GEOGRAFSKI OBZORNIK VETROVNO PREOBLIKOVANA DREVESA NA TRNOVSKEM GOZDU Irena Kavčič UDK 911.2:581.9(497.4 Trnovski gozd) VETROVNO PREOBLIKOVANA DREVESA NA TR- NOVSKEM GOZDU Irena Kavčič, Ceneta Stuparja 3, 1000 Ljubljano, Slovenija Obsežna kraška planota Trnovski gozd leži na stiku predalp- skega in primorskega sveta, kjer so zaradi reliefne izobliko- vanosti in ustrezne razporeditve zračnih mas ugodne razme- re za razvoj burje. Trnovski gozd je skupaj z Vipavsko do- lino območje, kjer je v Sloveniji burja najpogostejša in naj- močnejša. Burja daje Trnovskemu gozdu svojevrsten videz: strehe so prekrite s kamenjem, veliko je kamnitih ali suhih zi- dov in navsezadnje so tu tudi različne oblike zaradi vetra deformiranih dreves. UDC 911.2:581.9(497.4 Trnovski gozd) WIND TRANSFORMED TREES ON THE TRNOVSKI GOZD PLATEAU Irena Kavčič, Ceneta Stuparja 3, 1000 Ljubljana, Slovenia The large karst plateau Trnovski gozd lies on the contact of the pre-Alpine and the littoral worlds where, due to the land- forms and proper distribution of air masses, favourable con- ditions occur for the development of a NE wind, the bora. The Trnovski gozd and the Vipava valley together are an area where this wind blows most frequently and is the strongest in Slovenia. It is the cause of an original view of the Trnovski gozd: slated roofs, walls made of stone and, last but not least, the most diverse forms of deformed trees due to the wind. LollUlrob )\M< < tort*! kit , A Pomanjšan izsek s topografske karte 1:25.000 Geodetske uprave Republike Slovenije —-K-Jr^ - 1 V r-itV/LV Prevladujočo vlogo pri fizionomski oblikovanosti vo pod vplivom vetra s sorazmerno veliko pogostnostjo dreves imajo pogostost, moč in smer vetra. Če je dre- in znatno močjo, bo na izpostavljenih legah značilno Slika l: Študijsko območje raziskave vetrovno preoblikovanih dreves na jugozahodnem robu Trnovskega gozda. 2 0 GEOGRAFSKI OBZORNIK oblikovano. Ker te oblike odstopajo od normalnih ob- lik, znanih z območij zmernih ali šibkih vetrov, pra- vimo, da so drevesa vetrovno preoblikovana. Namen proučevanja deformiranosti dreves je bil ugotavljanje oblik deformacij, pa tudi posledično skle- panje o vetrovnih značilnostih jugozahodnega roba Tr- novskega gozda in vplivu mikroreliefnih oblik na te. Medtem ko smo s pomočjo drevesnih deformacij lahko ugotavljali le atributivne vrednosti hitrosti vetra, je smer vetra moč določati z zelo veliko stopnjo zanesljivosti. Osnova za našo raziskavo je bilo poročilo sistema- tičnega proučevanja burje v Ajdovščini z okolico le- ta 1971 in leta 1973. Ugotavljanje razmestitve ve- trovno preoblikovanih dreves je bilo tedaj del razi- skave burje, ki so jo izvedli japonski strokovnjaki (13) ob pomoči slovenskih geografov in meteorologov (I. Gams, Z . Petkovšek, M. Pavlovič, L. Ostanek). Pri- merjava rezultatov terenskih meritev smeri in hitrosti vetra z razmestitvijo dreves z različno stopnjo defor- miranosti je pokazala veliko stopnjo povezanosti med deformiranostjo dreves in močjo vetra. Ob raziska- vi leta 1971 in 1973 je bilo ugotovljeno, da je ob- Slika 2: Lestvica za ocenjevanje deformiranosti listavcev. Slika 3: Lestvica za ocenjevanje deformiranosti iglavcev. 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK močje najmočnejše burje ob vznožju Trnovskega goz- da in v okolici letališča v Ajdovščini. Če upošteva- mo, da je burja padajoč oziroma slapovit veter, ki piha s severovzhoda (12), lahko sklepamo, da naj- močnejša burja piha čez Trnovski gozd tik nad Aj- dovščino. Kot naše študijsko območje smo določili 1 km širok in 2 km dolg pas robne uravnave Trnov- skega gozda z osamelcem Sinji vrh, tik ob skalnem prepadnem jugozahodnem robu nad Ajdovščino. V študijskem območju so zastopane vse tri tipične mor- fološke oblike Trnovskega gozda: robna uravnava, podolje in dvignjeni osamelec. Osrednja dejavnost terenskega dela je bilo kar- tiranje razprostranjenosti različnih stopenj vetrovno preoblikovanih dreves. Za ocenjevanje deformirano- sti listavcev smo prevzeli Barschovo lestvico (1963). Za iglavce ta lestvica ni bila primerna. Zato smo pred kartiranjem iglavcev (njihova glavna predstavnika na Sinjem vrhu sta smreka in črni bor) predhodno ski- cirali vse oblike deformacij in izdelali novo lestvico, ki je bila ekvivalentna stopnjam pri listavcih. S kartiranjem smo evidentirali prostorsko razpore- ditev posameznih stopenj deformiranosti in smer defor- macij dreves na območju Sinjega vrha. Ocenjevanje je potekalo po vegetacijskih sklopih obravnavanega območja, npr. strnjeni gozd, robna polica s posamez- nimi drevesi, bolj ali manj goli vrhovi in podobno. Pri tem smo iz posameznega vegetacijskega sklopa izbra- li določeno število dreves v skladu z velikostjo sklopa. Izbrana drevesa so morala rasti na bolj izpostavljenih legah, pri čemer rasti niso smela ovirati ostala dreve- sa ali druge, tudi antropogene prvine pokrajine. Pri ocenjevanju so bili torej izključeni vsi ostali dejavniki, ki bi poleg vetra lahko vplivali na oblikovanost dreves. Izbranim drevesom smo določali dve komponenti: • stopnjo deformacije (s primerjanjem oblik defor- miranosti dreves s predhodno pripravljenimi les- tvicami) in • smer deformacije (s kompasom določena smer ne- ba, kamor je deformirano drevo.) Na profilu čez Sinji vrh smo ugotovili pet stopenj deformiranosti in sicer: 1, 1 - 2 , 2, 2 - 3 in 4 - 5 . Gle- de na veliko stopnjo ujemanja v stopnji deformacij med iglavci in listavci veljajo ugotovitve v nadalje- vanju tako za listavce kot iglavce. Na celotnem ob- močju, razen manjšega odseka, je bila smer defor- macije jugozahod do jug, kar kaže na prevladujoč veter s severovzhoda oziroma severa. Območji z najvišjo stopnjo deformiranosti 4 - 5 le- žita na jugozahodnem robu Trnovskega gozda, ob previsnih stenah nad Ajdovščino, in na ožjem območju Sinjega vrha. Pri prvem gre za do 40 m širok pas na skalnem robu, ki je porasel le s posameznimi, močno deformiranimi manjšimi črnimi bori, pri drugem pa za območje močne deformiranosti dreves na vršnem grebenu Sinjega vrha in privetrnem pobočju tik pod vrhom. Rastje vršnega predela predstavljajo skorajda polegli črni bori, na sosednjem nižjem grebenu Si- njega vrha pa posamezne bukve in smreke. Večina dreves, predvsem borov, je zelo nizke, pritlikave rasti. Območje druge najmočnejše deformiranosti dre- ves, 2 -3 stopnje, pokriva velik del študijskega območ- ja. Ta stopnja deformacij je značilna za predel med redko poraščeno robno uravnavo in sklenjenim bu- kovim gozdom ob vznožju Sinjega vrha. Tu gre za »krpe« mešanega gozda bukve in smreke z vmesni- mi travniki in pašniki na močno zakraselem ozem- lju s številnimi vrtačami. Drevesa z 2 - 3 stopnjo de- formacije rasejo predvsem na jugozahodnih obron- kih gozda, medtem ko se stopnja deformiranosti v goz- du hitro zmanjšuje. V predelih sklenjenega gozda je moč najti tudi komaj opazno deformirana drevesa ali celo drevesa simetričnih oblik. Značilnost gozda na jugozahodnem in seve- rovzhodnem vznožju Sinjega vrha je zelo velika go- stota bukovega drevja, zaradi česar so vetrovno preoblikovani le izpostavljeni vrhovi dreves. Takšna vrsta deformacij ustreza 1 - 2 stopnji in prevladuje tu- di v gozdu severovzhodno od Predmejskega podo- Ija. Drevesa druge stopnje deformiranosti, s čimer smo označili upognjenost dreves do ene tretjine celotne višine, smo opazili le na izpostavljenih višjih vzpe- tinah, ki se dvigajo iz gozdov severno od osamelca Sinji vrh (Požgani grič, 928 m n. v.). Drevesa najnižje, prve stopnje deformiranosti, ki imajo upognjene krošnje v zaveterje, so bila največ- je presenečenje terenskega dela. Ta smo odkrili ne- posredno pod vrhom Sinjega vrha ter v podoljih na severozahodu in severovzhodu obravnavane pokra- jine, kjer je bilo pričakovati prav najvišje stopnje de- formacij. Presenetljivo pa je bilo tudi to, da rahlo preoblikovana drevesa neposredno pod vrhom niso imela prevladujoče smeri deformacije proti jugoza- hodu, temveč prav nasprotno, proti severovzhodu in vzhodu. Na študijskem območju Sinjega vrha ima tako se- verovzhodni veter oziroma burja prevladujočo vlo- go pri preoblikovanju drevesnih krošenj, iz česar sle- di, da je burja najmočnejši in sorazmerno pogost ve- ter na tem delu Trnovskega gozda. 22 GEOGRAFSKI OBZORNIK s&i. i ^ -̂ iij i '^rski.ka/. \ / Povečan izsek s topografske karte 1:25.000 Geodetske uprave Republike Slovenije 1 stopnja def. 1, smer def. J-JZ stopnja def. 1, smer def. SV-V stopnja def. 1 - 2 , smer def. J-JZ stopnja def. 2, smer def. J-JZ stopnja def. 2 - 3 , smer def. J-JZ I ^ stopnja def. 4 - 5 , smer def. J-JZ Slika 4: Prostorska razporeditev vetrovno preoblikovanih dreves na območju Sinjega vrha. 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Prerez čez Sinji vrh s shematsko predstavitvijo deformiranosti dreves. 2 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Področja z maksimalno hitrostjo in močjo burje so privetrna severovzhodna pobočja pod vrhovi osamelcev, ki se dvigajo nad nivojem planote, in rob- na polica Trnovskega gozda, s katere se le ta pre- vesi v Vipavsko dolino. V nasprotju s temi, najbolj prevetrenimi področ- ji, so območja z najšibkejšo burjo zavetrne lege niž- jih predelov, kot so suha podolja, ki so z dveh, treh ali celo vseh štirih strani obdana z višjim svetom. Niz- ka stopnja preoblikovanosti zlasti preseneča pri po- doljih v smeri severovzhod-jugozahod, kjer očitno ne gre za kanaliziranje burje ob dnu, temveč od 20 do 5 0 m nad dnom podolja, v višini stranskih pobo- čij. Močneje deformirana drevesa rasejo ob koncu podolja pri Majeriji, kjer burja zadane ob jugovzhod- no vznožje Sinjega vrha, medtem ko so ob dnu ko- majda opazno vetrovno preoblikovana drevesa. Na Sinjem vrhu se kaže velika razlika v moči ve- tra med privetrno in zavetrno stranjo. Meja med obe- ma je zelo ostra in poteka po grebenu osamelca. Med privetrno in zavetrno stranjo Sinjega vrha je razlika tudi v smeri vetra. Na zavetrni strani, tik pod vrhom prihaja do vrtinčenja burje. Veter dobi pri tem jugo- zahodno do zahodno smer, kar povzroča deforma- cije dreves, ki so do 5 0 m pod vrhom proti severo- vzhodu oziroma vzhodu. Da gre v tem primeru res za vrtinčenje zraka in ne za kak drug veter, se je moč prepričati ob burji, ko oba vetrova pihata istočasno, a imata različne smeri. Učinkovito zaščito pred burjo nudi tudi gozd, saj ta v njem zaradi velikega trenja zelo hitro izgublja svojo moč. V notranjosti gozda jo je moč zaznati le še v upo- gibanju izpostavljenih vrhov dreves. Opazno pa je, da gozdov na območjih z najmočnejšo burjo ni, oziroma lahko uspevajo le v obliki pritlikavih deformiranih gr- mišč in posameznih »dreves«. Da ta trditev drži, nam dokazujejo posamezni primeri, kjer se je gozd (gr- mišče) razvil v zavetrju, na primer za večjimi skalami. Na krajevno spreminjanje jakosti burje vplivajo tudi mikroreliefne oblike kraškega sveta, na primer vrtače. Na njihovih robovih rasejo opazno vetrovno preoblikovana drevesa, če pa rasejo drevesa v nje- nih nižj ih, osrednjih delih in so obdana z višje leže- čimi drevesi, pa so znatno manj deformirana. S primerjavo deformacij pri iglavcih in listavcih na območjih z enako močjo burje je opazno, da obe vr- Slika 6: Bukovo grmišče, ki se je razvilo v zavetrju večje skale na vršnem temenu Sinjega vrha. (Foto: D. Ogrin.j 25 GEOGRAFSKI OBZORNIK sti nista enako občutljivi na moč burje. Različna občut- ljivost je verjetno povezana z večjim uporom vetra v krošnjah listavcev. Zato so listavci veliko bolj dov- zetni na jakost vetra in imajo bolj izrazite oblike de- formacij v primerjavi z iglavci. To dejstvo je bilo tu- di vzrok za težjo uskladitev stopenj deformacij med listavci in iglavci, saj so razlike predvsem pri nižj ih stopnjah deformacij listavcev veliko bolj opazne kot pri smreki in črnem boru. Glavne ugotovitve, do katerih smo prišli s pomoč- jo uporabe metode kartiranja vetrovnih krošenj, so naslednje: • Glede na razporeditev območij z najvišjo stopnjo deformiranosti dreves na robni uravnavi Trnovske- ga gozda pod dvignjenim osamelcem je moč skle- pati, da burja razvije najvišje hitrosti pod orograf- skimi pregradami. • Druga cona najmočneje vetrovno preoblikovanih dreves je na privetrni strani vrha Sinjega vrha. Pri takšnih primerih očitno pride do izraza izredna moč burje na privetrnih straneh večjih vzpetin, ki stojijo prečno na smer burje. • Podolja, ki potekajo v isti smeri, kot piha burja (od severovzhoda proti jugozahodu), so resda prostor, kjer se burja kanalizira, vendar v določeni višini nad dnom in zato bistveno ne vpliva na življenje ob dnu podolja. • Kot območja z najšibkejšo burjo so se izkazala prečno ležeča podolja v dinarski smeri, zelo go- sti gozdovi, zaveterne strani vrhov in pri mikrore- liefnih oblikah vrtače. • Burja ima prevladujočo severovzhodno smer. Zgodi pa se, da se del zračnega toka na zavetr- ni strani zavrtinči in tako veter dobi nasprotno smer jugozahod-zahod. Slika 7: Bukev s 4. do 5. stopnjo deformiranosti krošnje. (Foto: D. Ogrin.) Življenje na Trnovskem gozdu visoko nad morjem je v marsičem značilno, včasih tudi neprijazno. Po- leti so tu številne nevihte in nalivi, pozimi debela snež- na odeja, čez vse leto pa močna burja. Skupni vzrok vseh značilnosti tega območja je lega Trnovskega goz- da na stiku flišnih in apneniških kamnin ter naspro- tujočih si sredozemskih in celinskih vplivov. Ta stik je tu čutiti v vseh naravnogeografskih zna- čilnostih pokrajine: rastju, hidrografskem omrežju, geo- loških značilnostih in nenazadnje v podnebnih raz- merah, ki se najostreje izražajo prav v burji. 1. Atlas Slovenije. Ljubljana, 1992. 2. Bezlaj, F. 1976: Etimološki slovar slovenskega je- zika A-J. Ljubljana. 3. Drew, D. 1985: Karst Processes and Landforms. London. 4. Furlan D., 1957: Nekaj podatkov o sneženju in snežni odeji v Sloveniji. Ljubljana. 5. Geološka karta 1: 100.000, list Gorica. Ljublja- na, 1958-1963. 6. Hočevar, A., Petkovšek, Z. 1984: Meteorologi- ja; osnove in nekatere aplikacije. Ljubljana. 7. H a bič, P. 1968: Kraški svet med Idrijco in Vipa- vo. Ljubljana. 8. Melik, A. 1959: Nova geografska dognanja na Trnovskem gozdu. Ljubljana. 9. Melik, A. 1960: Slovensko primorje. Ljubljana. 10. Ogrin, D. 1994: Mezoklimatogeografija Kopr- skega Primorja in njene spremembe v zadnjih sto- letjih. Ljubljana. 11. Paradiž, B. 1957: Burja v Sloveniji. Ljubljana. 12. Pučnik, J., 1980: Velika knjiga o vremenu. Ljub- ljana. 13. Yoshino, M., Yoshimura, M., Mitsui, K., Yoshino, M. T., Oswada, M., Ueda, S., Urushibara, K., Na- kamura, K. 1976: Local Observations Made in the Ajdovščina Region of Slovenia. Tokio. 14. Petkovšek, Z., Paradiž, B. 1976: Bora in the Slo- venian Coastal Region. Tokio. 15. Pregledna šolska karta Slovenije 1 :500.000. Geodetski zavod Sovenije, Ljubljana, 1994. 16. Leksikon Cankarjeve založbe; Geografija. Ljub- ljana, 1982. 17. Sweeting, M. M. 1981: Karst Geomorfology. Stroudsburg. 18. Yoshino, M. M. 1973: Climatological notes 12. Studies on Wind-shape Trees. Tokio. 19. Ustni vir: dr. O. Crnilogar iz Poddrage. 20. Wraber, T. 1989: Rastline od Krasa do morja. Ljubljana. 26