Poštnin i plačan* v gotovim Maribor, ponedefiek 30. decembra 1935 ^.296 (Leto IX. XVI:) MARIBORSKI ©ena 1 Din VECERNIK UracMMvo in upwv«: Maribor, Goapoaka ul.il / Talalon lakaja razen nadel}« ta praznikov vaak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejem«n v upravi ali po pol« 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejeme tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljeni / PoMnl čekovni račun it. 11.409 -JUTRA” mmm mm Italijani se umikalo iz Makale Prava vojna se je š@S@ pričela - Položaj po zavzetju mesta Adi Hhi - Hakala obkoljena od treh strani - Vsa italijanska fronta ©&naiana - Vedno vee na^modernejSege oroifa v Abesiniii V komentarju k temu poročilu trdi ■»Slovenec«, da je ta akcija starih radikalov ostala brez posledic, ker se organizacije JR Z izjavljajo solidarne z voditelji gig. dr. Stojadmo vicem, dr. Korošcem in dr. Spahom. LONDON, 30. decembra. Na severni abesinski fronti so se vse te dni nadaljevali srditi abesinski napadi na italijan ske postojanke. Vsa severna vojska stoji pod poveljstvom vojnega ministra Mu-lugete, kateremu daje navodila na operacije sam cesar Haile Selassije iz glavnega stana v Desiji. V glavnem operirajo na severu tri vojske, in sicer vojska rasa Sebate južno in zahodno od Aksu-ma ter Adue. vojska rasa Kase na jugu in' vzhodu od Makale, vojska rasa Se-juina pa v Tembjenu in zahodno od Makale. Abesinski napadi se nadaljujejo ne prenehoma in prehajajo vedno bolj v mogočno splošno ofenzivo, tako, da se je prava vojska na tem bojišču v resnici šele sedaj začela. Večinoma se vrše boji na nož moža proti možu, da Italijani ne morejo uporabljati letal, ker bi sicer ob steljevali tudi svoje lastne ljudi. Mimo tega so se Abesinci oskrbeli tudi z zadostnim številom moder.nih toj»ov, strojnic in protiletalskih topov. Splošno se pričakuje, da bodo prihodnji dnevi odločilnega pomena za boje na severnem abesinskem bojišču. Glavni cilj bojev zadnjih dni in abesinskih ntipadnv na itaiijan»ke postojanke je zavzetje Makale. Pri tem se Abesinci poslužujejo obkoljevalne taktike. Proti Makali napredujejo trije zbori, prvi na jugu, drugi na zahodu in tretji na vzhodu. Največji uspeh so dosegle abesinske čete doslej na severovzhodu od Makale, kjer se jim je posrečilo z naskokom zavzeti glavno mesto Tembje-na, Adi Abi. Abesinci so osvojili mesto z naskokom. Boji, ki so se pri tem razvili, so bili najsrditejši od vseh dosedanjih. Žrtve so na obeh straneh izredno velike. Italijanske domačinske čete so se branile z izredno hrabrostjo, vendar so naposled opešale, zapustile mesto in se pričele umikati proti severu. Abesin-ci so sledili Italijanom in jih napadli tudi na novi postojanki, katero so, kakor poročajo zadnje vesti, tudi že prebili. Italijani so se tu umaknili doslej za 50 do 60 km. S tem je usoda Makale gotovo zapečatena in je le še vprašanje časa kdaj jo bodo morali Italijani docela izprazniti. Pri zmagah, ki so jih dosegli Abesinci z zavzetjem mesta Adi Abi in drugih postojankah, so zadali Italijanom občutne udarce. Ne samo abesinske, tudi italijanske žrtve so izredno velike. Samo pri Adi Abi je bilo ubitih preko 20 italijanskih častnikov in več sto voja kov. Berbero, od koder ga po karavanskih po teh spravljajo v Harar ter od tam na severno in južno bojišče. Abesinci dobivajo zlasti mnogo protiletalskih lopov, poljskih topov, brzostrelnih strojnic ter modernih pušk. Tudi izvežbanost abesin skih vojakov je vsak dan večja, zlasti gle’ de uporabe protiletalskih topov. Izkazalo se je, da so Abesinci tudi glede tega orožja zelo dobri strelci. Na južnem bojišču zadnje dni ni pomembnejših dogodkov. Italijani se z mrzlično naglico utrjujejo zlasti na levem krilu, da bi onemogočili četam rasa De-ste prodiranje na ozemlje italijanske So- malije. Pa tudi Abesinci grade močne moderne utrdbe, zlasti na vzhodu južne fronte. Italijani vrše v zadnjih dneh zelo živahno izvidne polete, da bi ugotovili namere Abesincev, toda Abesinci ob streljujejo letala, ki se morajo držati zaradi tega v velikih višinah. Neko letalo, ki se je južno od Dagaburja spustilo jtre nizko, je bilo sestreljeno. ADIS ABEBA, 30. decembra. S severne fronte je prispela vest, da so pričeli Italijani z veliko naglico izpraznje-vati Makalo, ki je po Abesincih obkoljena že od treh strani. Pičla Lavalova zmaga V Gtalija so z izidom glasovanja zadovoljni v Franciji nove volitve V aprilu PARIZ, 30. decembra. V soboto popoldne se je nadaljevala zunanjepolitična debata v francoskem parlamentu. Bila je zelo ostra. Zlasti levičarske skupine so ostro kritizirale Lavala in njegovo politiko in mu očitale, da je povzročil s svojim oklevanjem na levo in desno v Evropi splošno negotovost. Cesto je bila debata tako burna, da ?e moral predsednik sejo prekiniti. Laval je moral ponovni* braniti svoje stališče in uporabljati najtežje argumente v svojo obrambo. Po debati se je vršilo posvetovanje klubov glede stališča, ki naj ga zavzamejo pri glasovanju o zaupnici. Po tem posvetovanju je Laval ponovno govoril in znova naglašal, da bo Francija ostala zvesta prijateljstvu z Anglijo in načelom Društva narodov. Olede poostritve sank cij jc pa naglasil, da je treba na zadevne sklepe še počakati, ker bi poostritev bila uspešna samo tedaj, ako bi sodelovale tudi tiste države, ki niso članice Društva narodov. Ob 20.15 se je nato pričelo glasovanje o zaupnici oziroma nezaup-pjushmma nici. Radlkalski predlog o nezaupnici je zbornica odklonila z 20 glasovi večine. Za zaupnico so pa glasovali 304 poslanci, proti pa 261, tako, da je vlada dobila 43 glasov večine. Ušla je demisiji torej z zelo šibko zmago. RIM, 30. decembra. Lavalova zmaga v francoski poslanski zbornici je vzbudila v Italiji veliko zadovoljstvo. Vsi italijanski listi naglašajo, da se je sedaj Lavalov prestiž dvignil. Zlasti pa podčrtujejo Lavafovo izjavo, da bi poostritev sankcij pomenila vojno proti Italiji. Lavalova izjava, da bo Francija izpolnjevala svoje obveznost! do Anglije in Društva narodov, niso izzvale začudenja. Listi naglašajo, da je Franclja vedno vodila realistično politiko In Laval« je uspelo, da združi prijateljstvo do Italije s tradicionalnimi načeli francoske politike. PARIZ, 30. decembra. »Figaro« piše, da sili francoski notranji položaj vedno bolj k novim volitvam. Nove volitve bodo naibrže 5. aprila, ožje pa 12. aprila. Proračunska razprava v narodni skup ščini. V soboto dopoldne je sprejel predsednik narodne skupščine Stevan Čuric v svoijem kabinetu domače časnikarje ter jim je na njihova vprašanja o bodočem delu v narodni skupščini v nevezanem razgovoru izjavil, da se bo plenum skupščine sestal okoli 15. januarja. Plenum bo takoj odstopil finančnemu odboru pro računski predlog za prihodnje 1. 1936-37. V času, ko bo plenum razpravljal o zakonskih osnutkih zakona o prekrških, trgovinskega zakonika iii zakona o gospodarskih zadrugah, ki so v razpravi v skupščinskih odborih, bo finančni odbor pretresal proračunske predloge. Omenjeni zakonski osnutke bodo najbrž v plenumu sprejeti kor.cem januarja, nakar bo narodna skupščina v prvi polovici febru* arja pričela razpravljati o proračunskem predlogu v načelu in posameznostih. KSS2 •VV M Utosštu demme fiMHike —mre«! ■■ -'•-Tgggim.r'• 5žaz?5?čevanje v vrstah JRZ Odpor starih srbijanskih radikalov z Aco Stanojevičem proti novi stranki Glavno slovensko glasilo JRZ, ljubljanski »Slovenec«, je objavilo včeraj sledečo, iz Beograda doposlano poročilo: »V pogledu nadaljnjega oblikovanja Mimo tega so Abesinci zaplenili ,lašega notranjega političnega življenja je Italijanom 20 tankov, 50 strojnic, več ,)ila važna zadnja seja izvršilnega odbo- 1 ra JRZ. Seja je bila sklicana radi znanega pisma g. Acc Stanojeviča, ki je pod- tisoč pušk in mnogo munieije. Poleg le ga so ujeli okoli 20 belih častnikov in nad 200 askarjev. Dalje so Abesinci sestrelili dve letali, ki sta padli na tla na njihovi strani fronte. Nadaljnje opera cije, ki so v teku, se bodo po abesinskih zatrdilih nadaljevale še z večjo srditostjo. dokler ne bo italijanska vojska docela potisnjena iz Tigreje. Veliko ofenzivo proti Italijanom je omogočilo Abesinceni zlasti moderno orožje, katerega dobivajo v zadnjih dneh v vedno večjih količinah iz Anglije in od drugod. Orožje se dovaža v Abesinijo legel vplivu nekaterih članov iz bivšega glavnega odbora bivše radikalne stranke, ki so iz čisto osebnih razlogov nepri-jateljsko razpoloženi napram vladi dr. Stojadinoviča. (}. Aca Stanojevič je na prigovarjanje teh krogov izdal omenjeno pismo, v katerem izjavlja, da se ne strinja z dosedanjim načinom organiziranja stranke in ne z vodstvom državne uprave. To pismo, ki so ga nekateri člani bivšega glavnega odbora bivše radikalne stranke dali tudi tiskati, so potem raz- preko Sudana, Kenije in angleške Soma- j pošiljali svojim prijateljem in nekaterim lije. Največ pošilja lev orožja in municije krajevnim organizacijam. Pri tem Je bi v-p ribaj a v somalski pristanišči Zeilo in ši tajnik JRZ g. Ivkovič zagrešil tudi to nekorektnost, da je na te letake udarjal strankin pečat. Ko je bil napad, ki so ga na dr. Stojadinoviča napravili nekateri člani omenjenega odbora s tem, da so nagovorili bivšega gradbenega ministra Bogiča ter ministra za telesno vzgojo ljudstva Mirita Konsineovič, da sta podala demisijo, odbit na ta način, da je bila takoj izvršena delna rekonstrukcija vlade z vstopom ministrov Cvetkoviča in Kožulja v vlado, so se spričo takega stanja stvorih taki sestavki na same člane izvršilnega odbora dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spalio ter so sklenili, da v vsem osta nejo zvesti programu in pravilom JRZ, ter so pozvali vse krajevne organizacije, naj nadaljujejo započeto delo na končni organizaciji stranke. Na isti seji so omenjeni člani izvršilnega odbora sklenili, da takoj odstranijo dosedanjega tajnika Ivkoviča ter postavijo na njegovo mesto za tajnika JRZ Tripkoviča.<- Rusija in Poljska za vojaške sankcije LONDON, 30. decembra. Angleška vlada se je obrnila s posebno noto na sovjetsko Rusijo in Poljsko glede sodelovanja v primeru vojaških ukrepov proti Italiji in dobila zadovoljiv odgovor. Tako sovjetska kakor tudi poljska vlada sta izjavili, da sta pripravljeni dati na razpolago v ta namen vse svoje letalske sile v skladu s členom 16 pakta Društva narodov. VELIKI FAŠISTIČNI SVET. RIM, 30. decembra. Veliki fašistični svet se sestane 4. januarja k važni seji, na kateri bo razpravljal o položaju in nadaljnjem stališču Italije glede sedanjih dogodkov. BELGIJSKI KRALJ V LONDONU. LONDON, 30. decembra. Odločno se zanikajo vesti, ki so se 'razširile v evrop skeni tisku, da je prispel belgijski kralj v London z namenom posredovati za sporazum med Italijo in Anglijo. Belgijski kralj je obiskal v Londonu le nekega kirurga, ki mu je operiral brazgotine od ran na obrazu, ki so mu ostale od zadnje nesreče v Švici. SPOR RUSIJE IN URUGVAJA. MONTEVIDEO, 30. decembra. Urugvajska vlada je.zaradi komunistične pro. pagande prekinila diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo. Ta ukrep pozdravljajo skoraj vsi listi latinske Amerike in brazilski zunanji minister je celo brzojavno čestita] urugvajskemu glede tega koraka. Kakor se pa izve, namerava sovjetska Rusija vložiti proti Urugvaju pritožbo pri Društvu narodov. ATENTAT NA DUNAJU. DUNAJ, 30. decembra. Tu je bil izvršen atentat na Maksa Weillcharsa, voditelja hajmverovske mladine. Voditelj jc bil težko ranjen z revolverskim strelom v ledja. Atentat je bil političnega značaja. VENIZELOS SE VRAČA. ATENE, 30. decembra. Venizelos sc vrne najbrže že 3. januarja na Grško, Naselil se bo na Kreti. BELGIJA ZVIŠUJE PLAČE. BRUSELJ, 30. decembra. Belgijska vlada je sklenila s 1. januarjem povečati uradniške prejemke za 5 odstotko’ S stanovske fluude Privatni nameščenci v boiu za neokrnjenost svojih socialnih pravic Pred razširitvijo pokojninskega zavarovanja na vso državo — Nameravana ukinitev dosedanjih privatnih bolniških blagajn - Novi trgovski zakon in sprememba delovnega prava — Nerazumljivo stališče »rdečih" in »zelenih1, stanovskih nameščenskih organizacij varovanje delavcev (SUZOR) v Zagrebu sprejel načrt, po katerem naj bi se u- /le nekajkrat smo na tem mestu posvetili pozornost socialnim interesom, naših privatnih nameščencev, ki se zlasti zadnje čase hudo bore za neokrnjenost svojih pridobljenih socialnih pravic. Posebno pozornost smo posvečali v prvi vrsti in pred vsem stremljenju in priza-dejanju Zveze društev privatnih nam. v Ljubljani, ki je namočnejša nameščenska stanovska organizacija, obenem pa tudi najodločnejše in najvplivnejša zagovornica socialnih interesov naših privatnih nameščencev. Kakor v Ljubljani tako tvorijo tudi v Mariboru večino med nameščenci privatni, ki so prav tako kakor državni važen činitelj v vsem gospodarskem, kulturnem in nacionalnem življenju, čeprav ne uživajo vseh tistih privilegijev kakor državni. Morebiti bo res, da so v današnjih razmerah gmotno nekoliko na boljšem v primeru z državnimi, zato so pa socialno manj zaščiteni in so odvisni popolnoma od sposobnosti svojega uma in pa od volje svojih delodajalcev. Privatni nameščenci ne poznajo kategorizacije in napredovanja. Svoj položaj si morajo ustvarjati s sposobnostjo In pridnostjo, s svojim strokovnim znanjem in z ambicijoznostjo lastnega jaza in je tudi v tem precej razlike med njimi in državami. Zdi se nam zato prav umestno seznaniti širšo javnost z njihovim položajem, s težnjami in boji za njihove socialne pravice. Brez politične opredeljenosti si pri Slo vencih ne moremo zamisliti nobenega po kreta. Tako so tudi naši privatni nameščenci razdeljeni na tri barve. Okrog modre zastave se zbirajo nacionalno-ha-predni, ki so najmočnejši, okrog rdeče marksistični, okrog zelene pa takozvani krščanski socialisti. Ne glede na stanov-, sko-politično opredeljenost pa imajo privatni nameščenci dve svoji važni socialni ustanovi: Pokojninski zavod in bolniško blagajno. Po svoji moči imajo v o-beh socialnih institucijah soodločujoč glas. Ko pa je letos v novembru naročil minister za socialno politiko in narodno zdravje ljubljanskemu Pokojninskemu zavodu, kakor smo to že poročali, naj izdela načrt uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo, ko je Središnji urad za za- krnite dosedanje bolniške blagajne prlvat nih nameščencev (TBPD v Ljubljani, »Merkur« v Zagrebu in »Trgovska omla dina« v Beogradu) ter se na mesto njih ustanovile nove in ko so bili privatni nameščenci obveščeni, da pripravlja vlada nov trgovinski zakon z raznimi spremembam] in dopolnitvami delovnega pra va, je legla na njihove vrste težka skrb. Pokojninsko zavarovanje je doslej obvezno po stari avstrijski uredbi samo za nameščence v Sloveniji in Dalmaciji, do-čim v ostalih pokrajinah naše države obveznega in ne drugega pokojninskega zavarovanja privatni nameščenci ne poznajo. Zveza društev privatnih nam. v Ljubljani, v kateri so včlanjeni vsi nacio-nalno-napredni nameščenci je bila prva in iskrena zagovornica razširjenja pokojninskega zavarovanja nameščencev po vsej državi, ker zahtevajo to predvsem socialni interesi privatnih nameščencev, zahtevata pa to obenem sodobnost in moderna sociailna zakonodaja, ki je pri nas še daleč za socialnimi' zakonodajami naprednih držav. Pri reševanju organizacije pokojninskega zavarovanja po vsej državi kakor tudi pri vprašanju reorganizacije bolniškega zavarovanja privatnih nameščencev in pri sprejetju novega trgovinskega zakona pa so se pojavili razni predlogi in različna mnenja. Zveza društev privatnih nam. v Ljubljani v kateri je včlanjeno tudi mariborsko Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev je o zahtevi ministra za socialno politiko takoj zavzela svoje odločno stališče, ki energično brani pridobljene socialne pravice privatnih nameščencev, dočim je marksistični organizaciji nameščencev vseeno, kako se bo izvedlo pokojninsko zavarovanje, desinteresirani pa so na zadevi tudi krščanski socialisti. Prav gotovo še privatno r.ameščenstvo ni bilo nikdar v tako odločilni fazi boja za svoje pravice, kakor >3 danes. Brezbrižnost »rdečih« in »zalenih« privatnih nameščencev v tem boju zasluži obsodbo vse javnosti in smo prepričani, da bodo privatni nameščenci prav sedaj spoznali, kdo je edini in pravi zagovornik njihovih pravic, ko so na dnevnem redu vpra šanja življenjske važnosti vseh privatnih nameščencev. O razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo so na dnevnem redu trije predlogi: da se priklopi pokojninsko zavarovanje SUZOR-ju, da se izvede pokojninsko zavarovanje samostojno, decentrallštično, z več samostojnimi in neodvisnimi Pokojninskimi zavodi, med katerimi bi bil tudi ljubljanski, ki bi ohranil svojo popolno avtonomijo, kakor jo ima danes. Naclonalno-napredni privatni nameščenci vztrajajo odločno na zadnjem predlogu s povdarkom, da mora biti pri centralni povezanosti varovana stroga avtonomija posameznega pokojninskega zavoda. Prav tako so ncionalni-napredni privatni nameščenci najodločnejše proti ukinitvi dosedanjih bolniških blagajn In proti uvedbi novih, ki bi imele za vse privatne nameščence slabe posledice. Članstvo novih bolniških blagajn bi bilo namreč prostovoljno in bi delodajalci prijavljali nameščence pri OUZD, kjer bi bili zakoniti prispevki znatno nižji, dočim bi izdatki za višja zavarovanja padli izključno v breme nameščencev. Tudi novi trgovinski zakon, ki ga pripravlja, vlada ne bo prinesla pri vatnim nameščencem nič dobrega. Zato predlagajo nacionalno-napredni privatni nameščenci zadevne korekture v zakonskem osnutku. Novo leto, bo torej prineslo našemu privatnemu nameščenstvu novih bojev in skrbi. Prineslo bo vsakemu posamezniku večje dolžnosti in še večjo odgovornost. Mnogo privatnih nameščencev je stalo doslej ob strani svoje stanovske organizacije in se ni brigalo za svojo in svojcev usodo. Resnost in nevarnost današnje dobe pa narekuje slehernemu privatnemu nameščencu, da se z vso svojo močjo okler.e svoje stanovske organizacije v prepričanju, da bo le na ta način uspešno dobojevan boj za njegove socialne pravice. Slovenci dobimo lahkoatletske-ga trenerja Kakor doznavamo, se je v Ljubljani osnoval Turistično športni odbor za dvig lahkoatletike in pripravo atletov za o-limpiado, ki si je stavil kot nalogo delovanje za napredek lahkoatletike v Dravski banovini. . V ta namen bo omenjeni odbor angažiral lahkoatletskega trenerja, in so baje tudi že pogajanja s trenerjem Kleinom iz Gradca že zaključena. Trener bo imel nalogo, trenirati in pripraviti naše lahkoatlete v Ljubljani, Celju in Mariboru, pa tudi v vseh ostalih podeželskih mestih, kjerkoli se goji lahko atletski šport. Vodstvo omenjenega odbora ima baje zasigurana tudi že vsa sredstva, tako, da je pričakovati, da bo trener Klein v kratkem pričel z delovanjem. V zvezi z osnovanjem omenjenega odbora se je včeraj popoldne vršil v Mariboru sestanek med predstavnikom Turističnega športnega odbora g. Sancinom in delegati tukajšnjih športnih klubov, na katerem so se obravnavala vsa pereča vprašanja, tičoč se napredka lahke atletike. 18 ran na glavi, na rokah in v trebuhu. :n je le čuda da ni izkrvavel, ker ima ranjena pljuča in prerezan želodec. Druga žrtev Zajšek pa ima globok vbodljaj na levi rami segajoč v pljuča. Obadva smrtno nevarno ranjena fanta so nemudoma prepeljali v ptujsko bolnišnico. Kakor doznamo v zadnjem trenutku, je Anton Kurež, ki je dobil pri tepežu IS ran, posledicam podlegel. Sodna oblast je odredila obdukcijo trupla. Ista usoda je dohitela 25 letnega trgovskega potnika Martina Mlakarja iz Zagreba. Na Bregu pri Ptuju se je vplel s pretepači v prepir, pri katerem je dobil z nožem na levi roki globoko rano in mu je prirezana žila odvodnica. Gotovo bi bil izkrvavel, da ga niso nemudoma spravili v bolnišnico. Miuiske JMvite Krvav Božič v ptujski okolici. Na Štefanovo 26. trn. je prišlo v Škorbi v neki gostilni med tamkajšnjimi fanti do prepira in pretepa, pri katerem je igral nož glavno vlogo. Pretep je končal s tem, da sta obležali dve žrtvi noža v mlaki krvi in sicer 30 letni Anton Kurež, sin posestnika, iz Hajdoš, in 20 letni Ivan Zajšek sin posestnika istotam. Kurež ima Kavarna Jadran priredi tudi letos svoj tradicionalen Silvestrov ve?er z izbranim in splošno priznanim zabavnim sporedom Med drugimi nastopijo pod režijo g. Harastoviča elani našega Narodnega gledališča scivijguie Sejem za prašiče. Na sejem 27. t. ni. so pripeljali samo 19 prašičev. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 60—70 Din, 7 do 9 tednov stari 85—100 Din, 3 do 4 mesece stari 120—170 Din, 5 do 7 mesecev stari 200 do 240 Din, 8 do 10 mesecev stari 290 do 400 Din in leto stari 520 do 760 Din; kilogram žive teže 5—6.50, mrtve teže pa 7—9 Din. .WmT! J. K, Po bolgarskih gorah (Dalje.) Po kosilu smo si še v naglici in julijski vročini ogledali Zoološki vrt, ki je tudi vreden ogleda, a nekako ob 16. uri smo 'se odpeljali z velikim odprtini, že precej zrahljanim avtobusom na Vitošo (»Hiža Aleki« 1735 m pod Črnim vrhom, 2685 m visokim). Cesta gre v južni smeri 9 km preko vasi Bojana, ki je tudi s tramvajem zvezana s Sofijo. Iz Bojane se cesta vzpenja mimo dečje poletne kolonije vedno višje in višje. Razgled na Sofijo in okolico je krasen, a osvežujoči gorski hlad nam je bil plačilo za prestar.o žgočo vročino v mestu. Naš avto je škripal in cvilil na vse pretege, pa saj tudi ni čuda, to ni več cesta, so že stopnice. Po poldrugi uri vožnje smo izstopili, a naš avto je še dolgo brundal po prestanih štrapacih in ovirah. Čez dobre četrt ure skrajšane poti smo prišli v kočo »Hiža Aleki«, imenovano po zaslužnem planincu Aleki Konstantinovom. Koča je precej prostorna ter poleti in pozimi zaradi mestne bližine In krasnega razgleda zelo dobro obiskana. Na vrli Vitoše, to je Črni vrh, 2685 m, se pride v slabi uri. Po ogledu in mali ju-žini in ko si je še neka naša sopotnica na ob koči stoječem brusu nabrusila že prej precej oster jeziček, smo se poslo- vili od prijazne »hiže« ter se v mraku zibali z našim avtom po grozno razruti cesti navzdol. Med potjo smo uživali kra sen razgled na milijone lučk Sofije. Pogled je bil zares nepopisen. Ob pol 21. uri smo se ustavili pred neko trgovino s planinskimi potrebščinami, kjer si je tovariš P. kupil menda neko skledo, jaz pa sem se spomnil, da sem izgubil palico v vagonu. Neki notranji čut mi je prigovarjal, naj si kupim novo palico, ker mi bo še prav prišla, ne samo pri hoji. ampak tudi še za kaj drugega. In res, ta notranja slutnja me ni varala, toda o tem pozneje. Večerjali smo skupno z bolgarskimi planinskimi tovariši in njihovimi ženami. Moram priznati, da nisem še nikoli prej in tudi ne pozneje jedel takih čevabči-čev, tako glede kvalitete kakor kvantitete. Bili so skoraj kakor naši »pendreki«. Pridružile so se tudi govorance in peli smo mi, peli so oni, peli vsi. Slovo je bilo težko, tako težko, da je gospodu profesorju D. solza kanila iz oči, ko se je poslavljal od gostiteljev in lepe »Bolgarke«, ki je pa bila naša Mariborčanka gospodična I. V. Da nismo šli s kokošmi spat, je jasno, zato smo se pa drugi dan zamudili za kakih 180 minut s svojim odhodom. Nahrbtnike smo naložili na streho avtobusa, kovč^ge pa pustili v hotelu v varstvu g. prof. D„ ki ni šel z nami, ampak je , čez nekaj dni odrinil ž niimi v Plovdiv, kjer smo se po dobrih 8. dneh zopet preoblekli v »civilne« obleke« Odpeljali smo se 18. julija ob 8. uri zju traj z velikim in lepim in res udobnim avtobusom v jugovzhodni smeri v dolino reke Iskar skozi letovišče Pančeievo v Samokov, kamor smo prišli ob 10. uri. V prijetni družbi domačih planincev in po malem prigrizku je kmalu minila za oddih določena ura, in že smo zopet morali dalje skozi precej moderno letovišče Čamkorije (beseda je turška in pomeni smrekov gozd). Ker je bila ^glavna sezona, je bil v letovišču zelo živahen promet. Odpeljali smo se še nekaj km dalje do poletnega gradiča »Carski dvorec«. Videli smo, kako se je pravkar menjavala carska straža. Naša vožnja je bila zaenkrat končana. Pretovorili smo nahrbtnike na mezge, konjičke jn osličke in hajdi dalje ob potoku Carska Bistrica proti koči in najvišji gori na Balkanu, Musali, 2935 m, to rej 62 m višji kakor naš Triglav. Po triurni hoji smo prišli v »Hižo Musala«, 2388 m. Hiša stoji sredi planinskih pašnikov ob ljubkem jezeru, v katerega ozadju kraljuje vrh Musala s svojimi trabanti. Po kratkem oddihu smo odšli na vrh, kamor se rabi navadno 1 uro in tričetrt, mi smo pa prišli gori v 90, oziroma 80. minutah. Pot od ceste do vrha je narejena kot jahalna pot, zato se da kaj hitro stopati, oziroma te za male cvenke prinese konjiček alj osliček popolnoma do pira- mide. Pot od ceste do koče je zelo prijetna, a najbolj mikavna je od koče dalje. Jezerata, t. j. jezerca, drugo lepše od drugega, se ti smehljajo. Gorenja so še do polovice vkovana v led in sneg. V enem teh jezer na južni strani vrha teče zibelka toliko opevani reki Marici. Nekako sredi pota je pa malo, štirioglati kocki podobno zatočišče, zgrajeno za pr. slabega vremena, oziroma za odpočitek smučarjem v visokem snegu. Prijetno zadoščenje je čutil vsak izmed nas, ko je položil peto na najvišji vrh Rilskega pogorja in Balkana sploh. (Grški Olimp je za 7 m nižji). Razgled je krasen. Ne da bi bilo treba dosti prestopati, se vidi z vrha kakih 15 planinskih jezer. V smeri Sofije se vidi Vitoša s svojim Črnim vrhom, v daljavi nas pa pozdravi El Tepe v Pirinjskem pogorju, kamor smo tudi namenjeni. Tik ob piramidi stoji mala, a kakor trdnjava zgrajena hiša meteorološke posta je. Obliko ima velike kocke. Zunanji zidovi so obdani še z mrežo, da se ie sneg ne more tako lahko oprijemati. Sestoji iz veže, kjer je skladišče z* mog in drva, ter sobe, oziroma Kuhinje. Vse je v miniaturi, a zelo lič«° ’ri prikupno. Edini prebivalec je krepak možak, ki nadzira razne aparate in pošilja vremenske vesti v Sofijo. (Se bo nadaljeval ’ J Mariboru, dne 30. Xfl. 193i. Mariborski »V e č e r n i k« Jutri. >TKril««U Strai *, fhmiotsite h dtoMske Movite Kri teče brez prestanke Tri žrtve Dva pokolja v Framu — Zdi se, kakor da se pretepaško razpoloženje ne more v zadnjem času unesti. Žalostnemu uboju pri Makolah, pokolju na Sladkem vrhu. kjer je postala žrtev obračunavanja I91etna mladenka, ter u-boju pri Sv. Trojici v Slov. goricah je sledil včeraj ponoči dvakratni krvavi pre tep v neki framski gostilni. Tukaj je 24-letni usnjarski pomočnik Srečko Cestnik iz Frama bil v neki fantovski družbi. Ko so se fantje po polnoči pričenjali razhajati, >2 radi malenkostnega povoda nastal spopad in pretep. Srečko Cestnik je hotel na pretepače vplivati pomirjevalno, toda zgodilo se je, kar se pripeti skoro vsakemu pomirjevalcu. Cestnik se je zaboden z nožem zrušil na tla. Sunek je bil tako močan, da mu je rezilo ranilo plju ča. Nezavestnega so ga mariborski reševalci prepeljali v tukajšnjo splošno bol nišnico. Toda kmalu zatem so bili reševalci pozvani zopet v Fram. V nekem tamkajšnjem vinotoču se je namreč skupina pivcev stepla. Pri tem jo je najhuj-še skupil 34 letni delavec Franc Bračko, ki mu je nekdo z ročico strl lobanjo, z drugim udarcem pa strl levo roko. Pri tem je zadobila nevarne poškodbe tudi njegova žena Marija, ki pa je ostala v domači oskrbi. Glede obeh slučajev se vrši stroga preiskava. Omenjena dogodka sta med ljudmi zbudila umljivo ogorčenje in razburjenje. Za krivci poizvedujejo. Iz sodno službe. Sodnik Franc Logar , Slovenskih Konjicah je napredoval v VI. skupino. Iz kaznilnice. Kaznilniški zdravnik dr. Oton Šantel je premeščen v Lepoglavo. Iz železniške službe. Postavljeni so v osmo skupino prometnih uradnikov: Iv. Kušar, Franc Peternem, Oton Sekič, M. Jončič, Ladislav Zupančič, Jožef Dolenc in Vladimir Medved. — Za tehnične urad nike: Jakob Babnik, Stanislav Obereig-ner, Edvard Kralj, Boris Gregorka In Ludovik Mlakar. — Za administrativnega uradnika Pavel Pintar. — Za oficiale: Franc Klun, Peter Petrovčič, J. Oblak, Franc Vidovič, Amalija Sretkar, Janez Sever, Ivan Pip, Josip Pelicon, Viktor Cimperman, Alojzij Mahkovec, Jožef Vene, Janez Gregorič, Frančišek Kušar, Jožef Rozanek, Jožef Skubčič, Anton Židan, Jožef Počkaj. Bogumil Kovaržik, Marija Šventner. Ivan Lukovič, Ljudmila Gregorič. — Za prometnike: Ferdinand Pleničar, Albert Golob, Štefan J^o-Ijak, Ivan Rebol. Ciril Prestor, Frančišek Zupančič, Ivan Kokolj, Leopold Štern berger, Janez Par.gršič, Frančišek Tratnik in Franc Varl. — Za strojevodjo Iv. Rebek Za poslovodjo Fran. Leban. — Za tehnika: Fran. Tofer in J. Steinbl. — Za progovne nadzornike: Alojzij Kom pare, Alojzij Leban, Karol Dvorak. Blaž Rožič. Albin Mlakar, Konrad Buhmaj-sker in Stanislav Stanič. — Za brzojavnega nadzornika: Ivan Rant; vsi v deveti skupini. Poravnalno postopanje je uvedeno o premoženju Vekoslava Terzerja v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Lešnik. Poravnalna kvota 40%. Bog daj srečo! Te dni so se poročili v Mariboru: Elmar Kurt, trgovec, Slovenska ulica 36, in Pavla Cugmas, šivilja, Koroščeva ulica 7. Vincenc Greifo-ner, mehanik, in Ernestina Ste.nbach, delavka, Langusova ulica 5. — Matija Bajc. tkalec. Gozdna ulica 10. — Karel Cižek, mizar, državnih železnic. Betnav-ska cesta 6, in Avguština Pirc, tkalka.— Rudolf Kos. šofer-mehanik, Črtomirova ulica 8, in Štefanija Svenšek, bivša pletilja. Studenci, Gubčeva ulica 12. — Štefan Stepišnik, delavec. Pobrežje, Gosposvetska ulica 38, in Marija Kelenc, šivilja. — Martin Lepenik. zidarski delavec, Taborska ulica 9, in Terezija Kovačič, tovarniška delavka. — Ivan Korada, mizar, in Rozalija Dionšek, natakarica. Pra nrotnikova ul. 21. Odprta noč in dan so groba vrata.. • V starosti 52 let je umrl v splošni bolnišnici upokojeni narednik vodnik Andrej Maver. — V Cvetlični ulici 30 je preminul v 58 letu starosti upokojeni železničar Jakob Knuplež. — V Kremljevi ulici 4 pa je umrla v 76. letu svoje dobe žena vratarja državnih železnic Helena Šeško. Žalujočim naše toplo sočutje! Redukcije . . . Včeraj so nabili v tukajšnji Hutterjevi tvornici razglas, da se bodo dclavcem reducirali prejemki za 30%, tako da bi prišel najboljše plačani delavec na 5 dinarjev od ure. V zadnjem razglasu se inženerji in višji mojstri pooblaščajo, da izvršijo zadevni popis tvor niškega delavstva. 9 dni v mesecu bodo delali... Progovna sekcija na koroškem kolodvoru je obvestila svoje delavce, da bodo od- slej delali v mesecu samo 9 dni. Tako bodo ostalih 21 dni prebili delavci na »dopustu«. Delavstvo je s tem usodno prizadeto. ' Veliko razočaranje so doživeli naši dil-carii z dosedanjim snegom, ki je obetal, da bo letos smukarija v visoki sezoni, med tem na je sneg spričo južnega vremena malodane popolnoma skopnel, zgoraj po pohorskih postojankah pa je bila kvečjemu primerna smukarija s — čolni. Morda bo januar prinesel prevnetim smu čarjem in sankarjem kaj več belega ve-selia in konjukture. Včerajšnja nedelja je bila za naše dilcarje hudo pusta in — dolgočasna. Preureditev občin. Sobotna številka »Službenih Novin« je objavila naredbo notranjega ministra o ustanovitvi samostojne občine Radvanje pri Mariboru ier uredbo o izločitvi vasi Zagojiče iz občine Markovci in priključitvi k občini Gorišnica. Obe naredbi sta s to objavo dobili obvezno moč. Poziv hišnim posestnikom! Po zakonu o neposrednih davkih in zakonu o davku na neoženjene in davčnem osvoboje-nju davčnih obvezancev z 9 ali vač otroci se mora vršiti vsako leto popis davčnih zavezancev. Zaradi tega poziva mestno poglavarstvo mariborsko vse posestnike, oziroma upravitelje hiš na o-zemlju mestne občine mariborske, da točno popišejo na podlagi posebnih popisnih pol, ki jih prejmejo od mestnega poglavarstva, imenoma vse v svojih hišah stanujoče osebe, kakor tudi njih poklic, stan (samski, poročen, ločer. ali ovdov-Ijen) in rojstno leto po stanju z dne 1. januarja 1936. Popisne pole, ki so oprem Ijene z navodilom, kako se izpolnijo, se morajo izpolniti tekom treh dni po prejemu in imeti pripravljene, ko pride ponje za to določeni občinski organ. V šoli Glasbene Matice je na novo u-veden pouk v mladinskem petju, ki ga vodi prof. Bajde. Mesečna ukovina 5 Din. Revnejši dijaki bodo oproščeni. Sprejemajo se učenci srednjih in osnovnih šol med 9. in 13. letom z odgovarjajočim predznanjem. Sokolsko društvo Maribor I. Letošnje silvestrovanje bo menda eno najlepših, kar jih je bilo do sedaj. Program bo pester jn zanimiv. Obsega! bo 14 točk, nastop lastnega 'orkestra, pevskega dru štva, orientalske godbe ir. še bolj zanimiva bo rokoborba. Da lahko pridejo tudi očetje in mamice na svoj račun, jim bo na razpolago harmonika. Kdor hoče veselo prebiti par uric starega leta in počakat 1936, naj pohiti k Sokolu I. Začetek ob 20. uri. Kolesarsko društvo »Poštela« v Radvanju priredi na Silvestrovo v društvenem lokalu (gostilne Mautner), kakor o bičajtio vsako leto, družabni večer. Kolesarji ter kolesarskemu sporbu naklonjeno občinstvo najvljudneje vabljeno! Planinsko silvestrovanje. Naši planinci se bodo tudi v tem letu v Mariborski koči poslovili od starega leta. Veselo po^ horsko silvestrovanje bo nedvomno privabilo marsikaterega ljubitelja naše lepe zimske narave. Silvestrovo Sokola Pobrežje bo v dvorani br. Renčelja. Pester spored. Prvovrsten jazz band. Vabljeni so vsi člani in cenj. občinstvo. Pridite, pridite! Danes, ponedeljek, zadnji dan velikega filma »DEVICA ORLEANSKA«. Jutri, Silvestrovo, najveselejši film, zabava, smeh »Lahka kavalerija" V glavni vlogi Margita Bock, Fric KauM»«s in še mnogi drugi, ki skrbijo za humor. Matineja. Jutri torek ob 14. m sredo ob 11. uri »Na krivi sledi«. Veliki film iz divjega zapada. V glavni vlogi Georg O’ Brien. Kino Union. Danes zadnjič prekrasni film »Mazurka« s Polo Negri. Od torlca dalje novoletni spored, veseli dunajski film »Zmaga mladosti« s Hermann Thi-migom, Liano Haid, Hansom Moser-jetn in Leonom Slezakom. REPERTOAR. Ponedeljek, 30. decembra: Zaprto. Torek, 31. decembra ob 21. uri: »Vesetf kmetič«. Prvič. Sreda, 1. januarja ob 15. uri: »Bajadera«. Ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Četrtek, 2. januarja ob 20. uri: »Vest«. Red A. Veselo silvestrovanje in srečen začetek \ GRAJSKI KINO Telefon 22.19 novega leta samo v Veliki kavarni. Gasilska četa Pobrežje, vabi na Silvestrov večer v gostilni Riedl. Prijatelji pridite! V Pohorskem domu bo veselo silvestrovanje z godbo in pristno pohorssko zabavo. Obilo sreče v novem letu želita cenjenim gostom in strankam Josrp in Marija Krempl in vabita na Silvestrov večer s koncertom. Prvovrstna vina, bogato založena kuhinja. Mestno kopališče bo jutri v torek, ou 9. do 19. ure odprto. Parna kopel bo ves dan za moške. Na novega leta dan ostane zaprto. Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Sirakova ir. Maverjeva, jutri v torek Konigova in Albaneževa lekarna V zibelki je zgorel 1 ii: pol letni sinček železničarja Dolenca iz Hotinje vasi pri Slavnici in sicer v času, ko je bila mati za trenutek odsotna. Vnelo se je nam reč perilo, ki se je sušilo nad pečjo v kuhinji. Goreče perilo je padlo na otroka, ki je postal žrtev ognju. Na koso je padel. Zelo hudo se je ponesrečil 24 letni hlapec Anton Rep od Sv. Marjete ob Pesnici. Ko je bil zaposlen pri slamoreznici, ga je kolo vrglo na tla. tako da je pade! z desno roko na koso, s katero si je zadal globoko rano in si tudi prerezal žilo. Rep se je moral zateči v mariborsko bolnišnico. »Jaz sem detektiv«...! K posestniškemu sinu Francu Mulecu iz Sv. Trojice je na Aleksandrovi cesti stopil neznan moški, ki se mu je predstavil z besedami: »Jaz sem detektiv«, nato pa mu meni r.ič tebi nič zaplenil nahrbtnik s šestimi steklenicami vina. Na policiji je potem Mulec doznal. da je postal žrtev pre vare 11 sedaj išče policija »tovariša« detektiva. Dekla dekli. Pri dekli Ivani Šari v Logu pri Rušah je prosila za prenočišče. 21-letna brezposelna dekla Julijana Holz-knechtova. Ko se je Šarlova zjutraj prebudila, ni bilo ne Holzknechtove, pa tudi obleke in obutve ne ter nekaj njenih prihrankov. Orožniki se sedaj zanimajo, kje se Holzkntchtova nahaja. 8939 dinarjev škode imata Štuhec in 3 pred njo ne da bi se ganil ali spregovoril, a dasi je bilo že precej mračno, je vendarle dobro opazila njegove oči, ki so žarele v tako čudnem mladeniškem blesku kakor Še nikoli. »Oče Makarij,« je vzkliknila, ko je opazila, da stoji pred njo negibno kakor ka-meniti kip, »ste se me prestrašili?« »Ne, gospodična,« je zajecljal kuhar. »Vedel sem, da ste tu, zato sem prišel.« »K meni? Čemu?« »Gospodična ...« je vzdihnil in zopet obmolknil. »Ste hoteli govoriti z menoj?« »Da.« »Kaj?« »Smejali se mi boste, ali pa me celo udarili in nagnali.« »Čemu neki? Sem tako hudobna?« »Ne.« »Torej?« »Ne morem . . .« »česa?« »Povedati...« »Kar ste mi hoteli? Nu, le povejte. Sem zelo radovedna.« Namesto odgovora se je stari Makarij zgrudil pred njo na kolena in zaihtel kakor otrok. Gospodična Apolonija je skočila k njemu in ga hotela dvigniti, toda brez uspeha. Kuhar se je oklenil njenih nog m ji pričel poljubljati krilo. »Kaj delate?« se je začudila in se hotela osvoboditi njegovega objema, mož pa je med ihtenjem z neskončno muko iztisnil iz sebe obupno prošnjo: »Ubijte me, samo za hip mi prej še dovolite, da se smem oklepati vaših nog in poljubljati vaše krilo ...« »čemu Makarij? Kaj naj to pomeni?« Starec je sklonil čisto k tlom svojo sivo glavo, da se je s čelom dotaknil belega peska in dejal z novo muko: »Zakaj ste prišli k nam, gospodična? Zakaj ste nam prinesli to usskončno trpljenje obuditve preteklosti v naših prej že docela otopelih dušah? Čemu budite mrliče, čemu jih kličete iz grobov, ko niso več za življenja?« »Za božjo voljo,« je vzkliknila Apolonija, kaj se je zgodilo? Saj vas čisto r.ič ne razumem.« »Ne razumete? Je tako težko razumeti? Seveda, vi mislite, da nisem človek, da nisem več moški. Tudi sam sem mislil tako, dokler vas nisem zagledal — prvo žensko po dolgih tridesetih letih. Veste sploh, kaj je to, trideset let? Ne. ne veste. Kako bi tudi vedeli pri vaših rosnih dvajsetih letih. Trideset let že živim tu v tej strašni samoti, pa se te stra hotnosti prav za prav prej nikoli nisem jasno zavedal. Postal sem stroj. Zakaj ste prišli?« »Še vedno mi niste obrazložili tistega, kar, bi rada vedela: kaj želite od mene?« »Ne morem, res ne morem. Kako naj bi tudi? To je nepopisno grozno.« »Zahtevam!« je dejala naenkrat trdo gospodična Apolonija. »Usmilite se rr>3, reveža!« »Ako r,e poveste, vas zatožim gospodu.« Kuhar Makarij je vztrepetal kakor pe‘ pred bičem: »Usmiljenje, gospodična! Samo tega np smete storiti.« »Potem govorite!« »Prišel sem za vami — odpustite mi! — da bi bil za kratek hip z vami in bi sn smel dotekniti vsaj vašega krila ...« »Toda čemu vendar?« Dalje prihodnjič « Sivtieuja Tudi Danci so lahkoverni »Čudodelni zdravnik1', ki je živel od zdravljenja po »sibirski metodi" Te dni bo v Padburgu v severnem Slezviku zaključena velika obravnava proti znanemu danskemu »zdravniku« Jepu Nissenu, ki je s svojo še bolj znano metodo »sibirskega zdravljenja« upropa-stil mnogo ljudi ter jih oškodoval za velike vsote, da so ostali nazadnje brez zdravja in brez denarja. Nissen je s svojo metodo zdravil okoli 130 različnih bolezni in je obtožen zaradi 2000 primerov neupravičenega zdravljenja, s čemer je zaslužil okoli 74.000 danskih kron. Preiskava in razprava proti Jepu Nissenu traja že skoraj dve leti in se je v tem času ugotovilo, da ni zdravil samo revmatizma, marveč tudi raka, tuberkulozo, obolenja jeter in razne druge bolezni. Pacienti niso prihajali k njemu samo iz mesta, ampak tudi iz vse bližnje ir. daljnje okolice. Pri zasliševanju je izjavilo okoli 2000 ljudi, da so oškodovani za velike vsote denarja, ki so ga morali dati Nissenu za njegovo »specialno sibirsko metodo« zdravljenja. Metoda Jepa Nissena se je sestajala iz treh sredstev: špirita, terpentina in vode. Ta sredstva je imenoval čudotvorna, ki zdravijo ljudi v primeru obolenja slepiča pravtako, kakor v primeru tuberkuloze, raka in drugih bolezni. Toda Nissen se ni zadovoljeval le z zdravljenjem ljudi, marveč je zdravil tudi živali. Tako je obtožen tudi zaradi 10. primerov zdravljenja živali, jej so poginile, je pa vendar od lastnikov izterjal honorar. Nissen je bil tudi dober trgovec ter je uspešno prodajal svoja zdravila. Ker mu v začetku zdravljenje ni uspevalo tako, kakor si je želel, je nalepil po mestu več reklamnih lepakov, na katerih je priporočal kupovanje svojih zdravil, ki zdravijo prehlade, išias, kap, astmo, mrzlice, revmatizem itd. Ljudje so seveda pričeli kupovati ta zdravila in ako jim niso pomagala je Nissen izjavljal razočaranim pacientom, da so uporabljali premale količine in jih morajo zato vzeti v večjih količinah. Ljudje so kupovali dalje in Nissen je dobro zaslužil. Kljub temu je treba ugotoviti zanimivo dejstvo, da so ga kmetje vendarle imeli radi in so mnogi, ko so bili pred sodiščem zaslišani, izjavili, da so jim njegova zdravila pomagala. Svoja zdravila je prodajal po 12 danskih kron steklenico, dasi je bil material, iz katerega so bila napravljena, zelo malo vreden. Nissenovo zdravljenje je dolgo vznemirjalo pravo zdravnike, dokler mu naposled le niso prišli do živega in so ga ovadili sodišču. Tedaj so pričele prihajati k sodišču ovadbe druga za drugo. Dasi pa govore nekateri kmetje o njem kot o »najpoštenejšem človeku med nebom in zemljo«, zahteva vendarle državno pravdništvo strogo obsodbo. To je lep dokaz, da lahkovernost ni doma samo pri nas, ampak tudi na kulturno tako razvitem Danskem. Darujte za Pomožno akcijo f Zapustil nas je naš dobri oče Anton Maver narednik vodnik v pok. včeraj ponoči po kratki mučni bolezni previden s tolažili sv. vere. Pogreb pokojnika bo dne 1. januarja 1936 ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Prosimo tihega sožalja! Žalujoča rodbina Havar. REVOLVERSKI NAPAD NA RADIO-APARATE. Kriminalna kronika v Seatleu, majhnem ameriškem mestu, beleži primer, ki je prav gotovo edinstven r.a svetu. Zena nekega bančnega uradnika Suzana, stanujoča v veliki mestni sanovanjski hiši ni mogla prenesti radio glasbe. Čim je slišala zvočnik so se njeni živci tako razburili, da je često dejanski napadla svojega moža. Prosila in rotila je na vse mogoče načine svoje sostanovalce naj uravnajo svoje aparate, da ne bodo preglasni. Toda sostanovalci so bili brezobzirni in so celo še nalašč navijali aparate zelo glasno. Nekega večera pa je dobila uboga žena živčni napad. Poiskala je samokres svojega moža in se z naperjenim orožjem v roki podala pred vrata svojega soseda. Pozvonila je, in ko so se vrata odprla, je planila v sobo kjer je glasno tulil zvo- čnik. Oddala je več strelov na aparat, prisotnim pa zagrozila, da jih bo postrelila, če ne bodo prenehali navijati svojega radioaparata. Histerične žene so se sosedje tako prestrašili, da niso niti opazili kdaj je izginila skozi vrata. Podoben napad je izvršila še pri dveh sosedih. Med tem pa so prišli v hišo poklicani stražniki, ki so nesrečnico vtaknili v železni jopič in jo odpeljali v zapore, kjer čaka na svojo nesrečno usodo. Darujte za spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedin 4e8 ^ v Maribor*« Mali c tglasi Rasno Službo bobi Na Silvestrovo in Novo leto I NATAKARICO KAŠNATE KLOBASE v gostilni Krajnc. Sp. Radvanje. 6007 sprejmem takoj, gostilna -Rotovž«, Rotovški trg 8. 6004 GOSTILNA MANDL Silvestrov večer. Želi vsem veselo novo leto! 5952 AFRIK. ŽIMO. vato. žimnico, otomane, kau-če. naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Vetrinj ska 7. Koroška 8. 4285 j TRGOVSKO POMOČNICO za trgovino s kuhinjsko po-, sodo, porcelanom in steklom sprejme Vicel, Gosposka 5. 6003 Sobo odda Posest POSEST. 5—6 min. od Glavnega trga le pa parcela ugodno na nrodaj. Ponudbe pod »900 mi5« na upravo »Večernika«. GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova 28. pritličje, desno. ^92 DVA GOSPODA na sprejmem na hrano in stano-6006 vanje. Trg svobode 1. 5949 Stanovsme ODDAM DVOSOBNO ST' NOVANJE v Studencih. Slomškova c. 5989 Prodam JABOLKA naprodaj od 5 kg naprej od 1—3 ure popoldne Meljski dvor, Einspielerjeva ul. 6001 SPALNICA iz trdega lesa 800, kuhinjska kredenca 150, omare, postelje, lepa jedilnica (kredenca, miza, stoli) 170.0 Din, mize. steli, sobna kredenca z marmorjem 450. Koroška c. 3. 5987 Zgublieno BELI MAČEK (Angora) sc je zatekel ali bil ukraden. Sporočila prosi nujno papirnica Novak. Gosposka ulica. 5946 Nadvse žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi našo pre-ljubljeno soprogo, preblago mamico, staro mamo, teto, svakinjo itd., gospo Heleno Šeško. roj. Brumec soprogo nameščenca drž. železnic v pokoju katera je danes, dne 29. decembra, po dolgem in mukepolnem trpljenju v starosti 78 let, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice se bo vršil v torek, dne 31. decembra ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala 2. januarja 1936 ob pol devetih v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, Št. Ilj, Volkermarkt, Praga, dne 29. decembra 1935 Matiia Šeško, soprog; Leopold, sin; Štefanija por. Kovatik. Marija por. Trpi"’ hčehki; Gašpar Trpin, zet; Albina Šeško, sinaha; Jože! Kovafik, zet; Drago«"^ Leopoldina, Ivan, Jožef in Oton, vntikj ter ostali sorodniki. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.