drugi večer. Vabi jih drugi sosed.... PRIMORSKE NOVICE ČUDA INDIJE PIRATI NAPADLI PARNIK cvet devištva, fantje junaki, skrom-1 mu lete le **>!} po dekletih. Išče in Samomor starca. V Koprivnici na Hrvatkem se je obesil 64-ietni starec Andrej Šte-fotoč, oče otrok. Vzrok samomora ni znan. zdi se pa. da ga je gnala v smrt beda. RDEČI FRAK ZA NATAKARJE V ANGLIJI Svečana obleka visokega sveta, frak, je, kakor znano, tudi službeni kroj natakarjev. Zato se na večernih prireditvah često dogodi, da kdo zamenja elegantnega mladega natakarja z manj eleganitnim in lepim gostom ali obratno. Nekemu angleškemu grofu se je še nedavno pripetilo, da ga je nekdo ostro pobaral, kaj da je z njegovim rost-beefom, ki je bil naročen že pred pol ure. Odličnim kavalirjem taka stvar seveda ni všeč, zato zahtevajo, da naj se natakarjem da vidnejši znak njih službe. Črna kravata baje premalo obeležuje njihov služabniški stan. Kavalirji so stavili alternativo: ali naj natakarji slečejo frak, ali ga bomo pa mi. Ta ultimatum, je silno prestrašil londonske krojače, kajti pri fraku se zasluži veliko več nego je dopustno pri drugi obleki. Zato so se vmešali v zadevo in predlagali za natakarje rdeč frank. Hotelirji so bili mnenja, da bi to bilo predrago in da bi zadostoval kot odznak natakarske-ga posla rdeč telovnik, kaka petij a ali celo veliki lesketajoči se gumbi. Krojači pa niso s tem sporafcumni, oni hočejo frak, ker bi pri gumbih in petij i skoro nič ne zasužili. Po njih mnenju reforma, ki krojačem ne prinese dobička sploh ni reforma. Spor še traja, kakor pa izgleda, bodo krojači podlegli in se bo usvojila le kaka malenkostno izpre-memba. Na rdče frank kavalirji ne pristajajo, ker bi to pomenilo one-čaščenje tradicijolnegea lova na lisico, kjer so v navadi rdeči fraki. Hude skrbi imajo londonski odlični-kl in se jim zdi čudno, da že ljubi Bog pri stvar j en ju ni poskrbel za to, da bi s posebr'm znakom ločil lorde od natakarjev. Gospodu Bogu bi se bilo to vsekakor bolje posrečilo, toda ni hotel tega. V svoji \iodroeti je Se vedel, zakaj. BIVŠA NEMŠKA TRDNJAVA V ČEŠKIH ROKAH Jihlava je bila svoje dni najmočnejša nemška trdnjava na Morav-skem. V občinskem zastopu niso imeli Čehi nobenega zastopnika in občinski uradi niso niti sprejemali čeških vlog svojih članov. Vsi poskusi češke večine prebivalstva, da bi dobila vsaj skromno zastopstvo v mestni občini, so bili brezuspešni, ker je bil občinski volilni red prikrojen samo na korist Nemcem. Po prevratu se je to spremenilo. Jihlava je dobila nov volilni red, temelječ na proporcijonalnem volilnem sistemu. Take j pri prvih volitvah se je nato pokazalo, da ima v mestu češko prebivalstvo znatno večino. Združene češke stranke so si izvojevale že pri prvih volitvah zmago in tako je nekoč mogočna nemška trdnjava prešla v češke roke. Pred kratkim so se vršile občinske volitve. Nemci so napeli vse sile, da bi zopet dobili Jihlavo v svoje roke in nemški listi so že pro-rokovali, da topot zopet zag os podari j o nad Jihlavo. Volitve pa so znova dokazale, da je nemškemu gospodarstvu v Jihlavi trajno od-kl en kal o. Kakor pri vseh prejšnjih volitvah, tako so se tudi topot združile vse češke stranke in so si v trdem boju izvojevale 24 mandatov. Nemške stranke so dobile 17 mandatov, komunisti pa enega, Čehi imajo torej v občinskem svetu 6 glasov večine. Od prejšnjih volitev so napredovali za 2 mandata, kar je dokaz, da češka stvar v Jihlavi trajno napreduje in da so jalove nemške nade, da bi še kdaj mogla nemška manjšina zavladati v Jihlavi. ne matere in resni očetje. Močna električna žarnica meče jasno luč po veselih obrazih, kolikor se jih sploh izpočetka opazi izza visokega plot koruznih strokov. Danes gre tak posel že zlahka od rok. Ampak včasih ni bilo takšnega ra*.KOšja. Brljava leščerba je kadila pod nos in trepetala v nizki zakajeni sobi, ali pa so še morda sproti palili trske in jih zatikali v mehka bruna. Danes pa je ličkanje — juhejl Če ti zmanjka govorice in utihne pesem, ti navije domač fantič, tak, ki svoje čase še peresa ne bi znal vzeti v roke in mu niti živine niso dali v varstvo, da bi jo gnal na pašo: — danes ti stoji tak pobič pri politi-rani omarici in vrti kolesa tako sigurno, kakor bi imel opravka s kavnim mlinčkom in je vsa soba na mah polna veselih akordov ali pa kratkočasnih besedi: nač — radio-časi!.... Jzpočetka je vsa številna družba zbira, katero bi spravil v zadrego in v posmeh. "Aha, jo že imam', šepeta sam sebi. Potem vstane, povsem brezskrbno, kakor bi ne imel niti za leš- i nik zlih misli. Odpravi se okrog kupa, kakor bi šel le mimogrede, da se v kotu pretegne od dolgega sedenja. Ko pa je vštric Mežruujeve Ančke, pa se jadrao skloni k njej — in že se je razlezel črn snetnjav stroj po rderčem Ančkinern ličku. Sprva dekle niti ne ve, kako grdo ji je zagodel ta fant. ki ji je bil še najbolj pri srcu od vseh. Ko pa se ozro vse oči v njo, precej ve, v kako sramoto jo je spravil. Ka-jon jo je podrsai preko nosa in lic z umazanim strokom, da je bolj podobna črni zamorklji kakor pa zali Mežnarjevi Ančki. "O ti hudoba!' se znajde dekle kmalu iz zagate. Vzdigne dva, tri težke stroke in oplazi z njimi hudobneža. ki se pod udarci kar zvije j Leta 1746 je v nasledstveni vojni avstrijska armada zasedla Genovo, j Dne 5. decembra 1746 je skupina ! avstrijškili vojakov odpravljala v Lombardijo genoveške topove. V ulici Portoria se je neki top zarli » 1 zemljo in ni ga bilo mogoče premakniti. Vojaki so zahtevali od meščanov pomoč. Zbrala se je velika množica, pomagati pa ni hotel nihče. Navzočih je bilo mnogo otrok in v ospredju je stal deček Giabat-tosta Perasso z domačim imenom "Balilla". Ko so vojaki silili ljudi. in ADVERTISE GLAS NARODA' tako umih rok, kako bi šlo nafpred njo. Deklina pa ne odneha, s akord. Hišni hlapec pa, tisti, ki je bil v vojski za "unteroficirja", ne zgubi niti tu svoje poveljniške zavesti. Kar s škornji razmeče kup koruznih strokov, da mu-zamegli pogled do brhke dekline, ki mu sedi nasproti. Še hitreje grabi fant, da izpodnese hribček strokov, ki bia-nijo pogledom do ražastega gvama deklice, ki jo ima že ves večer v mislili.... In kako vesten hišni gospodar deli kupe strokov, ta hlapec, Janez, ker se boji, da bo moral nositi polne stroke nazaj na pod, In si s tem samo otežkočil delo. Dobršen del gore koruznih stro-k.vr je že prešel skozi pridne roke, in so potegnli že vse sramežljive koruze iz belih srajčic. Potrgali so jim Us te, ki so odveč, pustili pa samo tri do štiri, jih potem po dva in dva zvezali skup, da jih obesijo sušit na late. Glavno delo je že skoro pri kraju. Medtem je ponehal radio-program, napovedovalec je želel vsem cenjenim poslušalkam in poslušalcem lahko noč. Ličkarji so začeli pospravljati svojo reč. Zdaj se začne šele pravo veselje! Ni bojazni, da ne bi podelali tisto večer vsega kupa kar ga je še o-stalo, razventega po tleh semintja, zato si privoščijo vmes tudi kako okroglo. O, so tiči tile fantje! Fantje ličkarji. Tamle ga vidite onega ponaglw-ca! Za pravo delo še ni, za lum parijo pa je že ves nabrit. Med polne stroke je potisnil pred napol slepo teto prazen strok. Teta pa ne vidi hudobije. Vsi drugi se mukajo in čakajo, kdaj bo zagrabila stara reva za prazen strok. svojo krepko roko mu jih par pri-soli, da je fantu že kar prav, ko mu nagovarjajo dekleta: "Zdaj imaš! — hitro jo prosi odpuščanja". In fant se tega ne brani, ker ve. da bi se Ančki preveč zameril, če bi jo ne prosil vpričo vseh — odmere.... "Na, tu je še en mlečnik...." pomoli soseda domači hčeri še ne povsem dozorel strok. Ves večer je imela domača hči na brigi, da je sproti zbirala mlečne stroke in jih je nosila v kuhinjo, kjer jih bodo spekii za pridne ličkarje. Ko je že prav zadnji strog pobeljen in je vsa nadlega znešena na svoj kraj, pa ima glavno besedo domača gospodinja, ki se ji kar lice ^meje, da se je iztekla vsa večerna zabava tako lepo. Ves kup koruze je poličkan, družba se je lepo zabavala, zdaj pa jim je treba po-streči z zakusko. Raje bi šla vsaka gospodinja iskat na posodo, kakor da bi pustila ličkarje lačne in žejne iz hiše. Ne, tega pa ne bi prenesla nobena poštena naša hiša, da Iz Hongkonga poročajo, da so morski roparji napadli in zažgali parnik "Haiching", last Douglasove parobrodne družbe. Vsi trije častniki so bili ranjeni. Dva rušilca torpedov sta prihitela napadenemu da jim morajo pomagati, je zagra-parniku na pomoč. Kitajski potni- bil deček "Balilla" kamen, zakričal ki so zapustili goreči parnik in se j in ga vrgel na vojake. Množica je vkrcali na krov rušileov torpedov. nato kamenjala vojake, ki so zbeža- Goreči parnik so odvlekli v hong-kongsko pristanišče. Tretji ranjeni častnik je ranam podlegel. Napad na angleški parnik je naj-ssnzacijonalnejša lopovščina morskih roparjev, kar jih pozna zgodovina kitajskega morja, 30 piratov je na poglavarjev znak od vseh strani napadlo poveljniški mosti-čfci. ki pa je bil ograjen z bodečo žico, kajti napadi piratov so v kitajskem morju na dnevnem redu. Razvil se je boj na življenje in smrt li na vse strani. Mameli je opeval čin genoveškega dečka, zahtevajoč, naj se vsi otroci Italije imenujejo Balilla. Letos jo bila 5. decembra po vseh šolah proslava Baliilovega junaštva in tako bo hudi v bodoče vsako leto. Tečaje, v katerih se imajo naučili italijanščine, odrasli Slovenci in Hrvati, otvarja milanska družba; "Umanitaria" kar po vrsti. V dveh i stranskih selih v okolici Pazina so in mnogo Kitajcev je bilo ranjenih se pričeli taki tečaji te dni. Itali-in ubitih. Pirati so bili preoblečeni jansko poročilo pravi, da je obisk v potnike. Po hudem boju so se u- velik, maknili, toda kmalu so znova na- i valili na strojni oddelek, pa tudi tam so jih odbili. Slednjič so razlili pod poveljniškim mostičkom in po stopnicah več sodov petroleja in ga zažgali. Ker je pA pihal veter v na- V Studenem pri Postojni imajo tudi že take tečaje, ki jih poseča baje nad 50 domačinov obojega spola. Na istrski jadrnici "Venezia", ki je priplula ponoči v Benetke, so za- , sprotni smeri, se je ynel zadnji del j sledili carinski uradniki tihotapstvo parnika, kjer je nastala med kitajskimi potniki nepopisna panika. Potniki so začeli skakati v morje in 60 jih je utonilo. Kitajski radio-operater je oddajal neprestano signale na pomoč, katere sta prestre-gla angleška rušilca torpedov "Sterling" in "Sirlar". S polno paro ; govcev. sta prihitela napadenemu parniku na pomoč in poslala na krov vojaške oddekle, ki so požar pogasili in pirate zvezali, 20 ranjenih piratov so prepeljali v bolnico. velike količine čistega alkohola v vrednosti 120 tisoč lir. Kapitan ladje "Fragiacomo" je pobegnil, drugo osobje so aretirali. Jadrnica je prišla iz dalmatinskih pristanišč. Gre za dobro organizirano tihotapstvo v prid skupini beneških tr- Nadškof Kowalski obsojen. Varšavsko apelacijsko sodišče je Dunajski profesor dr. Molisch. ki se je nedavno vrnil z naučne a potovanja po Indiji , poroča no e doslej neznane podrobnosti o indijskem rastlinstvu in živalstvu. Učenjak navaja kot posebno čudo neko palmo, ki Jo botaniki zovejo Phoenix silvestris. Spada med dat-love palme in je nje sadež neužiten, zato pa služi domačinom ta palma kot vinska trta. Domačini v deblo vsekajo nekake stopnice in v višni krošnje oij-pijo lubje. V deblo samo potem napravijo zareze v podobi črke V. Iz teh zarez potem teče sladek sok. ki vsebuje do 10 odstotkov sladkor, a. Sok ima okus podoben našemu v. i-skemu moštu in ima tudi to It t-nost, da zavre ter se spremen: v vino. Pod zareze nastavijo doma i-ni posode in z ene same palme n t-strežejo dnevno po 3 litre vina. D mačini pravijo, da "palma krvavi". Sok poteka iz ran cele tri mese ce in palma, ki jo lahko narežejo 20 krat do 30 krat, da na ta način pie-ko 8000 litrov okusnega palmov a vina brez obdelovanja, gnojenja n prirezavanja. Ta način pridobi- ,t-nja vina prinaša prebivalcem zn: :-nih dohodkov, preskrbuje jih pa tudi z zdravo prirodno pijačo. Često se tega vina napi je jo leteči pšJ, našim netopirjem podobne živali, ki podnevi vise v vejevju in spe, ponoči pa se opravijo na pašo. A-:o zaidejo k posodam s palmovim vinom, se tako napijejo, da omamljeni od alkohola popadajo na ženijo. Na podoben način pridelujejo ti primitivni prebivalci indijskih nazorov palmov sladkor. Drevesu iz vrste palm, ki se imenuje palmyra, odrežejo kobulin cvet in odrezano mesto toliko časa manejo, da se rana poveča in se ne more zaceliti. V tem stanju izloča rastlina sladkorni sok, ki se strdi in ga domačini porabljajo namesto dragega industrijskega sladkorja. Tudi o indijskih mravljah je u- potrdilo sodbo prve instance, ki je čenjak ^^ noye zanimivostii obsodila nadškofa Kovalskega na KAKO KITAJEC VIDI PARIZ štiriletno ječo. Kovaiski je bil, kakor znai.o, vodja marjavitske sekte in so ga obtožili, da se je spolno pregrešil nad celo vrsto marjavit-skih nun in penzionistk, nad katerimi Je vladal kakor kakšen sul-bilo v tem času pro- Neki pekinški list prinaša potopise svojega dopisnika iz Pariza, bi se govorilo še potem skozi leta: ; Zanimivo je, da so Kitajcu v celem tan. Ker je Parizu najbolj omembe vredni za- glašenih več amnestij, bo Kovaiski vodi zastavljalnice, ki jih dopisnik presedel samo 2 leti S mesecev — slavi v pravem peseniškem zanosu, če jih bo sploh presedel. Ta čas so "Malo ljudi v Franciji," piše dopis- ga namreč proti kavciji izpustili nik, "ima svoje hiše, zato povprečni na prosto. Pa ji končno le pride podstavlje-nec v roke. Vrti ga reva semintja, pa ga na nobenem kraju ni nič. Huda ga trešči od sebe, ne ve loč, da ji je bil namenoma podstavljen. Tedaj pa bruhne vsa soba v smeh.... pa se starki niti ne stori nič hudo. Pri Anžku so nas pa potem, ko smo jim zličkali vso koruzo — posadili j praznih želodcev in suhih ustnic j pod kap. Javorjevo mizo gospodinja skrb- j no obriše in priganja goste, naj po- j sedejo. Sprva se vsi branijo, ko pa i sede prvi prvi in drugi, hite vsi, ker j se boje, da ne ostane kdo izrinjen od mize in bi moral potem predaleč i nositi v usta. Ko je vsa ličkarska družina posedla okrog mize. prinese gospodinja na mizo pečenih ko- . ruznih strokov. Vsak dobi najmanj po enega. Uurno pograbijo v roke mehko dišeče pečenjake. Zdravi zobje se zagrizejo v imenitno poslastico: da, pečeni koruzni stroki j so imenitna jedača, nič manj ali pa . še boljši, kakor kuhan koruzni strok, j ki ga imajo v Primorju, posebno po I sušaški okolici za nekako nacijo-nalno priboljšico in si posebno v o-koliških gostilnah ne moreš misliti gostov, ki pobite ob jesenskih ne- Francoz ne more doma shranjevati vseh svojih stvari. Tudi v francoskih hišah redko veje svež zrak in solnčni žarki nimajo dostopa vanje. Zato je težko v teh hišah o-hraniti drago obleko in kožuhovino pred plesenjo in molji. Ljudje tedaj nosijo ^oboje v zastavljalnice, ki čuvajo blago in so v tem oziru vzorni zavodi. Ako človek vidi francosko zastavljalnico se mu budi hrepenenje, da bi bil Francoz." Ako naši potopise! in učenjaki gledajo in opisujejo Kitajce in njih deželo pod takisto subjektivnimi vidiki, kakor gleda ta Kitajec Evropo in ako izvajajo iz opažanj podobne sklepe, potem imamo mi belci v resnici zelo čudne pojme o "kitajski nebeški deželi." Aretirana zaradi bombnega napada na Morganovo banko. Kodanjska policija je aretirala nekega Jensena, 301etnega ameriškega Danca, zaradi več tatvin. Jensen je pri zasliševanju priznal, da se je pred osmimi leti udeležil bombnega napada na Morganovo banko v New Yorku, pri čemer je bilo 42 oseb ubitih in več sto ranjenih. Neki Italijan mu je dal 40 dolarjev, da bi prenesel dlna-mitno bombo v bančno poslopje. Pozneje je tega Italijana v Texasu umoril. Danska policij aje sporočila te navedbe ameriški policiji, da bi ta preiskala, ali so resnične. ki jih je opazil pri gradnji mravljišča. Ta so zgrajena iz posebnega materijala, ki je zelo podoben papirnati masi. Kot vezivo služi mravljam neka glivca, ki raste v tej masi. Mravlje strnejo po dve glivi, nato pa prinesejo blizu svoje ličinke, ki izločajo pajčevin podobne tanke niti. S temi nitmi mravlje sešijejo liste glivic ter s tem dado trno oporo mravljišču.— Proces se vrši od glivce do glivice, dokler ni mravljišče lepo povezano, pri čemer ličnike pridno izločajo potrebno nit za vezanje. Prof. Molisch je poročal tudi o drevesih, kojih korenine rastejo v zrak in ne v zemljo, kakor je običajno pri drevju. Drevo po imenu "mervidi" zraste s koreninami in z debli tako na široko, da tvori eno samo drevo skoraj že majhen gozdič. Dobili smo drugo pošilja te v BLAZ-XIK O VIH PRATIK ter Jih odposlali vsem, ki so jih naročili. Ostalo nam jih je še nekaj. Kdor hoče Imeti BLAZNI K G VO PEA-TiKO, naj jb hitro naroči. Knjigarna "Glas Naroda". iLsU , o. ... • k BWMA POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2 1 6 West I 8th Street, New York \ % IGRE t i RAZNE POVESTI IN R O M A N I rjtrjrjtv* MOLITVENIKI: Marija Vurhinja: v plutnu zvezano ... t fino platno ...... v usnje m.ini) ,,,, v fino nsnje vtiauo Kajaki glasovi: v platno vezano .... v fino plutnu vczauu v iisojtf vrzauo .... v fino usnje vosa no Skriti za dušo: f Lira, srednješolska, 2. zrezka skupaj ...........................J— Troglasni mladinski ibori: Mešani in moški zbori. f Aljaž t — 3. zvezek; Psalrn 118: Ti veselo poj: Na dan; Dir na noč.........44 1.00 , Računar v kronski In dinarski ve-j Ijavi ......................... Selnčenje ........................ Slike Iz živalstva, trdo vezana .. j Kri na oeveta ...................30 : Spomini Jugoslovanskega dubro- .73 jinhSrija pri kraljici gosji noiici -50! voljca 1914-18...............L-j ' ti.ij m- j*- Mark ar u Naiijaio...... JS5 ! „ , . •5® liazaki .........................M Sfmlu/uuci. trd. vez........... I Ivrizev pot, roin;:?i ili^r ? trd/ves. l.TOj * .................... .40 St. 54. Sfc 53. | Št. 56. i Št. 57. 1 Slovenska narodna mladina, !•« » otogega 4~t'2 Ptraui ....... .1.50 1.— , Slov. italijansk iin italijanski slov. slovar ...................... .90 . 1.10 Spretna kuharica, trdo vezana ..,.1.45 . 1.50 Sveto Pismo stare in nove zaveze, . 1 70 lopo trdo vezana ..............3.— i liri/ev fivt patra Kuptjenika lin j se je i/uiixlii dr. Oks ...... Krafjerrr berač ................ Levstikovi zbrani si psi ......... 1. zv. I'esrai — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) . .70 -45 V raeteiu................1.— L jetnik caret ine. veseloigra v 2. Namišljen ibolnik ... .\. J>0 dejaujih .................... ^jti To in onkraj Sotle .... -i« Veronika DesenHka. tnla vez____1.56 Tarzanu v a mladost ......L15 (Za križ in svobodo. IgrokaŽ v 5. dejanjih.................. Strahote vojne .35: štiri smrti, 4. zv ............... JM> Smrt pred hiio ................ ; Stanley v Afriki .............. Strup iz Jndeje ................ -ft Spomin znanega potovalea .... • Iv j Stritarjeva Antbologija .trda vez broš. .................. -35 .nt .00 Sadno v!.:o ......... Spolna nevarnost ____ Sadj»- v gospodinjstvu .401 1.20 1.05 l.sO »veta Cra (* debelimi črkami) v plati v fino r fino io vezano pL*» trto Vi u*ujt» ve; ■fflno :ano .40 Nebesa Naš I lom : v usnje resam v fin»» usnje v< Kvišku srca mala: v platno vrnil v eelold rczaix v fino usnje v _____ 1.80 i Lena knjiga in berilo laškega jezika ......................... Cvod v Filozofijo (Veberr) ...... : Veliki vsevedei ................ I \>ltki slovenski spisov ni k trgov- ,«>V škili in drugih pisem .......... 3.5») Vošcilna knjižica ............... I.fiu Zdravilna zelišča .............. j Zel in plevel, slovar naravnega j zdravilstva ....................1.50 ^ Zbirka domačih zdravil .........G0 1.50 Zgodovina I meluosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ..........1.90 iZdraije m'adine ................1.23 Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 z v.......................1.20 i Znanost in vera r\Vl.er) ........1.50 2. zv. Otročje Igre v peseticah — Različne poesrije — Zabavljice in pušlee Jeza na Parnas, — Ljnd«ki Gais — Kraljedvorskl ro- k .pi< — Tolmač (Levstik) ,. .70 lovca. Potopisni ro- Tr.lo vezano..........1.— Si sto Šesto, j>ovest iz Abrncev ajatJ j 'v. Slika Levstika j kritike in polemike . sn njegove j Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, K^peijskl stražnik, U-r;i*inik. .Tezit'nl doktor, iiostilni-čkr. Klepetulje, Natnkarea, Da. .80 l '_*(• 3 50 Hrvatski molitveniki: lj»ha starosti. fina vez. najfinejša vez ...... ____1.— -----1.00 RAZNE POVESTI in ROMANI: hovnik. itd............ ......60 Lov na ženo (roman...... ......SO ' I ueifer t r>>man • .......... ......1.— j Marjetica .........-....... ..... .50 ; Mladi gtizdar, bro?........ ......50 .•'oje življenje ............. ..... ."."> j Mali Lord ............... ......80 Miljonar breje denarja ..... ......73 :.Malo življenje ........... ......05 .Maron, krščanski deček iz Liba- SI rie Tomovo koča ......._ «0 Študent naj ho. V. zv.....* Svita Notburga ........... j Spis je. male povesti ......___ Svitanje (Guvekar) ....... Stezosledce ................ Šopek Samotarke ........... Sveta noč ................. Svetlobe in sence.......... ; Slike (Meško^i ............... HAKESPEAREVA DELA: Mafliin't, trdo vez. ........ brošira no ............... jOthtbi ................... Sen Kresne noei .......... Štev. 58. Glad (Ilamsun) ____ .1)0' rjI! Sr. 50. (Dostojevski I Zapiski Iz • ' ! mrtvega duma, I. det ..........1.—' ljudski oder: ! Štev. 00. (Dostojevski) Zapiski iz -»- Tihotapec. 5. dejanj ____ jjoJ mrtvega doma. II. del ........1.— zv. Po 12 letih. 4 dejanja .. 61. Bratje in sestre .75 Zbirka ljudskih ig?r: } št. 02. Idijot, L del. t Dostojevski > .90 z »^ih gora ................. .96 Št. Idijot, II. del...........»D snopič. Mlin pod zenaljo. Sv. jtO 1st. (M. Idijot, III. del...........90 ..Neža, šanjo ...................(,<» »Štev. 05. Idijot. IV. del .......snopič. VestaIka, Smrt Marije Vsi 4 deli ..............3.Ž3 device. Marijin otrok ........ :14. snopih Sv. IJoCtjan, Junaška 15 deklUa, Materin blaroslov ____ * * , 15. snopi««. Turfti pred Dunajem. I I abjola in Neža ......... 5. zvezek: Job; V mraLu: Itnevs nain prijH?lji žar: Z vencem tem ovenčam stavo; Triglav ...... 0. zvezek: opomin k veaelja; Sveta nm}; Stražniki; Hvalite Go-spoda; Občutki; Geslo ....... T. zv. ;;vk: SJavček; Zaostali ptič; . I>t>iuor«..loa iskrU-a ; Pri svadM; l'r! mrtvaškem lu: »le.sio .40 .40 .10 zvez. k: Ti osrWiti Jo 1» šan z!iur> ; Prijatelji ca (ini ":\ti zb.»rt; Sivji. stoj; Km.-f^kl hl«I ... . iti (meni sen-sotnčlee i- CERKVENE PESMI: .3,. i St. CO. Kamela, skozi uho šivan-ke, veseloigra ................ j .50' Slovenski pisatelji II. zv. ' JlCl .30 Dumari «hisi, Cerkvene i-esrni za ineSan zlx>r ....................j,_ 12. Ta nt um PCrgo. (Premrli .... ^ . .35 . .35 .35 . .30 . ..'Ji . .30 1.20 , .CO Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Periea. Črtice ........................ 2.ui i snopič. St. Just; Ljubezen Ma-' rljinega otroka .......... Slovenski pisatelji IV. zv. Tav^r: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni PESMI IN POEZIJE: Mašue pesnil za mešan zl»or. — 30 ................... ^ 12 Pange IJngsia Tantum Ergo ______ .30 30 bog. Pomlad Tik za fronto ......... Tatic. (!>vk), tn!. vez. Tri indijanske povesti . Tunel, st«\ roman...... 90 | Trenutki oddiha Akropolis in Piramide ... broširano .............. A za zel, trdo vez........... I'/ Italade in romance, trda voz {0 Bo,> 73 mladi zo,»- vest j .jJj Gregorčičeve poezije 2.50 I .70 Hvalite Gospoda \ njegotih svetnikih. :.•«) jH-^mi na čast svetnl-koui, t Prem rt > ....... 10 obbajilnih in 'i v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Crunn ... .70 o .7(1 .25 SUva Bos« » mir ljudem, fina vez 1J»0 otjflnej.s ..vea ..............1.60 ?.roučec nebeški, v platno.......801 fina vez .......... Vlenae, najfinejša vez Angleški molitveniki: (ta mladino) Child's Prayerhook: v barvaste platnice vezano v belo kost vezano ...... Key of Heaven: v usnje vezano ......... v najfinejše usnje vezano (Za odrasle) Key of lieavm: * fino usnje vezano ...... Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ...... Ave Maria: v fino u»>njo vezano ...... POUČNE KNJIGE: Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... Agitator (Kersnik) broš. ...... Andrej Ilofer................... i .Arsene Lupin .................. ......J "T.Beneika vedeževall.,3 .......... ...... l.bO |leisrajs|ij |>iser ................ IJeli mecesen ................... liele noči. mali junak .......... llalkansko.Turška vojska ...... Balkanska vojska s slikami____ Hoj in zmaga, povest .......... Hcrač s stopnjic pri sv. Koku .. Itlagajna Velikega vojvode ...... Hov. roman .................... Ilttrska vojska.................. Ililke (Marija Kmetova) ...... Iteutin dnevnik ................ liožičui darovi .................. Ho/ja pot na Šmarno goro...... Itožja pot na Bledu ............ Mladih zanikernežov lastni topiš ................... živo- SPLO&NA KNJIŽICA: , Mb .1.10 . 70 .l.lt) 1.50 3.^50 1.40 55 Mlinarjev Janez ................ go Musolino ...................... ^0 Gostai .................. ^Iali Klatež .................... Mesija ......................... Malenkosti (Ivan Albrecht) .... Mlada ljubezen................. j Mladim srcem. Zbirka povesti za gll slovenska mladino ........... (Iran Albreeht) Ranjena gruda, ivzirna povest, 101 str., broširano .................... .40 .35 št. II. (Kado Murnik) Na Bledu, .70 izvirna povest. 181 str., bro.š___ .50 . .25 i St. (Ivan Hozman) Testament, 35! ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani .................. 25 1 s i Misterija, roman ........................„.1.25 ; .^I»;rski razltojuk............. Na različnih potih ......... Notarjv nos. humoreska Narod, ki izmira ........... Naša vas, II. del. 0 povesti . Nova Krotika. treteljica .................... Doli z orožjem ........ Um Kišot Iz La Manhe....... Dve sliki, — Njiva, £tarka — (MeškoJ .................. Fabijota ali cerkev v Katakombah .43 J*" st|"iru Fran Daron Trenk ..............35;"®* bozji Abecetlnik slovenski .............25 Angleško slovensko berilo........2.— (Dr. Kern» Amerika in Anterikanri (Trunk)..5.— Angelska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši.......... .10 Roj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško jezero ...................1.20 Domači živinozdravnik. trd. vez. ..1.00 Domači živinozdravnik, broš. ....1.25 Domači zdravnik po Knaipu: trdo Tez...................1.30 broširano ....................1.25 Domači vrt .................... 1.20 Govodoreja ......................1.30 (iospodnjstvo................... 1.20 Hitri r« čim ar ...................75 Devica Orleanska .............. Jugoslavija, Melik 1. zvezek ____1.50 Duhovni boj ................... zvezek. snopič ......1.80 Dedek je pravil; Marinka in Skra- Kletarstvo (Skalieky) ..........2.00 *eljčki ....................... Kratka srbska gramatika........30 Elizabeta Knjiga o lepem vedenjn: trdo vezano ................1.— Kratka zgodovina Slovencev, Hrva- Filozofska zgodba ............. tov in Srbov _ ™ Fra Diavolo ................... Kako se postane državljan Z, D. .2a c.ozdovnik (2 zvezka) ......... Kako se postane ameriški državljan .15 (;osp;)dai ica sveta.............. Knjiga o dostojnem vi-denju .... ^0 Oodčcvski katekizem ........... Kat. Katekizem .................60 Gostilne v stari UuWianl ..... L.beral.zem . ............. 50 Mitologija .............. Materija in enerzija Mati Mlada Mladeničem, I. zv............. Mladeničem, II. zv........... . (olia zvezka skupaj .90) Mlekarstvo ......................1— Nemško-angleški tolmač ........1.40 Najbolje slov. Kuharica, 6G8 str. leiK> vez. (Kalinšek) ..........5.— Nasveti za hišo in dom. trd. rez. L— Nase gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..........................1.40 Nemščina brez učitelja: 1. del ...................... M 2. del .......................30; Iz modernegn sveta, trdo vez. N«n&ko slovenska slovar.........2.25 Igračke broširano Največji spisovnik Ijubavnih in drugih pisem..................75 Slovensko nemški slovar.........1.— Janko In Metka (za otroke) Ojačen beton .................. .50 Jernač Zmagovač, Med plazovi. Obrtno knjigovodstva ............2^6 .Jutri (Strug) trd. v............ Perotninarstvo. ml. vezj^^^ .... 1.8« j broS. ...................... Perotninmrrtv«, broS. ............130 jarfi4evi spbA: Prva čitanka, vez................75 Prva pomoč. Dr. M. It tis........1.— Pravila za oliko ...............65 Prikroje vanja perila po životnl meri b vzorci ..................1.— Psihične motnje na alkoholski pod- lagl .........................95 ,75 \a>a leta. trd. vez. ....... broSrano ............. ■20 Na Indijskih otokih ....... Naši ljudje ............... Nekaj iz ruske zgodovine . Nihilist ................... .80 4 .75 Na krvavih poljanah. Trpljenje In .60 ':-r;i!in> 7. bojnih pohodov biv?e- -»lover:.ikoga polka ........1.50 25 .60 .25 .80 .60 , ist. 4. (Cvetko Golar) Poletne tilasje. izbrane i»esmi, 1S4 str., i broširano ..................... št. 5. (Fran Miicinskl) Gospod ..35 Fridolin Žolna in njegova družina .48 veselomodre črtice I.. 72 stra-nf. bro.šinino .70 St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Ctva, 111 str., broš........... .50 .40 i Stev. 8. Akt. štev. 113 Št. 9. (Univ. pruf. dr. Franc We. her. t Problemi sodobne filozofije, 347 stranf. broš......... .511 .3 .50 .70 .31 N')\m življenje ................. 51, Oi. :'»! letnlr; I>r. Janeza L. Kreka .35 Onkraj pragozda ............... jr^ Odkritje Amerike .............. Odkriti* St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teriioae, rUijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. ....... St. 11. Pove! Gulia ) Peterčkove poslednje sanje, božična povest V 4 .slikali. 84 str.. bro5-...... Vnicrike. ■ . vt ..ano .. .m Si. 12. (Fran Milčiuski) Mogočni im-hkit vez::n:i ----- .-ibj prstan, narodna pravljica v 4. 1 diManjib. !)1 srr.. broS.......... -25|šr. 1". (V. M. Garšini Nadežda •1-— Nikolajevim, roman, poslovenil I". Žun, 112 tsr., broš. ........ .00 JJ0 .za .35 .60 •C0 Pasti in /anki ............ .50 Pater Kajetan ............. .40 Pifigvinski otok ................ .35 Povest e sedmih obešenih ...... .50 Pravica kladiva .............. -10 Pabirki iz Koža (Albreeht) .... -60 Pariški zlatar .................. .50 Prihajač, novest .............. .40 povesti. Berač s stopnjic pri sv. ! Roku ........................ 30, 60 ' „ . Požigalee .......................25; .50 Povesti (Kuhar) .................60 .60 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) ' trdo vezano.................. 1.— j .40 Plat zvona .....................40 Po strani klobuk................351 .£0 .3 Denar, nartKluo-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin OgrLs, 2.°.G str., broš........................ Turki pred Dunajem Tigrov! zobje ........ -><> t"ter) ................... ♦M 1 Sv. Nikolaj............ 1.25; ........ .40 .30 i NOTE ZA CITRE: .50 .40 .35 .40 .60 .10 .60 V robstvu (MatičiC) ..............1.25 Oton Zupančič: V gorskem zakotju .............35 V oklopnjaku okrog sveta, 1. del .'Jo 2. del .......................UH Ciciban, trd. Sto ugank . vez. Večerna pisma. Marija Kmetova Vojska na Turškem .......... Veliki inkvizitor ...... Vera (Waldova), broš. V zarje Vidove, trd. vez ....... ."t Vijolica. Potmi za mladost ____ .00 Zvončki. Zbirka pesnij za sloven- .....j._■ sko mladino. Trdo vezano .... .....35 Zlatorog. pravljice, trda vez ____ .30, Kari pridejo, koračnica...........13 .30' .00 NOTE ZA TAM3URICE: i Slovenske narodne pesmi za tambu-50' raški zbor in petje. (Bajuk) ..1.30 Dom šel na planince. Podpurl slov. nar. pesmi. (Bajuk) ..........^ .. Na (Gorenjskem je fletno..........L— .60 Višnjega repatica, roman. 2 knjigi 1.30, Slovenska narodna lirika Vojni, mir ali poganstvo, I. zv... .35 .00 .00 .50 V pustiv je šla, III. zv .... Vrtnar, (Ilabindranath Tagorei trdo vezano .............. hroSlnmo ................. Vojska na Balkatri, s slikami .. .25 Volk spokornik in druge povesti 1.— T rd o veza no ...................1.25 Valetin Vod: izbrani spisi .. Vodnik svojemu narodu .........25 Vodnikova pratika L 192?.......30 Vodnikova pratika l. 1928 .......50 Vodniki in preporokP...........60 Vladka in Metka .............. Zmiset smrti .................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za kruhom, povest ............ Zadnja kmečka vojska .......... Zadnja pravda, broš........... Zgodovina o nevidnem človeku .. Zmaj iz Bosne ................ Zlatarjevo zlato ................ Za miljoni .................... Za miljoni .................... Življenje slov. trpina, Izbrani spisi .. 1.30 . .25 . .20 . .45 . .45 . .50 PESMI Z NOTAMI: -- NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM .('0 KLAVIRJA RAZGLEDNICE: Newyorske. Različne, ducat.....10 Velikonočne, božične 111 novoletne d neat ............................. Iz raznih slovenskih krajev, ducat . tP Narodna noša. dnem ............. posamezne IH> ................. PKOROKOVALNE KARTE — SI.- ZEMLJEVIDI: Aibum slov. narodnih pesmi «Preiovee* ................................l:1}' jjjjiSest narodnih pesmi (Preloveci .SO »5 Pesmarica moških zborov Zemljepisni Atlas Jugoslavija ____l st iBalatkat ................................ 1 - 'Stenski zemljevid Slovenije *ia i nim papirju s platnenelml i»regl- MEŠANI in MOŠKI ZBOR j hi ............................. ;f .50 Priložnostne pesmi (Oram) ____1.10 .60 ; Slovenski akordi (Adamič) : .00 --T- zvezek ................... .35 II. zvfzek .................. .75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak ....................... Zemljevid Jugoslavije Slovenske Zemljevid : Istra .................. Pregledna Karta Slovenija dežele in. JfO .40 .50 .35 ! .00 .30 .65 Ameriška slovenska lira (Holinar) 1.— ...1.20 »11 '" Orlovske himne (Vodopivec) 10 moških in mešanih zbtirov (Adamiči ............... MOŠKI ZBOR .45 rok rajni ročni zemljevidi: Gorenjska ......................10 Slovenske Gorice, dravsko ptuj* skopoljo ......................30 ljubljanske in mariborske oblasti . i0 .35 .60 .50 Alešovec. 3. zv. skupaj .. .80 Zvesti sin, povest ......... s, p, , . Zlatokopi ................. St. lo Edmond in Jules de Gon- ženini naše Koprnele ..... court, Renee Mauperin, .........40 Zmote in konw pavIe ^ Št. 10. (Janka Samevi Življenje, | Zlata vas ................. pesmi, 112 str., broš. .........(Zbirka narodnih pripovedk: Št. 17. (Prosper Marimee) Verne dit^e v v?cah, povest, pre vel Mirko Pretnar. 8U .str.............. Št. IS. (J a r osi. Vrcblk-kv) Opo-•C0 roka lukovškega grajščaka, veselo , lofgra v enem-dejUinju, pt ^ovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., breg. .. JUI erija in eneržija ............1.25 f;usarji i: Materinstvo ..............1.— Hadži Murat (TolstojV * i.!....! . da leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 ii,.kinri»>v Patria, povest iz irske junaške do- dobe ........................ -30 i .št. 10. (Gerhart Hafuptmaa) Po- j^iFo gorah in dolinah.............80 topljeni zvon, dram. bajka v pe- I0|l>od kriyo jeHi°- Pavest lz Ca5°T r<> I tih dejanjih, poslovenil Anten . .25 3a£?ev.na Kranjskem...... ^50 Funtek, stra., broš....... .50 . .60 j Pravljice H. Majar kovnjačev na Kranjskem...... Pol litra vipavea .....u........ Poslednji Mehikanec .......... -50 Funtek, stra., broš....... .60 št. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in .30 Komurasaki, japonski roman, iz češčine provel dr. Fran Bradač. 154 str., broš.____•________ 2- Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodljic, II., 73 str. .30 I. del......................... .40 Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................40 Znamenje štirih (Doyle) ........50 Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem in mečem ..............3.— Zločin in kazen ................ I.— Zgodbe Napoleonovega liuzarja .. .6» Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Z naših gora .......L...........1._ Zvestoba do groba ..............1.50 .45 Humoreske, Groteske In Satire, vezano ................... broširano ................ .80 .60 Hči jiapeža vez. Igralec Jagnje 1. zvezek 2. zvezek ____L—j Popotniki .60 .30 M J30 Praktični računat Pravo revolucija (Pihamlc) redhodniki in idejni utemelji ruskega idejni izma ..............1.50 v.-nem&ki In nemško-slov. 60 Pretltržani, Prešern in drugi svet- I lektorje v meč...................50 , uiki v gramofonu ............ >ft Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75; 50 Helena (Kmetova) .............401 Frig od be čebelice Maje, trda. vez... 1.— b roš..........................; Hudo Brezdno (II. zv,\ ........ ^sl1*1^6 selile, trda vez.......... .75jSt. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva.. Pred nevihto .................. .35; sonata ----:.................. Pravljice in pripovedke (Košutnik) Št. 23. (Sophoklesi Antigone, žalna io- i.-ra, poslov. C. Golar. GO str^ . broširano .................... "gflJŠt. 24. fE. L. Bulwer) Poslednji Iz dež«le potresov...............^ZT* **** ^ 355 str., Iziet g. Brončka................1.20 L11rl" ................................................., ........................ , . ... „ „ . __ Povudenj ...................... .3® .st. 25. Poslednji dnevi Pompeja jzorani spsi dr. if. woienca.....^ i Praški judek .................. J55i II. del ...................... v tain?Hrti prirode.............. -J® Prisega Huronskega glavarja . ...30i «n'PrviŽ me,T lDdUanci ............ ^O Št. 2C. (n. Andrejev) Črne ma- 80 Preganjanje Indijanskih migjouar- ( ske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. Rinaldo Rlnakdini .............. i9 ;Robinzon ..................-27- (Fran Erjavec) Brezpo- •^ Robinson (Crusee) .............L_I »etnest in problemi skrbstva za •^ 'Rablji, trda vez.................75! . brWEPosekle' ^ broš....... ^S Rdeča megla ...................75 ^ ^ Tsirzan sin opic .... .. .90 Revolucija na Portugalsko* .... 39 St 35• g^1« roko.............. Roman zadnjega cesarja *Babsfcnr- ^ Živeti --................ 1j54j Št 35. ^Gaj Salustlj Krlsp) Voj- Roman treh src 1_< na z Jugurto, poslov. An t. Dok- Sosedov sin, broš. .............. .40 > .................. i ler, 123 strani, brog. .......... 6. zvezek: lir. Zober Tugomer In bela vrtnica, opveat .. J3* ^ ,Ksaver Meško) Listki. ' broširano ...............6.. .75i Rdeča megla .............................. .70, 144 stTnni ...................65 Juan Mlserija (Povesti lz gpnaskega j Slovenski šaljivee .................St. 37. Domače žlvsdi'!!.!! 1!! 1! '30 Slovenski Robinzon, trd. rez. ----.75. Tarzan in svet 1.- Sueški invalid ................. .35 39 La Boheme .......... Sodnikovi........................75 št. 40. Magda .40 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI _ L zv. Vojnomir ali poganstvo ., .75 .30 .69 Popolna izdaja vseh 1O zvezkov, lepo vezanih..................10.— življenja zv. Hudo brezdno .......... 3. zv. Vesele povesti ............ 4. vz. Povesti In stike .......... 5. zv. Študent naj bo. Na$ vsakdanji kruh ...................... SPISI ZA MLADINO: (GANGL) 2. zv. trdo vezano. Pripovedke ln pesmi ......................... 3. zv. trdo vezana Vsebuje 12 povesti ........................ .35 .35 .35 .35 .35 .50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ........................ .50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .50 6. zv. trdo vezano. Vsebnje 10 povesti ......................*.....50 IGRE: BeneŠU trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 Cjran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano . .........................1.70 Edela, drama v 4. dej........... .60 Marta, Semenj v Richmond u, 4 dejanja ...................... .30 Ob vojsbL Igrokaz v Otlrih slikah Trije mo^ki zbori (Paveič) — Izdala Glasbena Matica ........ Narodna nagrobnica (Paveic) .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .45 .40 .43 Poltorje, Kozja k .............. Celjska kotlina. Spodi'je slovensko posavje ................. Prekmurje in Metltimurje .... Kanmiške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. Canada ........................ SAMOSPEVI: . „ Združenih držav, veliki Nočne pesmi, (Adamič) .........1.25 jjalj Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ...................... Naš! hmini ..................... MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ................... 45 Nova Evropa .................. .50 Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana. Mississippi, Washing-■ ton, Wyoming, vsaki po ...... .45 .45 Zmljevidi: ..Illinois. Pennsylvania, Minnesota. Michigan. Wisconsin, West Virginia, Ohio, Nevr York — vsaki po ........................ It . ?0 .30 MA .40 .10 .15 .50 .23 Velika stenska mapa Evrooa ____ RAZNE PES>n S SPREMLJEVANJEM: Domovini, (Foester) ............ .10 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Cetve- _ ro in petero raznih glasov .... .45 Jaz bi rad rndečih rož, moški zbor j Naročilom je priložiti denar, bo-z bariton solom in priredbo za i . . • • ,, j « dvospev v ffotovlni> Money Order ali poštne znamke po 1 aH 2 centa. Če V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor ln orkester, izdala Glasbena Matica ...... .75 i Dve pesmi (Prelovee), za moški zbor In bariton solo.............20 Kupleti (Grum). Lčeni Mihec.— . Kranjske šege in navade, Ne- zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Kupleta Kuza Muca (Parma?.....10 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Bubad ...2,30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvlkarŠitf) 1., 2, in 3. zv. skupaj ................... 1._ pošljete gotovino, rekomandirajt* pismo. Ne naročajte knjig, katerih »i 9 ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosio "GLAS NARODA" 216 W. 18. St, New York MALE PESMARICE: št. 1. Srbske narodne himne .. 1J3 Št. la. Što čutiš, Srbine tužnl .. .15: Kako sem se jaz likal (Alešovec) L zvezek ... ■frJELTft*!?"1 Solnce in sence .«5 Št 47. Mirterij dnfte............L-1Tonf!^sSfce"^ MO^U^ (AieSovec) II. zv...............60 gkozi širno Indijo ............. štev. 48. Tarzanov« živali .... j čer mi.h^, igra » petjem v Kako sera ee jaz likat :Sanjska knjiga, mala .......... .50 6tev. 40. Tarzanov sin ........ .90; 3. dejanjih .......................^ iz Radio teh. | (AleSqvee) RL zvezek.................M Sanjska knjga, nova velika .... J99'> Št. 4f>. Tarz^o^sitt, trd vez____1.1» R. D S. drama v 3 dejanjih • nred- .............2 —!Korejska brata, poveet iz misijo- 'Sanjska knjiga Arabia..........LMI Št. 50. Slika De Grmyr ___________L» Igro. (Capekl. vez. . . 45 ..............nor v Koreji ..**....<,..... ^9'Spake, hnmgrcAc. trda voa .... Jt Št-Sl. Slov. balado in romanco W Reiki. 6. dejanj, trda• vezana .. Št. 2. Zrinjski Frankopan ..........15 št. 10. Na planine .............13 Št. 11. Zvečer ...................15 št. 12. Vasovalce ...............15 Narodne pesmi za mladino (Ži-[rovnik) 3 zvezkt skupaj ........ Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) ........................ * i Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodno vojaške (FerjanCU?) .. .30; (Pregelj) .....................> PRAV VSAKDO — kdor kaj išče? kdo? kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLAS! ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI Napoleon III. in ženske. I FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau I i Zgodovina je v marsikaterem po-. čila z grofom Beuregardom. Po P. W.: ! ! gledu rehabilitrala tudi cesarja | Napoleonovem državnem prevratu Napoleona III., ki je veljal prvotno, je prispela v Pariz in hotela se :e za političnega pustolovca, katere- ločiti, kajti Napoleon mu so zrasli dogodki čez glavo. — .. J , . _ _ . . . . !T T i 77~r Poznejši zgodovinarji so hvalili nje- poljedelstva Hyde poudarja zanimi- do 200 akrov koruze. Istočasno pa; , .. • ^ . , J t , , H govo plemenitost in sirokogrud- Tendenca po večjih farmah. V svojem letnem poročilu tajnik en sam človek more obdelovati 160 POSLEDNJI SIJAJ JOZEFINE BEAUHARNAIS Leta 1814. je bila v Parizu poseb- j no vesela pomlad, kakršne to veličastne mesto že ni bilo videlo. Evropa se je bila sestala. Praznovali so zmago nad velikim cesarjem Na- j poleonom, ki je ta čas že živel izdan in zapuščen v samotnem ujetnštvu na otoku Elbi. V njegovih palačah \ Parizu so se šopirili tuji vladarji, kakor da so tu doma. in prirejali razkošne slavnosti, kakor v najslavnejših Napoleonovih časih. Parižani so se v ta preobrat hitro vživeli. Samo da je bil ozopet nekaj novega. Trumoma so stali zvečer pri Tuilerijah in občudovan krasne vozove, ki so v nepreglednih vrstah dovažali dostojanstvenike in imenitne goste. Komaj da so občutili ponižanje, ki je prosevalo iz vsega tega — narobe. Govorili so: "Kako velika je vendar Francija! Kaki čudovit je Pariz, da toliko evropskih vladarjev tako dolgo pi-ruje pri nas!" Nihče pa ni prirejal razkošnejših večernih slavnosti kakor ruski car Aleksander. On je bil po padcu .wojtsra sovražnika zopet najmo-- nejši vladar v Evropi. Stanova! je v Tuilerijah, kjer je skoro vsak večer bučalo hrupno veselje. Pristaši poraženega cesarja so bili razgnani na vse strani sveta, niti eden nI bil ostal na svojem mestu. Tudi dvorjaniki so bili razkropljeni. Cesarica Mar j a Luiza se je morala zopet vrniti na Dunaj. Samo Jože-Hna, prva cesarica Francije, Napoleonova ločena žena, je pri vsem tem vrvenju mirno živela v svoji palači Maimaison pri Parizu. Skrbelo jo je ie ali bo tudi v bodoča dobivala svojo pokojnino. Da na-daljnega se je preživljala s tem, da je delala dolgove, cesar je bila tak vajena. Nekega dne se v Tuilerijah pomnijo osamljene cesarice. Ruski dvorni maršal opozori carja, da bi povabil cesarico, zlasti ker so bile pri teh slavnostih žene visokega pokoienja bolj redke. Zgodilo se je. Poseben kurir je j prišel z vabilom v Maimaison. Jože fino je vabilo silno vzrado-stilo in niti trenutek ni pomislila na to. da bi odklonila. Bilo ji je v zadoščenje, da jo vabi on, ki je prav za prav glavni krivec propasti njenega nekdanjega položaja. Mikalo jo je pa tudi spoznati najlepšega moža, saj tak je bil Aleksandrov sloves. Ona je bila še vedno lepa. Ne bilo bi torej nemogoče, da tudi njega očara, kakor si je nekoč osvojila Napoleona. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista: Odkritosrčna, kakor je bila v svoji lahkovernosti, se je tedaj pomenila s svojo komornico gospodično d'Arvy tudi zastran tega — kakor je ta pozneje v svojih memoarih iz klepetala. Pred vsem." si pravi Jožefina od krito, "mi mora dati besedo, da mi bo tudi nadalje do konca mojega življenje izplačeval pokojnino!" Gospodična d' Arvy govori v svodih spominih o oblačilu, katerega je cesarica izbrala za ta večer. Bila je toaleta iz svetle morskozelene svile: obrobljalo jo je valovanje dragocenih čipk. K temu je dala nase najdragocenejše diamante. Lase je imeia gladko počesane in zavite v grški vozel po tedanji modi. A nesrečen slučaj bi bil kmalu vse pokvaril. Jožefino je prav tsti dan, ko je bila napovedana slav-nost, zgrabila njena stara bolezen tako močno, kakor še nikoli prej. Takoj so poslali v Pariz po njenega zdravnika. Dve uri nato se je že javil. • Doktor," ječi ona, "rešite me — umiram!" "Veličanstvo, zopet ste jedli rake." "Komaj dve, tri dvojice škarij." pravi cesarica. "Ne vštevši ostalih!" Ah, o tem ni vredno govoriti!" "Vendar dovolj, da ste spet dobili napad. "Da; da. A sedaj me takoj zopet pozdravite! Čemu pa ste sicer tako popularen zdravnik!" "Veličanstvo, vsaj tri dni morate ostati v postelji in med tem časom ne smete ničesar zaužit." "Nesrečnež!" kriči cesarica in se dvigne v postelji. "Ali ne veste, da sem nocoj povabljena pri ruskem carju." "To je res neprijetno za Vaše Veličanstvo in nač manj za ruskega carja, ker se Vaše Veličanstvo ne bo moglo odzvati." "Moram — moram! Dajte mi karkoli, vzamem tudi naj j ač j i strup, tudi če jutri več ne živim. Samo za ta dan me ozdravite! Gre za vso mojo bodočnost." Polni sočutja in pomislekov gleda zdravnik cesarico. "Dobro," pravi, "dal vam bom zdravila, zelo močna, a Veličanstvo mi morate obljubiti, da ne boste ves večer ničesar jedli in pili." "Obljubim vam vse, kar hočete." Osarica ostane ves dan v postelji. zvečer je le mogla prisostvovati večeru. Bila je sicer nekoliko bo-lehna videti, a ravno to ji je dobro "pristojalo. Saj je ta bolestni izraz le še zgovorneje pričal o njenem položaju ter njenih prilikah. Ta slavnostni večer je bil naj-pompoznejši. Zbrane so bile predvsem zopet dame, resnične dvorske dame. Najodličnejša med vsemi pa je bila Jožefina in tako se ji je u-resničila vroča želja: car Aleksander jo je popeljal k mizi in sedel zraven nje. Aleksander je bil v resnici lep mož. Njegov obraz je spominjal na uravnovešeno lepoto, kakor so ;0 ustvarjali in nam zapustili starogrški kiparji. To lepoto je še pov- BflBnnHi milnem JSnSQSHM If Mali Oglasi imajo velik uspeh zaigovaia mehkobna črta v obrazu ki je razodevala slovansko dušo. Cesarica Jožefina je bila očarana od te nenavadne moške pojave; njeno srce je prekipevalo. Kakor je drugače žuborela od dovtipov in duha, je bila ta večer skoraj boječa. Kakor sicer živahna, je bila to pot Z3prta vase. Pustila je raje svojemu sosedu, da je govoril, in se pri tem s svojimi velikimi, pomenljivimi pogledi naslajala ob njem. Car je bil zelo ljubezniv, zabaven in duhovit. Zapazil je bil, da se njegova lepa, čeprav molčeena soseda z vsem strinja in ga razume. Bilo mu je. kakor da je prvič našel ženo. ki ga tako povsem razume. Sihio mu je ugajala. Zato je bil tudi najboljše volje. Ko zapazi, da cesarica ne je in ne pije, ji jame prigovarjati, naj vendar malo z .loži. "Veličanstvo, pa vendar ne boste prezrli teh izvrstnih jesetrov,'' ji reče, ko vidi. da kani znova se izagniti ponudbi. "Pomislite, ta jed je prirejen: prav po našem, šele včeraj je dospela s kurirjem iz Moskve. Izvolite vendar!" Na kratko se je odločila in segla po jedi. Nato dvigne car čašo kipečega šampanjca, ji napije in pomenljivo reče: "Pozabimo stare čase! Pred nami je sedanjost!" To je bil za Jožefno ugoden trenutek, da. si zasigura pokojnino. Nalahko se je dotaknila tega vprašanja in car ji je takoj obljubil. Ko je tudi to dosegla, je pozabila Jožefina na vse obljube, kar jih je je bila dala zdravniku. Bolečine ^o mahoma izginile, jedla "je in pila kakor v prejšnjih zdravil časih. Vino je učinkovalo in kmalu se je pokazala v vsem žaru svojega temperamenta in duha. Aleksander je bil ves prevzet od njenega čara. Žal, da je dvorni maršal prehitro opozoril, d?, je treba končati z gostijo. Car je ponudil svoji sosedi roko in jo popeljal v plesno dvorano, kjer sta otvorila ples. Oproščena mučnih skrbi je cesarica čutila, da ji utripi je srce močneje, in omamno so se dvigale v njej prve misli na novo srečo. Toda glej. kar je bilo neizogibno, se ie zgrnilo z vso okrutnostjo na uboga Jožefino. Nenadoma omahne, močno se oprime carja, omedlevica se je hoče polastiti. Ves prestrašen poklice car najbližje dame na pomoč. Prenesli so jo v srednjo dvorano in jo od ondod z vso naglco prepeljali v njen Maimaison. Zadehtelo je prekrasno majsko jutro. Kdor je videl Maimaison. se Spominja tudi aleje, ki se spušča na levi strani dvorca globoko v 1 park. aleja prastarih temnih cipres. To jutro je solnce počasi vstajalo zlatilo je vrhove cipres, lezlo tiho in pritajeno od ene do druge, kakor da mu morajo stari vrhovi kazati pot v grad. Iz velike priti-čne dvorane so strmela v park ši-. roko do tal odprta okna. Majniko-dvorane, kjer so se ustavili na le-vi 'žarki so prodirali dalje do srede j pem. bledem obličju mrtve cesarice.... Na tem obrazu je bil razlit še drug sijaj.... Zdelo se je,- da govori nemi usmev jenih.lic o nepozabnem spominu. O njeni poslednji sreči.... " sno pa tudi z oprivtno ixvka Hortenso Schneider. I.- zgodav.ne vemo, da je bilo zarac". lpih žensk prelite že mnogo krvi. Mc^ot.i tega sveta so petovano potegnili meč in partiste in napel je vse sile. da N.l- i pognali sLotisoče Kraljica Hortensa je poslala svojega sina Napoleona III. v 30 letih preteklega stoletja v Italijo, da naveže stike z italijanskimi vlastelini proti francoskemu kralju Ludviku Najvažnejši razvoj v poljedelski mehaniki po vojni je čudoviti žet- ! »oleona v Florenci onemogoči Na-( kov na krvave poljan vojih podložni -samo zato, te stroj, ki je ob enem mlatilni; Poleon se je namreč zal?ubU v 5epcj kcr so si hotCl1 pnbon": 1iu;,ezf" ,j, in ga farmarji nazivajo "com- Fiammino. ki se je nenadoma pc-.ali one lepotice N-.•:.. : . a e". L. 1926 je "combine" izvršil' *avila v Flcrcnci' pa ni mogcl r' je 'ud: — _________ , „_>v 30 odstotkov vsesa pšenične- Mazzini je najel agente, ki so i v spremstvu knezo.skofa ci u: . , „ . - „ , . Napoleonu natvezili. da je Fiani- Bastide. ki je prispel v P.sriz. da se tudi povsod; ga pridelka države Kansas. Leta H trtno - -i * v. -- u- mina zelo romantična in da bi .-.>: pretovori Napo.e-. na II*.. n ukr->- 192P> na ip število tph masin v Kan-. kakor je oranje in brazdanje. —| žetev 30 odstotkov vsega pšenične-Stroji za žetev so vpeljali. 1928 pa je število teh mašin v Kan Pc starem sistemu je mogel en: sasu znašalo že 20.000. Prvič se jej človek obdelovati 30 do 50 akrov j "combine" vporabil v North Daka-koruze kakoršna je pač bila prst in*| ti leta 1925, danes jih je tam že podnebje. Z najmodernejšimi stroji^ 1000. Dobra polovica človeštva — še nepismena. i udala samo onemu, ki bi m pridu- ti s svojo vojsko mehiš':cL-: ; j m - bil njeno naklonjenost na izred:. denta Juareza. je bila tu; i it pa način. In tako je Napoleon sklenil Španka Juana. ki c i-^r.r.a v aferi vdreti v njeno palačo preoblečen Napoleonove ekspedicije v M hiko v modistko. To se mu je posrečilo in začei ie pomerjati lepotici obleke. katere je bil prinesel za njo. Ko in tudi v u-;odi cesarja Maksimilijana važno vlačo. 02 odsto vseh ljudi na svetu ne zna citati in pisati. Tako trdi J. F.; s-ti. Abel, specijalist za inozemsko pro-sveto v federalnem prosvetnem u-raau, na podlagi nedavno dovršene raziskave na tem polju. Očividno je torej, da je treba še veliko dela. kar pomenja skoraj nič nepismeno- jo je pa začel objemati in poljubljati njena gola ramena, je zakričala, da jo hoče preoblečeni moški posiliti. Sluga in vratar so pri- Združene države je sicer edina dežela z nad 100 miljonov prebival- : hiteli Fiammini na pomoč. " I.Ta; - BOGOLJIBOV POSTAL DRŽAV L J AN. cev. ki ima nepismenestni odstotek pod 10ri ali merilo za nepismeno- , . sti ni v tej deželi tako natančno, j , v„„niPntl ^^ 4V„„0 ; „r.,P! predno se iztrebi nepismenost iz , . , . .. .. .. i ca je moral Napoleoi Zv diu^o „a norr za svt prvei ^ l:akor v nekaterih evropski ali ce lo azijatskih deželah. zinijevi agenti, ki so tili o v:;om obveščeni. so napravili škandal t a':-.; tro Florenco zapustiti. NI.VIŠKI uoc sveta. Število nepismenih na svetu zna ša približno 850 milijonov ljudi in V Indiji se, na primer, zahteva skoraj polovica teh živi v Aziji. — 1 za izkušnjo o pismenosti, da bodi Afrika je druga na vrsti, kjer živi i človek v stanu pisati kratko pismo " jp "imela papigo ki" jo Nu- 83 miljonov ljudi, ki nimajo niti za- prijaUlju in čitati njegov odgo- 1X)lecnu rr2kliuvala brado, kc je četnih pojmov o kaki prosveti. Se- ver. V Združenih državah pa se pri verna Amerika je zadnja na vrsti j ljudskem štetju le vprašuje da-li si je Napoloon pusi i izmed vseh kontinentov, s 4.300,000 , dotičnik zna čitati in pisati. To se- Sahovski moj^t?r B e j-'* pred kratkim boii! z Al.;chi- 3. jc bil naprosil za nem ko drža*, l .n.-lvo Mrzzini je bil povabil pevko liškega gledališča "Italien" Fiam-mino nalašč za to komedijo. Lepa ela poiecnu rr.zKlji njeno gospodarico objemal in p n 3 ;a-oal nepismenih. Pokrajina najmanjše nepismenosti je v z&padni Evropi, in večinoma ob obalih Severnega in Baltiškega morja. Dansko, Norveško. Švedsko in Švica se ponašajo, da nimajo ni-kakih nepismencev ali prav malo. j Vse te štiri dežele imajo dobre šolstvo in ne le zakon, ampak tudi; javno mnenje podpira šolsko cb- j veznost. Poleg tega te dežele nima-} jo skoraj nikakega priseljevanja :n j imajo že dolgo ustaljene vladne u-stanove. ki so že zdavnaj začele sistematično borbe preti nepismenosti. Vsled tega njih odstotek nepismenosti je brezdvomno pod 2r-, veda znižuje odstotek nepismenosti. kajti mnogo ljudi je sram. da nepismeni, in dajejo laiaijivi odgovor. FRANCOSKE ANEKDOTE Oba sinčka znanegz pisatelja Andreja Mauroisa sta v očetovi delavnici in listata po leksikonu. Hipoma vpre-ša mlajši otrok: "Ata. kaj pomeni to: Diderot 1713.—43? ' Še predno mu more pisatelj odgovoriti. se oglasi štarejši dečko: — Bedak! To je vendar njegova telefonska številka! — rasti brado, dočim je bil poprej ve-j dno gladko obrit. V Rimu se je za- j ljubil v sestro kardinala S. Lcono-; ro. Nekega dne je dobila Leonora ! iz Verduna bonbonjero najfinejših i slaščic in pojedla jih je vpričo Na- j poleona. Čez dve uri je umrla, Napoleon je pa zbolel. Okreval je sicer, toda po tej pustolovščini mu j je ostala neprijetna bolezen. Skoro vedno je imel pene na ustih. V ( slaščicah je bil namreč arzenik in j Leonori jih je poslal Mazzini. ki je. preiskavo te afere potlačil, pač pa in .4:o sedaj njegovo pro-nje ue rešili. Na bodočih mednarodnih hovskih turnirjih bo irdaj zast Nemčijo. Kak« r znano, je po : du R:; Po izbruhu vojne j? bil v Narnčiji in -so r^a internirali v Tribe: ^ na Eadm-skem. Tu se je pozneje z neke domačinko. ANEKDOTE 0 VOLTAIRJU Nekoč je prišel Voltaire Pot*- VABILO NA VESELICO! Člani SLOVENSKEGA DOMA pri-rede svojo letno veselico na Silvestrov večer ali v torek, dne 31. decembra na 36 Danube St., Little Falls, N. Y. — Uljudno se vabi vsa tukajšnja društva ter ostaie Slovence in Slovenke od tukaj ;n okolice, da se po možnosti udeleže te prireditve. Vstopnina za vse člane je 25 centov, otroci prosti. Za vse moške drugega naroda je pa vstopnina 50 centov, za ženske pa 25 centov. — Igra Slov. godba. — Začetek ob 8. uri zvečer. Za obilno postrežbo bo preskrbljeno. Tor a j na svidenje na Silvestrovo! Frank Masle. <2x 26&27) Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA Jl. ZA CANADO $1.20 GLAS NARODA 216 W. 18 STREET MPm VADV nEIf rutin poleonovi ljubavni pustolovščini raznesla po vsej Italiji. Po tem ie poslala kraljica Hortensa Napoleona v Anglijo, kjer je imel lepo in častihlepno ljubico Gordonovo. ki Znameniti kipar Houdon. čigar mu je stala ob strani pri ponesre- dam. Po večerji je ■ jel hvaliti dear? kralje in obsojati vladarje-1 :;an_* Vneto in prepriče .alno jc ho- /cril j nesrečah naroda. ki ima tira m a za vladarja. Pruski k ralj ito je v e;> čas molče pashišol. Oc: i sočutja so se mu vlile solze po licih. Tedajci ga je po- gledal Voltaire ic vzkliknil: •Glej- te! Glejte! Tiger joče!" Frijatelj svetuje Voltairu, raj ne _ dela toliko in naj ne ni j o toliko čr- stoietnico so praznovali pred krat-j čenem državnem prevratu v Strass-l ^ ^ ^ bo* s te„ ub;i kim, je hotel nekega dne pose ti t i bourgu in zmešala glavo tudi pol-j ..Kaj rekio- 'l_Vu je odvriid Vol-Franccsko gledališče, ampak brez- kovniku Vauloroyu. Polkovnik je bil, _ p že napol u_ g čim utemeljujete to ustreljen. Napoleona so pa poslali ^ svetf- na francoski fregati v Ameriko, od koder se je pa kmalu vrnil v London. 1 svojo zahtevo? — ga vpraša bilje ter. Houdon pokaže ponosno na Voltaireov doprsni kip v gledališki veži in odvrne: — Tega moža sem postavil na svet. — Izvrstno. — pravi biljeter, — Voltaireov oče i-ma pač pravico do proste vstopnice! — Manet je bil nekega dne gost po vsem Parizu znanega lovca avto-gramov, ki si je od znamenitih mož tad priskrboval podpise, da jih je potem prodajal za drag denar. Po končanem kosilu je predložil gostitelj umetniku jedilni list z besedami: "Prosim lepo, narišite na ta list s svinčnikom majhno skico, glavo ah silhueto ."Manet se je spravil na delo. ' Ne pozabite na svoj podpis." ga je opozoril gostitelj. "Ne bom," je odvrnil slikar in se podpisal. Toda ko mu je izročil skico, je stalo na njej z velikimi črkami: "Tega dela ne sme nihče nuditi na prodaj!" Tristana Bernarda so povabili nekoč na večerjo. Bilo je dosti ljudi tam, toda jedil bolj malo. Končno je postavil strežaj z velikim ponosom glavno točko pojedine na mizo — majhno raco. Tristan Bernard se je sklonil nad pečenko in navdušeno vzkliknil: Kako dražest-na jc ta račka, kako majhna! La kako dovtipna! Skoraj se zdi. da hoče povedati: Kakšno množica ljudi se veseli nad mojo malenkostjo!" ADVERTISE in GLAS NARODA Nekoč je prišel Voltaire v Sois-sons, kjer ga je spr-jela deputacija Ta čas je k-aljicr-. Hortensa v. - j Soissonske akademije. Eden izmed mrla in zapustil? Napoleonu ogrem- gospodov ga je pozdravil in tekom no premoženje. Napoleon se je za-' govora imenoval Soissonsko akade-Ijubil v Irko Horwathovo. s katero mijo. najstarejšo hčerko francoske se je seznanil v nekem nočnem lo- akademije. — "Da. gospodje". — je kalu. Njegovi politični prijatelji so odgovoril Voltaire. — "to je najsta-mu ljubico ugrabili in čez nekaj lel rnj^a hčerka zakaj nikoli niso o nji pustolovskega življenja se ic poro- ničesar govorili". B \ Pozor Rojaki! Za vestno in hitro izvršitev vseh poverjenih nam poslov naslovite vsa pisma za list — "GLAS NARODA" 216 West I 8th Street New York Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. *Ol4l R A K O O A" NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER Z7. 1929 LARGEST iu>vnn DAILY li C. L 4. MAŠČEVALNA LJUBEZEN LISO REP KOT TALISMAN Francoski spisal Georges Ohnet. Za Glas Naroda priredil G. P 'riwitisfMif wwur as-Mun« umu JUUJPIZ (Nadaljevanje.) Anina. — jc rekel Trelaurier s tresolim glasom. — prosim te. poslusaj me, kajti tega te prosim kot edine milosti. Ti vidiš, jaz ničesar ne ukazuji m ter nočem izvesti nate nikakega pritiska. Jaz te smatram popo,naii a piosto ter nočem. upLvati nate s svojo voljo, vendar pa smatram vsicd novih razmer, ki so nastopile sedaj, majhno razpravo za skoro neizogibno. Nalašč v ta namen sem se pripeljal iz Pariz*. Iz tega lahke- izprevidiš, da sem poučen o dogodkih zadnjih par dni. Omenjam jih le laditega, da pojasnim ceji položaj. Ali me hočeš pokušati? Ali se moreš odločiti, da mi odgovoiiš? Anina jt bila prctiesena p:av v svojo dušo, ko je slišala izgovoriti ta žalostni glas take plemenite cbčutke. Če je zaprla svoje oii. se ji jo fcdek, kot da je v Parizu, kot da ni še preživela, vse bede zadnjega leta, kot da je Trelaurier .^edaj sprožil pogovor, ki bo odločal glede njene usode. Ne. Kar je ccinela, ni bila resnica! Ona ni storila nepojmljive neumnosti, eta zapusti dobrega, modrega, poštenega Trelaurier-ja tri ^e pot.ka'po diželi s hinavskim, sebičnim in lažnjivim vicom-tom de Preigne. Vse, kar je storila, je bil hvala Bogu le hud sen in ko bo zopet odprla oči. to zopet žtna v hiši svojega spoštovanega moža. Ta utis je bil tako mogočen, da se je vzravnala z glasnim krikom. Ko se je nate- ožila v Trelaurierja. resnega, shujšanega in žalostnega človeka, je vedela takoj, da je bila to le samoprevara. Poražena od zavesti rt-mice je omahnila nazaj na ležišče. Da, ona je bila v resnici žena. ki je ušla možu, ki je sedaj zapustila ljubčeka, ter še par minut poprej i&krtno želela, da bi ji prihranili vse te bolesti ter jo pustili umreti. Sedaj pa je bila vinjena pogledom moža, katerega je je kiuto žalila in poslušati bo morala zopet tožbe, oL kojih zvoku bi se najrajše cd sramote pogre2nila v zemljo. Ta zadnja preizkušnja se ji je zdela, pretrda. Dosti je trpela, brez vsake možnosti, da se otrese tega jaaa, a ta nova bolest je bila zanjo preveč, je presegala njene mo.L Skočila je pokcnci ter zakričala kot blazna: — Ah si prišel sem, da me mučiš, s svoje strani? Kaj hočeš od mene? Priznanje mojega kaznjivega prestopka? Ta želja ti bo izpolnjena! Da. jaz sem bila blazna! Grešila sem na tebi in nad seboj! Bila em kaznovana, strašno, ker moram prenašati tvoje vzdihe. Kaj naj storim, da te zadovoljim? Zadosti si csvečen! Konec moje grešne sreče mora biti tudi konec mojega življenja! Zahtevam pravico, da izginem! Zakaj dviguješ ti svoj glas, da mi zanikaš to? Stala je pred njim. visoko vzravnana ter žareče volje in ogorčenja. Trelaurier jo je trdno pogledal ter rekel z glasom, iz katerega je izginilo vse ganutje: — Vprašaš, zakaj ti zanikam umreti? Povedal ti bom. Več kot eno leto sem nosil bolest, ki me jc napravila nesrečnežem, ki stojim pred tebaj, ne da bi bilo Uti v korist. Presodi me pravilno. Anina! Vzdržal sem življtnjc, ca ti ne naprtim še krivde za mojo smrt. Nikdo mi ne more očitati solza, katere sem pretočil na skrivnem! Čeprav si trdo ravnala z menoj, sem imel ie eno misel, da te ščitim in branim. Vsaka nesreča, ki zadene tebe, trga moje .rrce. Edino, kar me še veže na življenje-. s: ti. Mogote je stiahopetnc-*st. a to me ne briga. Meni ni nič za tvojo hvaležnost in spoštovanje, meni zadostuje, da ti koristim in tebi se nočem nikdar odreči! S povešeno glavo, kot da se je ravnokar odločila za težko vprašanje, je rekla nato Anino: — In kljub temu upaš na plačilo svojih prizadevanj? Toliko velikodušnosti naj bi ostalo brez liasni? Kaj pričakuješ dobiti od mene? — Nič.. — In če bi privolila v to, da živim naprej ter bi me osem dni pozneje zopet popade iste želje po grehu ter bi od5la zope{.... — Rekel sem ti že, da si prosta! — Ah, nesrečnik, ali ne razumeš, da imam isto slabost do onega drugega kot ti do mene? Požrtvovalnost, ki navdaja tebe do mene. navdaja tudi mene do onega diugcga. Lopov, ki me je upropastil, ne potrebuje dosti, da me i:opet začara ter me premoti! Treba mu je le napraviti znamenje in jaz mu bom sledil^! Ravno ker stojim pod njegovim uplivom ter sem mu brez odpuščanja zapadla, moram zgraditi proti svojim boljšim uplivom nepre-moiljivo mejo — namreč smrt.! Opusti vsak odpor in prihrani si vsak nadaljni poskus, vrni se v Pariz ter se popolnoma odreči meni: Jaz dobro čutim, aa me ne more odtrgati od njega nobena druga stvar kot — smrt. Mene je strah pred njo. a vendar ji ne morem drugače ujiti. Z BogGm, odpusti mi! K mojim bolečinam ne dojajaj še svojih lastnih, kajti najina obstoja sta za vedno ločena in nobena stvar naju ne more več strniti skupaj. Trelaurier je žalostno zmajal z glavo. — Ne računaj na to, da bi se dal preplašiti od prvih ugovorov, katere dviguješ. Večkrat sem v mislih preživel to, kar ti bom sedaj povedal in kar bi inl dala kot odgovor na dan, ko bo prišlo do odločilnega boja med nama. Ti nisi pripravljena na odpor kot jaz, ker je tvoja nesreča ie preveč mlada, da bi lahko premislila vse. Ti trpiš že dva dni, paz pa ie leto! Ali ni tvoja stvar premisliti ves položaj, da bi lahko hodila skupno? To te ne veže na nobeno stvar, kajti v poslovnih stvareh imam navado misliti zelo trezno in smotreno. Ali si prepričana, da ta zarota še vedno obstaja? Pri teh nepričakovanih besedah, kojih pomena ni popolnoma razumela. je postala Anina nestrpna. Trelaurier pa ji je ukazal s pogledi mir ter nadaljeval: — Ali si gotova, da ne bo zahteval žrtev oni. kateremu si pripravljena žrtvovati prav vse? Srce Anine je divje utripalo in pred njenimi očmi ie zašumelo vse, kot da se ji bliža omotica. Nobena beseda ni prišla preko njenih sinjih ustnic. Globoko tišino je piekinil oster ropot, ki je nastal vsled tega, ker Je Trelaurier premaknil svoj stol. Tako sta si sedela nasproti, oba skupno prestrašena od tega, kar se morata domeniti. — Da, jaz moram storiti, kar mi je v duši zoperno, — je pričel Trelaurier, ki je premagal svoj t>dpor. — Pusti mi izvršiti pravico, Anina, ker le v skrajni sili poslušam ta glas. Nikakega obotavljanja pa ne poznam več. kajti on sam te mora »zdraviti tvoje bolezni. Ti ga menda precej dobro poznaš, a ne veš še, kako brezčasten more biti nekateri človek. Ta mož, ki se je obesil nate radi tvoje lepote in velikega bogastva, nima niti trohice poštenosti. — Jaz sem postal njegova žrtev. Dosti žrtev je že imel. Njemu ni težko ustavljati se in to naj bo tvoje opravičilo. Nesreča, katero povzroča, ga pusti povsem hladnega. On nima nikakega usmiljenja s svojimi žrtvami. Gluh je napram njih tožbam in njih bedi. Lahko si prepričana, da v tem trenutku računa, kako bi *e tebe zopet polastil ter razmišlja o sredstvih, kako maščevati se za tvoj odhod. Ali hočeš doživeti, kako te bo s cinično surovostjo pahnil na stran, kot služabnika, s katerim ni človek zadovoljen, on. katerega si ljubila ter mu žrtvovala vse? Daj mu le razumeti, da si brez aredstev ter navezana le nanj!.... Okradel te je ter ponaredil tvoj pod-pU! Tukaj imam dokaze njegovo krivde. — Ali jih hočeš videti? Tukaj so! _ (Dalja prihodnjič.) Ravnateljstva vseh igralnih klubov imajo često opraviti z gosti, ki •popravljajo" srečo in odnršajo o-j gromne dobičke iz igralnih dvo-; ran. Ako pridejo na sted kaki mal-ve^zaciji. takoj zadevo urede Brez krika in vika v najpopolnejši tišini. ker je v interesu igralnice same da podobne stvari ne pridejo na ' dan in ne vzbude ljuba pozorno-j sti. i Nedavno je v atenskem aristo-j kratkem igralskem klubu vzbujal pozornost licnski draguljar Pavel Coste, čigar izredna sreča pri kartah je vzbujala zavist vseh soigral- j | cev. Corts zneske. i! LECTOV GRAD — je zanimiva KOZAKA. ie igral vedno za manjš*1 zelo redko je izgubil in je večer za večerom odnašal iz kluba težke tisočake. Soigralci so si belili glave, odkod ta stanovitna sreča pri kartah, pa bilo je zaman. Na kako nepošteno igro ni bilo mogoče misliti. da niti najbolj izvežbano oko nadzornika igralnice, ki mora poznati vse mogoče načine sleparstva, ni moglo odkriti najmanjše nepravilnosti v igri francoskega gosta. Posetniki kluba so ugibali in rj-lo zaupno vpraševali Costeja, kaj da je vzrok taki nenavadni sreči. Coste pa je smehljaje vsakemu pokazal lisičji rep. ki mu prinaša :re-čo v igri. češ*, da on sam trdno veruje v to in zato uspeh redko kdaj izostane. Res je Coste pri vsaki igri izvlekel iz žepa lisičji rep in ga dejal predse na mizo poleg svoje doze za r.o i pomnil, komu je dal kako kar- KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za Kretan je Paraikov 7 — Shipping New« — $1. 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRATIKA vsebuje veliko zanimivosti iz naravoslovja, narodopisju, fizike ter razne dragocene nasvete za hišo in dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovence*, ker je v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno zavzemali za Jugoslavijo. povest mladega pisatelja J t' § A ZGREŠENI CILJI bodo zanimali slehernega čitatelja. Pisatelj Slavko Savinšck je zajel snov za svojo povest globoko iz življenja. KNJIGARNA GLAS NARODA" 2 I 6 West I 8 Street New York, N. Y 3 januarja ...........t. <.'ii»-rtiu!inf. 4. januarja: .Mlntietoiik.t, ' "!i«*rtn.iiri; 1 ••-relijiarja, «"li*-r«.nur « Milwjuk».-. itamhurK, > r,.nr, i.r.-tt'lf. C. januarji S .t :rtt..«. Trst 9. januarja: , .Mitwi-i -rU,n not. IV):tii. i"'nTln>ur*. Kr> mm 3.. Januar,*: Bivmcn. I'hrrti'iire, •'!•< oi'-n "ljmj.1.:. CUi-ro-,u»tf l-4.ii>.., N.-i««li, «>uuva 1. 1 rij' Liar ja <'lifrtx>mc I1.ina.UTs tri Otu-rli- iuik, i: ■iitk,;n. I :<. il..irti» *ur M»-r, II«»I1 <1 .m 10. janinrja: ' •!> tii -i«-. « "h»-t lw .n e l'r*-m»-n. Oj*tIm»i;i llr<-m» n 11. Januarja: . k*-imblft-. 1'ln t l»< ur;r. Jtr»»in»-n m«i» \ Mtnn< t- ' ka. Ib.u'otfiie >r.nVn, 1- j:«ijr» — »ur M. r. I retm n 7. februarja: L «1. 1- • llflWr 8. februarja. .Viuitaut.1. CI . rt*.i.rir &il«tatik*-*>. «"Kt-rl-iurp. [lamltur; M inm k;, h.i,t. Itoulofnr 14. Januarja: Napol i, t :. fM»v ,t 15 januarja: .Vmriii-a, 1 'ln-i-L«^ir. 16. januar}«: M .. (..-iK-n, «'herlmurj;, 17. januar a: 1- Fr.in.H. Ilavr« 18. januarja: .\iii zr en primer enostavnega in zato učinkovitega sleparskega načina noga tej ši. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA _ Angleško-slovensko Berilo (ENGLISI) SLOVENE READER) Stane samo $2.-, j Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA'! 216 West 18 Street New York City N.i jhiH, • if 11 % 22. januarja: STuttpnrt. Iloul. jjue s-ir Mt r, Uri-m. 24. januarja l*ari>. 11 a ti .* VWsir-rnla.rni. «*l'«irl<«'.iirjr. . rt»- MONTANA Klem, John R. Rom. Roundup, M M. Panlan \Vai»hoe, L. Champa. 12. februar a: Am or • a ft>rr«». 13. febri:ar;.i >i,i.Tuti.-ri. 1 •(ifr!«.iiT c. I'lt-iueii 14 februarja Saturn . *I rat 1j. f«truifja: lt.-j.iil. „ <.*ht-rh»tins. Rr. ni.-n3 aiitm**u'a»k:t. Cto-rU.urs 19. ftbmar,a: fn-i-nkiil llartiiiig. C»n-i l«.«ire, Ur«.— nit-;i 20 februarja StuttK^'t. ul- jfhe aur M«-r, hri men 21. fcDruar jj !';»r-M. Havre it: >-iu«-is. <"h*-rWurjs. l:r< m> n W.si^niiaiiJ. i*h«-rt»«.ui »t Alf islfas. Nhik.IS, 22. februarja. « t'h^rl, irp. Ilaml uie 26 februarja 1 ;.-orxr W'.ijibintftnn, i h.rl uru. U-.>n-1»mi* 27. februarja: H» ruti. «*l.'>rt>mirR. T?r.-m.-n 1 NEBRASKA Omaha, P. Broderick 9000 LJUDI IZGINE BREZ SLEDU čudovalni lisičji rep igral vašno vendar zelo podrejeno vlogo. Kakor navadno, je do razkrinkanja sleparstva tudi tu pomagal samo slučaj. Ravnatelj kiuba je med igro popolnoma slučajno šel mimo Costeo-ve mize, ko ga je z mize z oslep-ljajočo silo zadel žarek, ki se je odbijal od doze srečnega igralca. Sam na sebi ta refleks kajpada še ni pomenil nič, vendar je ravnatelj postal pozoren na dozo. Stopil je za hrbet. Francozu in opazoval igro. Pri tem je videl, da je doza brušena na poseben način in da služi igralcu kot ogledalo. Samo z mesta igralca je bilo to opaziti, sicer pa se je na pokrovu zrcaliL le strop dvorane. Opazovalec je parkrat stegnil vrat in je končno le ugotovil, da Co- POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, j« razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. izgine iz francoske prestolnice vsako leto strašno veliko ljud, ne da bi našli za njimi kakšno sled. Lansko leto so pogrešali n. pr. 12,000 oseb, od teh so jih letošnje leto našli kakšnih 3000, tako da je izgubljencev še vedno 9000. A letos je CALIVORNLA izginilo še več oseb. Gre večinoma Fontana A. Hochevar za žrtve zverinskih zločinov, za' San FTa^xcisc0t Jacob r^hin norce, ki tavajo bogve kod, ln za osebe, ki imajo že svoje razloge, da COLORADO NEW YORK Gowanda. Karl Sternl&ha. Little Falls. Frank MLast« OHIO Baiberton, Jonn Balant, Joe Hiu Cleveland, Anton Bobek. Chas .Carlinger, Louis Rudman. Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Guard, Anton Nagoae. Lorain, Louis Balant m J ivunist Niles, Frank Koguvsek. Warren, Mrs. F. Raehar Youngstown. Anton Kikelj. 6 DJiMUQGI:ANA NaJkruJA« t najbolj ugodna pet •» cotovanJa na ogromnih «arnikl>»: II E DE FRANCE 17. jan.; 7. feb. 17 P. M.i UP M.» PARIS 24. jan : 2!. februarja i5 P. M.) (1 P. M > ijkrtjta pot po t«l««itel V«akO v posebni kxbtRt m \arrnl m-.drrnl I u4ibo«M| — m «i».t,; acoaka kuUluja !ir»ho mike • enr Vpralajt« ki(«rfiakol "»O- l.iliW*!.**« all FRENCH LINE 1» STATE STREET MW YORK., N. V OREGON Oregon City. J. Koblar. se odtegujejo očesu postave. Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk Ro- BREZPLACNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudl brezplačen pouk, ki se žele nauči- jjjdiANA Indianapolis, Louts Baulch ti angleški in hočejo postati dr žavijani Združenih držav. Oglasite ste pri deljenja v pokrovčku vidi j se za pojasnila v ljudski šoli štv^ ILLINOIS vse karte svojih sogralcev. Ker pa j 27, East 41. cesta v petek zjutraj Aurora, J ie vedno dobival, je tudi vadno de j od 10. do 12., soba št v. 308, ali pa v lil. Sleparski gospod je imel samo pondfljek in sredo ob 3. do 5., so-izvrsten spomin, da si je natanč- , ba 413. DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, v ■ ZABAVE OGLAŠUJTE emsnar. Reading. J. Pezdirc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj 1 Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock. J. Peterne). WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. UTAH Helper, Fr. Krebs. 11 WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik Jos. Koren. Racine in okolico. Frank Jelene WYOMING Rock Springs. Louis '»aucber. Diamondviiie. F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo ?a svoto, katero Je prejel. Zastopnikf rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta 33. za štiri mesece $2.; za četrt let« SL50. New York City je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. ce Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je nam^nj^n noto rati v starf kraj, je pot.ebno. da je poučen n potnih listih, prtljagi la drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi samoremo dati najboljša poiasnila ln priporočamo vedno le prvovzstae bno-parnike. Tadi nedržavljanl tarnajo potovati v stati krJ ua o^isk, toda oreskrbeti si morajo dovoljenje ca po®r^i»ev (Return Permit) Is Wasb-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brex permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku S. mesecev in t^ii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem r stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim o d po to van jem in oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označi j*, naj -se jim pošlje na Barge Office, New York, N. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeni ške postave, ki je stopila w veljava z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letne, m kvotni vizeji se Izdajajo samo onios prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti no: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po L junija 132«. leta poročili, žene In neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni Uo prve polovice kvote. Do drugo polovice pa »e opravičeni žene In neporočeni otroci izpod ŽL leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v lo deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte mm in SAKSER STATE BANK KS CORTLANDT STREET NEW YORK --------- ..ž&čMSiSšLš JŽj.A