Ob Vogrščku ne bo plaže Miljski župan Nerio Nesladek: »Normalizirali smo občino« /6 [ : v. ■ Trst: na razstavi o Gagarinu tudi osnovnošolci Za jasli zahtevajo preverjanje znanja slovenskega jezika I[ n /14 Primorski dnevnik SREDA, 13. APRILA 2011_ Št. 87 (20.102) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Bocen je daleč, ali pa tudi ne SandorTence Priznati lastno napako je kar zahtevna stvar. Za nekatere je to velik napor, za druge ne, odvisno od osebnosti in značaja. Združenje, ki je zadolženo za markacije in smerokaze na Krasu, je včeraj priznalo, da so bili enojezični smerokazi (le v italijanščini) v de-vinsko-nabrežinski občini napaka. V kratkem jih bo odstranilo in namesto njih postavilo dvojezične table z italijanskimi in slovenskimi imeni vasi. Dobra novica, ki pa ne prihaja sama od sebe, temveč je posledica protesta in utemeljenih opozoril. Čisto drugo zgodbo smo pred kratkim doživeli v deželnem svetu v zvezi s turistično karto brez slovenskih imen dvojezičnih krajev v Furlaniji-Julijski krajini in z izmišljenimi italijanskimi imeni krajev v Sloveniji. Za »napake in nerodnosti« se nihče ni opravičil, sporno karto pa še naprej delijo turistom, ki prihajajo v našo deželo. In če je do »napak« prišlo, sta kriva italijanski vojaški kartografski zavod in zasebna založba De Agostini. Zadeva z devinsko-nabre-žinskimi tablami je morda navidez obrobna ali postranska, v resnici pa ni tako. Imena so pomembna za ljudi in enako pomembna za kraje, so del nas in del okolja, v katerem živimo in iz katerega izhajamo. Fašizem je to dobro vedel, zato je nasilno spreminjal vse, kar je bilo slovenskega in domačega, podobno kot je počenjal na Južnem Tirolskem. Tam se že nekaj mesecev bije bitka za planinske in gorske smerokaze. Bo-cen je daleč od nas, morda pa niti ne preveč, odvisno od tega, kako gledamo na te stvari. ITALIJA - Zakonski ukrep za rešitev premierja v poslanski zbornici Napeto soočenje o »kratkem procesu« Opozicija izvaja obstrukcijo - Drevi predvideno zaključno glasovanje PLANINSTVO - Pristojno združenje priznalo napako Na nabrežinskem Krasu v kratkem namesto enojezičnih dvojezične table NABREŽINA - »Popravili bomo napako, ki je sad nesporazuma,« pravi Danilo Bettin, predsednik tržaško-karnijskega združenja za steze in pešpoti (v it. Commissione giulio-carnica sentieri), ki je na nabrežinskem Krasu v imenu italijanskega alpinističnega združenja CAI postavilo smerokaze le z italijanskimi imeni vasi. Na problem je prvi opozoril nabrežinski občinski svetnik Edvin For-čič, za postavitev dvojezičnih smerokazov (postavili jih bodo v naslednjih dneh) se je zavzel tudi krajevni župan Giorgio Ret. Bet- tin v izjavi za Primorski dnevnik pojasnjuje, da je njegovo združenje postavilo italijansko-slovenske smerokaze v gorah Beneške Slovenije, kjer odlično sodeluje s tamkajšnjo slovensko Planinsko družino Benečije. Na 3. strani RIM - Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala obravnavo zakonskega predloga o t. i. kratkem procesu, vključno z določilom, ki predvideva pospešitev zastaranja obtožb za obtožence, ki še niso bili dokončno obsojeni, kar bi premierja Silvia Berlusconija rešilo iz nekaterih sodnih težav. Opozicija je nadaljevala s svojo obstrukcijo v prepričanju, da gre za nov primer teptanja ustavnih načel. Če ne bo presenečenj, bo zaključno glasovanje v poslanski zbornici drevi okrog 20. ure. Na 5. strani Majhna podjetja morajo na tuje trge Na 4. strani Bassa Poropat na sestanku v Zgoniku Na 6. strani V Trstu mednarodna šola o jedrski varnosti Na 7. strani Novo združenje Ženske Evrope Na 7. strani V Nabrežini o pomenu kulturne dediščine Na 8. strani Mlad Gradežan z motorjem v smrt Na 14. strani Goriški CISI z novim dnevnim centrom Na 14. strani TRST - Ul. Manzoni Svetloba nove Rupnikove krstilnice ^ i JAPONSKA - Premier Kan skuša pomiriti javnost Agencija za jedrsko varnost Fukušimo izenačila s Černobilom TOKIO - Japonski premier Naoto Kan je včeraj izrazil prepričanje, da se položaj v poškodovani nuklearki Fukušima "korak za korakom" stabilizira, količina radioaktivnosti, ki uhaja v okolje, pa se zmanjšuje. Obenem je opozicijo znova pozval k skupni obnovi države, potem ko jo je prizadela najhujša katastrofa po drugi svetovni vojni. Nuklearka Fukušima je bila poškodovana v uničujočem potresu in cunami-ju, ki sta 11. marca opustošila severovzhod Japonske. Agencija za jedrsko varnost je stopnjo nesreče dvignila na najvišjo, sedmo po mednarodni lestvici in jo s tem izenačila z nesrečo v Černobilu leta 1986. Na 22. strani 2 Sreda, 13. aprila 2011 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Dvojezične krajevne table Zvezni kancler Faymann za nadaljevanje pogajanj Kancler upa na pristanek NSKS - Za EL je odpoved referenduma o tablah pogoj za dogovor CELOVEC - V zvezi s pogajanji o dokončni rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem se je včeraj po seji avstrijske zvezne vlade oglasil tudi zvezni kancler Werner Faymann (SPÖ). Dosedanji rezultat s 17,5-odstotnim pragom za postavitev dodatnih tabel je ocenil kot »dober«, obenem pa se zavzel tudi za nadaljevanje pogajanj za rešitev tega vprašanja. Ob tem je kancler podporo nekaterih predstavnikov slovenske manjšine (Sturma in Sadovnika) ocenil kot »velik uspeh«, hkrati pa tudi izrazil upanje, da bo k rešitvi pristopil tudi Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). Dokaj jasno pa se je kancler izrekel proti spremembam svežnja predlogov v okviru kompromisnega dogovora, ki ga je dosegel državni sekretar Josef Ostermayer na tretjem pogajalskem krogu 1. aprila v Celovcu. Faymann je nadalje poudaril, da se tudi strinja z Ostermayerjem, da si je treba do konca prizadevati, da bi na pogajanjih sodelovali vsi, ki jih vprašanje dvojezičnih napisov zadeva. Spreminjanje pogajalskega svežnja, ki poleg dvojezičnih napisov med drugim zajemajo tudi financiranje osnovne dejavnosti manjšine in nekatere pomembne projekte, pa bi bilo po mnenju avstrijskega zveznega kanclerja smiselno le, če bi si vsi udeleženi želeli spremembe. »Skozi cilj« pa je očitno že šel koroški deželni glavar Gerhard Dörfler: koroški dnevnik Kronen Zeitung namreč v svoji včerajšnji izdaji poroča o konkretnih načrtih deželnega glavarja za veliko slavje v primeru rešitve topografskega vprašanja. Tako naj bi bil v dvorani grbov deželnega dvorca v Celovcu velik državni akt, katerega se bi udeležili zvezni predsednik Heinz Fischer, zvezni kancler Werner Faymann, številni ministri, najvišji deželni politiki ter predsedniki organizacij (tudi manjšinskih) ter župani občin, kjer bodo stale dodatne dvojezične table. Da bo rešitev uspela po njegovih načrtih je bil koroški deželni glavar vse bolj prepričan tudi pri diskusiji v živo v ponedeljek zvečer na deželnem radiu v Celovcu, v kateri so sicer vsi sogovorniki signalizirali interes, da se vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov uredi hitro oziroma še letos. Med njimi tudi predsednik Narodnega sveta (NSKS) Valentin Inz-ko, ki je v oddaji izrazil prepričanje, da bodo našli rešitev, ki bo poštena, v skladu s pravno državo in sprejemljiva tudi za manjšino. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pa je ponovil, da zdajšnji kompromisni dogovor sicer ni optimalen, je pa sprejemljiv, če bi se tu in tam še izboljšal. Podpredsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Reginald Vospernik pa je sprožil zamisel, da bi v okviru predlaganega števila napisov (med 160 in 165) zamenjali nekatere kraje. Konkretno, da bi se manjšina odpovedala nekaterim »manj pomembnim« krajem r AJ1 Zveza slovenskih rJ^i kulturnih društev l™ sklicuje 45. redni občni zbor in 6. kongres v četrtek, 12. maja 2011 ob 9. uri na sedežu ZSKD, Korzo Verdi 51 v Gorici v prvem sklicu, in v petek, 13. maja 2011 ob 19. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. Prosek št 2 (TS) v drugem sklicu z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev kongresa in občnega zbora ter namestitev delovnega predsedstva 2. predsedniško poročilo 3. sprejem novih članic 4. podelitev priznanj 5. pozdravi gostov 6. blagajniško poročilo, predstavitev obračuna 2010 in predračuna 2011 7. poročilo nadzornega odbora 8. razprava in odobritev bilanc 9. predstavitev sprememb statuta in odobritev 10. predstavitev sprememb pravilnika in odobritev 11. razrešnica staremu odboru 12. volitve 13. razno. Dvojezična krajevna tabla v Selah in zato pridobila kraje, ki so zanjo posebnega pomena. V razpravo o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel se je v torek vključila tudi slovenska Enotna lista (EL). Njeni člani so na seji predsedstva EL podprli predlog, ki sta ga javnosti predložila državni sekretar Josef Ostermayer in deželni glavar Gerhard Dörfler, toda s »kvalitetnimi popravki.« EL se je izrekla za t.i. občinsko klavzulo, ki bi omogočala občinam, da s sklepom občinskega sveta potrdijo nadaljnje dvojezične topografske napise. Predlagana ureditev slovenščine kot uradnega jezika pa se mora popraviti in imeti za posledico izboljšanje trenutno veljavne ureditve. Glede svežnja ukrepov v korist manjšini pa je EL mnenja, da mora le-ta biti dogovorjen v vseh podrobnostih in biti pravnomočno veljaven - še posebej se mora zagotoviti Slovenski glasbeni šoli in dvojezičnim otroškim vrtcem dolgoročna sistemska rešitev. Pri vsem tem EL poudarja, da je privoljenje EL možno samo pod pogojem, da se koroški svobodnjaki (FPK) in tudi vsi ostali politični odgovorni v deželi in na zvezni ravni odpovejo ljudskemu povpraševanju glede vprašanja dvojezičnih napisov. »Takšno ljudsko povpraševanje je protiustavno,« piše EL v tiskovni izjavi. Kot kaže, bo prav to vprašanje še posebej trd oreh v pogajanjih, kajti deželni glavar Dörfler je včeraj vztrajal na povpraševanju ljudstva. In to čeprav je pred takšnim povpraševanjem celo svaril nekdanji namestnik koroškega deželnega glavarja Rudolf Gallob (SPÖ), ki je v ponedeljkovi radijski diskusiji zastopal Ulrichsberggemeinschaft in Kameradschaftsbund, dve desničarski organizaciji, ki sta povezani v platformi »Unser Kärnten« (Naša Koroška). Obe organizaciji pa podpirata zdajšnji predlog Ostermayerja in Doerf-lerja, ne pa koroški brambovci (KAB), ki so iz platforme izstopili, je še pristavil nekdanji visoki deželni politik. Ivan Lukan Danilo Türk arhiv Ivo Josipovič arhiv Z novim hotelom bodo Terme Tuhelj pridobile 130 dvoposteljnih sob s šestimi apartmaji, ob tem pa tudi moderen kongresni center z zmogljivostjo okrog 450 oseb. S tem bo omenjena destinacija nedaleč od slo- venske meje imela na voljo 270 sob oziroma 500 postelj. V investicijo, ki bo končana v začetku leta 2012, bodo Terme Tuhelj vložile dva milijona lastnih sredstev, preostanek pa bodo financirali s pomočjo kreditov. (STA) SLOVENIJA-HRVAŠKA - Türk in Josipovič odprla nov hotel Tuhelj simbolizira novo raven sodelovanja med obema državama TUHELJSKE TOPLICE - Slovenski in hrvaški predsednik Danilo Türk in Ivo Josipovič sta včeraj položila temeljni kamen za investicijo v nov štirizvezdnični hotel v Termah Tuhelj, katerih lastnik je slovenska družba Terme Olimia. Gre za 12 milijonov evrov vredno investicijo, predsednika pa sta ob tem izpostavila pomembnost medsebojnega sodelovanja obeh sosednjih držav. Kot je po slovesnem dogodku dejal slovenski predsednik Türk, Tuhelj simbolizira novo raven sodelovanja med državama na področju gospodarstva in odpira nove priložnosti za razvoj turizma, hkrati pa tudi za ple-menitenje življenja v tem skupnem prostoru. »V Sloveniji z nestrpnostjo pričakujemo vstop Hrvaške v Evropsko unijo in verjamemo, da je že danes potrebno začeti z različnimi projekti, ki bodo povečali kohezivnost teh območij na obeh straneh meje in naredili skupne projekte za pomemben del kohezijske politike Evropske unije. Zato je prav, da sva oba predsednika danes tukaj in da s svojo prisotnostjo poudariva pomen sodelovanja,« je dejal Türk. Hrvaški predsednik Josipovič je ob tem dejal, da je tokratna investicija najboljši dokaz odličnih odnosov med Hrvaško in Slovenijo ter najboljši pokazatelj, kako bo čezmejno sodelovanje izgledalo jutri. »Slovenija je naš veliki prijatelj in sosed, s katerim bomo jutri delili članstvo v Evropski uniji, ta dogodek pa bo nedvomno nova spodbuda za čezmejno sodelovanje,« je dejal. Josipovič je še dodal, da je prepričan, da bosta imeli obe državi še večji interes za sodelovanje, in da je to šele ena od prvih velikih investicij, ki potekata skupaj na tem območju. Terme Tuhelj na hrvaški strani meje delujejo od leta 2003, njihov ustanovitelj in lastnik pa so slovenska družba Terme Olimia pod vodstvom Zdravka Počivavška, ki je že doslej v omenjeno hrvaško družbo vložila 18 milijonov evrov. Počiva-všek je včeraj večkrat poudaril pomembnost nadaljnjega razvoja kontinentalnega turizma na Hrvaškem, ki bo prihodke od turizma prinašal skozi vse leto. EU - Odbor EP Seznam potnih listin za EU Tanja Fajon arhiv BRUSELJ - Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je včeraj z veliko večino potrdil poročilo evropske poslanke Tanje Fajon (S&D/SD), ki predvideva mehanizem za vzpostavitev seznama potnih listin, s katerimi se lahko vstopa v EU skozi njene zunanje meje. Za poročilo je glasovalo 29 članov omenjenega odbora, le eden je bil proti. Fajonova je pojasnila, da bo njeno poročilo v prihodnje preprečilo neljube situacije, ki so se dogajale doslej, ko še ni bilo mehanizma za obvezujoče posodabljanje seznama potovalnih listin, da so recimo mejni organi države članice EU zavrnili vstop državljanu tretje države zgolj zaradi nepoznavanja njegovega potovalnega dokumenta. Kot je še pojasnila, je tak seznam neuradno že obstajal, vendar pa države doslej niso bile zavezane sproti prijavljati sprememb priznavanja oziroma nepriznavanja novih potnih listin. Kaj se zgodi v primeru, če država tega v določenem roku ne sporoči, pa ni bilo jasno. To se bo sedaj spremenilo, saj bo v v primeru, ko država ne bo sporočila svojega stališča do potovalne listine določene države, to avtomatično veljalo kot priznanje te listine. Mehanizem se sicer nanaša na potne listine držav zunaj EU, vendar bi lahko predpostavljal tudi listine državljanov EU, ki živijo na narodno mešanih ozemljih in imajo zato dvojezične osebne izkaznice. Kot smo že večkrat opozorili, se namreč s takimi izkaznicami na nekaterih zunanjih mejah EU pojavijo težave, ker te očitno niso vpisane v seznam potnih listin držav članic EU. DUTOVLJE V petek proslava 70-letnice OF DUTOVLJE - V okviru večerov »Kraško-na Krasu s Krasom« bo v petek, 15. aprila, ob 20.uri na Bun-četovi domačiji v Dutovljah odprtje razstave Matjaža Možeta iz Križa, zbiratelja predmetov iz časa NOB in člana spominske Triglavske čete. Razstavo si bo možno ogledati še nekaj dni po dogodku in sicer v času delovanja TlC-a. 27.aprila bo dan upora proti okupatorju in mineva 70 let od ustanovitve OF. V ta namen so se organizatorji odločili počastiti spomin na prvih 20 let osamosvojitve. 27 .aprila 1941 je bila v vili književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Vzplamtela je nova samozavest kot oblika uporne spontanosti vseh Slovencev, ki so se čutili življenjsko zavezani izročilom starodavnih slovenskih prizadevanj ter pravic do svobode, samostojnosti in človeka vrednega življenja. (OK) Pet tisočink za Hospice Adria - Onlus Na podlagi finančnega zakona št. 266 z dne 23.12.2005 lahko davkoplačevalec dodeli 5%o davka IRPEF, priznanim dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam, ki so na vsedržavnem seznamu. V ta seznam je vključeno tudi Združenje Hospice Adria - Onlus, ki deluje na področju skrbstva in nudi brezplačno pomoč terminalnim bolnikom na domu s sodelovanjem z Zdravstvenega okraja št. 2 preko ADI (Assistenza Domiciliare Integrata). Prostovoljci so prisotni tudi v zdravstvenih ustanovah IGEA in S. Giusto. Združenje ima še sledeče cilje: organizira razna predavanja, okrogle mize in skupine za samopomoč ob izgubi drage osebe. Omenjena razvejena dejavnost zahteva vse večji trud in vse večja finančna sredstva. Svoj prispevek lahko nudite tako, da vpišete v okence, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam davčno številko Hospice Adria - Onlus 90093970326 in se podpišete v modelih CUD ali 730 ali Modello unico. Davčno številko lahko posredujete sodelavcem in znancem, da na davčni prijavi dodelijo 5% Hospice Adria - Onlus in tako pripomorejo k razvijanju združenja prostovoljcev in njenih dejavnosti. Prispevajte za VZS in Sklad Mitja Čuk Vsem, ki podpirate Sklad in VZS Mitja Čuk, se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost, saj nam le z vašo pomočjo uspe dejansko pomagati otrokom v težavah. Tudi letos lahko podprete delo za otroke in mladino v stiski s prispevkom 5 tisočink ("5 per mille") iz svojega dohodka (I.R.P.E.F. 2010), če ga namenite Skladu Mitja Čuk in Vzgojnozaposlitvenemu središču Mitja Čuk. Tako boste sodelovali pri uresničitvi smernic, za katere se trudimo že od leta 1979, ko je Sklad nastal, za kulturno integracijo ter socialno in zdravstveno oskrbo otrok in mladih, ki jih bremeni začasna ali trajna ovira v razvoju. Svoj prispevek potrdite s podpisom na davčni prijavi v razdelku, ki je namenjen neprofitnim organizacijam, in z vpisom davčne številke: C.F. 90036060326. il / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 13. aprila 2011 3 DEVIN-NABREŽINA - Napoved italijanskega alpinističnega društva CAI Na Krasu namesto enojezičnih v kratkem dvojezični smerokazi Protest občinskega svetnika SSk (lista Skupaj-Insieme) Forčiča je doživel podporo župana Reta NABREŽINA - Italijansko alpinistično društvo CAI bo v kratkem eno-jezične smerokaze (samo v italijanščini), ki jih je postavilo na nabrežinskem Krasu, nadomestilo z dvojezičnimi. Spodbudna novica je sad protesta devinsko-nabrežinskega občinskega svetnika Slovenske skupnosti Edvina Forčiča, ki je o smerokazih na poljskih in gozdnih poteh z le italijanskimi imeni vasi opozoril župana Giorgia Reta. Slednji se je obrnil na CAI, ki je včeraj našemu dnevniku sporočil, da je že pričel z odstranjevanjem enojezičnih tabel, kateremu bo sledilo nameščanje novih z imeni vasi v italijanskem in slovenskem jeziku. Kdo je pravzaprav odgovoren za smerokaze? Novinarsko gledano ni bilo lahko ugotoviti kdo je v resnici postavil te do domačega prebivalstva in do Slovencev nespoštljive table. Pri tem nam je pomagala predsednica tržaškega Slovenskega planinskega društva Marinka Pertot, ki nas je napotila do predsednikov tržaških sekcij CAI Giorgia Godi-ne (XXX. Ottobre) in Maria Privileggi-ja (Alpina delle Giulie). Povedala je, da SPDT obsoja takšno početje, ki ni v duhu prijateljstva in sožitja med planinci. Opozorila je, da so tržaški slovenski planinci ponekod - poleg markacij - postavili dvojezične smerokaze, ki pa so bili kmalu zatem pomazani, poškodovani ali uničeni. Dvojezične table je SPDT svojčas postavilo tudi v Dolini Glinšči-ce, kjer zanje sedaj skrbi Občina Dolina. Naša poizvedovanja so bila vsekakor na koncu uspešna: enojezične smerokaze na območju devinsko-nabrežinske občine je po nalogu CAI postavila Tržaško-karnijska komisija za steze in pešpoti (uradni naziv: commissione Giulio Carnica sentieri). Podobnosti in razlike z Južno Tirolsko V bocenski pokrajini je že nekaj mesecev v teku prava politična vojna o tablah in smerokazih na južnotirolskih gorah in planinah. Ta vojna, če jo tako lahko imenujemo, je vezana na izvajanje dvojezičnosti oziroma trijezičnosti (nemščina, italijanščina in ladinščina) in obenem na problem izvirnosti tamkajšnjih ledinskih in krajevnih imen. Gre za načrtno poitalijančenje krajevnih Enojezični smerokaz pri obnovljenem "kalu" pri Slivnem (Devin-Nabrežina) in spodaj dvojezični planinski in gorski smerokazi na Južnem Tirolskem nemških in ladinskih imen, ki ga je južno od Brennerja izvedel fašizem podobno kot pri nas, če ne v hujših oblikah. Južnotirolsko planinsko društvo (Alpenverein-AVS) vztraja pri tablah in smerokazih le z izvirnimi imeni krajev, hribov, jezer itd., italijansko alpinistično društvo CAI pa je ponekod (zlasti na goratih območjih, ki mejijo s Tridentinsko) postavilo table le z italijanskimi napisi. Prišlo je do polemik, prepirov in političnih incidentov, v katere se je z ministrom za dežele Raffaelejem Fittom in z zunanjim ministrom Francom Fratti- nijem vpletla tudi rimska politika. Na koncu bo najbrž prodrl predlog predsednika bocenske pokrajinske uprave Luisa Durnwalderja, ki se sklicuje tudi na pristojnosti Pokrajine na področju toponomastike. Durnwalder predlaga, da bi bila krajevna imena na gorskih in planinskih smerokazih v nemščini in italijanščini, a le za kraje, ki imajo zgodovinsko ustaljena italijanska imena in niso sad raznarodovalne politike Mussolinijevega režima. Drugače naj se tudi v javnosti uveljavijo izvirna krajevna imena v nemščini oziroma v la- dinščini brez italijanskih fašističnih »dodatkov«, pravi Durnwalder. Njegov predlog ocenjuje mešana komisija državne in pokrajinske uprave za toponomastiko, v kateri se že pojavljajo negodovanja in različna stališča. Za italijansko desnico je Durnwal-derjev predlog nesprejemljiv, češ da zapostavlja italijansko govoreče prebivalce bocenske province, za skrajneže v južnotirolskih vrstah pa predstavlja predlog popuščanje italijanskim nacionalistom. Sandor Tence SEŽANA - Dvajsetletnica Kosovelovega doma Dve desetletji nezamenljiv dejavnik kulture za širše območje Krasa in Brkinov SEŽANA - V dveh desetletjih, kar je zaživel Kosovelov dom, so v kulturnem centru Krasa in Brkinov pripravili skoraj 6000 prireditev. Danes ponuja obiskovalcem več kot le eno prireditev na dan. Jubilej so v sežanskem Kosovelovem domu sinoči obeležili s slovesnostjo. Na slovesnosti ob 20-le-tnici je zbrane nagovoril direktor ljubljanskega Cankarjevega doma Mitja Rotovnik, na slavnostnem koncertu sta nastopila saksofonist Tomaž Nedoh s svojo skupino in pevka Martina Feri. Predstavili so skladbe z nove Nedohove plošče Reflections. Gosta koncerta sta bila pevka Martina Furlan, ki je zapela pesem Veter na besedilo Srečka Kosovela, uglasbeno prav za sinočnji koncert, in moški pevski zbor Kulturnega društva Tabor iz Lokve. Pred začetkom osrednje slovesnosti so v galeriji Kosovelovega doma odprli razstavo fotografij z naslovom Kosovelov dom v Sežani Trenutki ujete kulture Bogdana Ma-carola. Avtor je kot reportažni fotograf zabeležil številne kulturne dogodke v Kosovelovem domu, na razstavi se je predstavil z osebnim izborom ujetih podob, od glasbe do plesa in igre. Razstavljena dela je predstavila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Kosovelov dom v Sežani, ki se je najprej imenoval Kulturni dom Srečka Kosovela in nato Kulturni center Srečka Kosovela, so začeli graditi leta 1979 po zasnovi in projektih skupine Kras v sestavi arhitektov Matjaža Garzarollija, Vojteha Ravnikarja, Marka Dekleve, Egona Vatovca in Mladena Marčine. Zaradi izjemnega pomena, ki ga ima v razvoju regije središče kulture na Krasu in v Brkinih, je bila izbrana tudi umestitev v samo središče Sežane, ki do izgradnje tega objekta še ni imela oblikovane mestne podobe. Kulturni dom Srečka Kosovela je bil odprt leta 1991, čeprav takrat še ni bil dokončan. Leta 2009 je bila dokončana in opremljena še zadnja, srednja dvorana. Sedanje delovanje sežanskega Kosovelovega doma obsega sedem abonmajev, gledaliških in glasbenih, kinopredstave ter razstave. Pripravili so tudi nekaj lastnih produkcij in kopro-dukcij, med katerimi je v zadnjem času odmevna predstava Kako smo ljubili tovariša Tita. (STA) POJASNILO »To je bila žal napaka, ki jo že popravljamo« Danilo Bettin Edvin Forčič NABREŽINA - »Enojezični smerokazi v devinsko-nabrežinski občini so sad napake, ki smo jo že popravili,« pravi Danilo Bettin, predsednik združenja Giulio-Car-nica sentieri, ki je postavilo table le z italijanskimi imeni krajev. Do napake je prišlo, ker sekcija omenjenega združenja, ki skrbi za vzdrževanje starih in za postavitev novih smerokazov, ni bila seznanjena, da morajo biti napisi v italijanščini in slovenščini. Bettin napoveduje, da bodo nove dvojezične napise postavili najpozneje v roku enega meseca. »Naše združenje je v Nadi-ških dolinah namestilo več itali-jansko-slovenskih tabel. Tam zelo dobro sodelujemo s Planinsko družino iz Benečije, ki po našem naročilu dosledno postavlja dvojezične smerokaze. V prijateljskih odnosih smo tudi s Planinsko zvezo Slovenije, s katero skupaj izvajamo načrt čezmejnih planinskih poti,« dodaja Bettin. Zadovoljen z razvojem dogajanj je devinsko-nabrežinski občinski svetnik Edvin Forčič. Pred objavo protestnega sporočila je na enojezične table za steze in pešpoti opozoril župana Giorgia Reta, kateremu je treba priznati - poudarja Forčič - da je hitro posegel pri voditeljih društva CAI. »Občani so nas izvolili, da delamo v dobrobit skupnosti in da opozarjamo na nepravilnosti in v tem primeru na krivice do Slovencev. Občina Devin-Na-brežina je tudi po svojem statutu dvojezična in je vključena v uradni seznam dvojezičnih občin iz zaščitnega zakona, da ne govorimo o mednarodnih obvezah Italije in podobno. Italijansko alpinistično društvo CAI, ki ima zasluge za zaščito okolja, si ne bi smelo privoščiti takšnih in podobnih napak in spodrsljajev. Veseli me, da priznavajo napako in da bodo poskrbeli za postavitev dvojezičnih smerokazov,« dodaja Forčič. Vsaj v tem primeru se ne bo ponovila klavrna zgodba turistične karte Furlanije-Julijske krajine, ki je popolnoma »spregledala« slovenska imena dvojezičnih krajev in krajem v Sloveniji dodala popolnoma izmišljena italijanska imena. S.T. 4 Sreda, 1B. aprila 2011 GOSPODARSTVO PODJETJA - Po raziskavi banke Unicredit o majhnih podjetjih v FJK Spričo zastoja notranjega V • • • I I • povpraševanja je izhod v izvozu Internacionalizirana majhna podjetja imajo znatno več zaupanja v prihodnost TRST - Velika priložnost, ki jo morajo izrabiti majhna podjetja v Furlaniji-Julijski krajini za oživitev gospodarstva svojega ozemlja, je internacionalizacija, posebno izvoz in pridobivanje novih trgov. To je glavna ugotovitev v sedmem Poročilu o majhnih podjetjih, ki ga redno pripravlja banka Unicredit. V splošnem ekonomskem kontekstu, ki ga označuje zamrlo notranje povpraševanje, je tudi za številna podjetja v Furla-niji-Julijski krajini izvoz danes ne samo nujnost, ampak tudi dobra strategija rasti. Po razultatih analize je med majhnimi podjetji razširjeno prepričanje, da ima proces internacionalizacije pozitivne učinke na lokalni mikropodjetniški sistem. Dobrih 33 odstotkov podjetnikov, ki so sodelovali v raziskavi, opaža rast povpraševanja po kvalificirani delovni sili kot posledice internacionalizacije, kajti zadevajo se, da se bo tekma na mednarodnih trgih igrala v največji meri na terenu kakovosti ponujanih izdelkov. Iz študije pa tudi izhaja, da za več kot 70 odstotkov intevjuvanih podjetij območje, v katerem navadno poslujejo, ne presega pokrajinskih ali deželnih meja. Višje stopnje zaupanja v prihodnost izražajo najbolj internacionalizirana majhna podjetja. Na območju Triveneta indeks zaupanja mikropodjetij, ki so aktivna na tujih trgih, za kar šest točk presega kazalnike zaupanja neinternacionaliziranih podjetij (103 proti 97). Ta podatek dokazuje, da projekcija na mednarodne trge za majhna podjetja ni več samo opcija, ampak neizbežna potreba. Poročilo banke Unicredit izpostavlja nekatere vidike, na katere se lahko oslonijo podjetja, ki se želijo internacionalizirati. Med njimi je npr. večja usmerjenost v kakovost Made in Italy in iskanje novih trženjskih možnosti z opustitvijo logike enega samega trga. Šibka točka pa je slabo sodelovanje med podjetji, ugotavljajo avtorji študije. Več kot polovica v anketo zajetih podjetij je npr. izjavila, da ni navezala nobene oblike sodelovanja s spodje-tji v soseščini. Med oblikami sodelovanja, ki so najbolj ustrezne za preseganje dimenzijskih omejitev, so v poročilu Uni-credit navedene podjetniške mreže in globalne verige, torej agregacijske oblike, ki majhnim podjetjem omogočajo lažji dostop do mednarodnih trgov. Pri odnosih z bankami je skoraj 67 odstotkov v raziskavi sodelujočih podjetij iz FJK navedlo kot prioriteto to, da njihova banka razpolaga z gosto mrežo poslovalnic na ozemlju, za 49,6 odstotka vprašanih pa mora imeti tudi dobro zastopanost v tujini. GOSTINSTVO Na Krasu se začenja Mesec špargljev 2011 TRST - Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta s Coljave pri Komnu je tudi to pomlad pripravilo Mesec špargljev, pri katerem bodo od 15. aprila do 15. maja sodelovali izbrani ponudniki gostinskih storitev na Krasu. Namen projekta je ljubiteljem narave oziroma Krasa in dobre kuhinje predstaviti pester izbor jedi na osnovi divjih špargljev. Gostje v izbranih gostinskih lokalih in udeleženci delavnice nabiranja in priprave jedi iz špargljev se bodo pobliže spoznali s temi dragocenimi pomladnimi darovi narave, je zapisano v vabilu na tiskovno konferenco, na kateri bodo danes popoldne ob 17. uri v restavraciji Križman v Repnu projekt podrobneje predstavili. To bo tudi priložnost za seznanitev s ponudniki Meseca špargljev 2011 in za pokušnjo špargljevih dobrot. GENERALI - Nekdanji predsednik za francoski Les Echos Antoine Bernheim zelo kritično o Geronziju in pohvalno o Galateriju TRST - Približno teden po odstopu predsednika krilatega leva Cesareja Ge-ronzija se je oglasil tudi njegov predhodnik, Francoz Antoine Bernheim. Besede, ki jih je v intervjuju za pariški gospodarski dnevnik Les Echos namenil Geronziju, so bile vse prej kot prijazne. »Jaz sem bil v službi Generali desetletja, on pa je dajal vtis, da jo je izkoriščal za druge namene, ne za zavarovalništvo. V to podjetje sem prišel leta 1970 in sem bil predsednik dvakrat, za skupaj dvanajst let. Jaz sem razvil posle, posebno na Kitajskem, v Indiji, Argentini in srednji Evropi. Po vseh teh letih pa so na moje mesto raje postavili Geronzija, ki je trajal manj kot eno leto,« je s polemično noto povedal Bernheim. Nekdanjega predsednika je močno zmotila tudi razkošna odpravnina (skoraj 17 milijonov evrov), medtem ko so z njim ravnali popolnoma drugače. »Upravni svet me lani ni hotel potrditi za predsednika zaradi moje starosti, a je šlo le za pretvezo. V resnici so se naveličali mojega obraza. In ko sem odšel, mi niso dali nobene odpravnine, čeprav sem imel operativne funkcije,« se je potožil Bernheim. »Še več,« je dodal, »odvzeli so mi tudi uporabo uradov, ki sem jih imel v Trstu, Milanu, Rimu in Parizu, izgubil sem tajnice in vsa prevozna sredstva, ki so na razpolago predsedniku Generali. Imel sem vtis, da me obravnavajo kot navadnega kriminalca, ki so ga zasačili z rokami v železni blagajni.« Zelo dobro mnenje pa ima stari finančnik o novem predsedniku Gabrieleju Galateriju di Genoli. »V času mojega predsedovanja je bil skoraj vedno podpredsednik, zato ga zelo dobro poznam in cenim.« Toda čaka ga težka naloga, kajti Generali je kolos in se ne more obnašati, kot da politika ne obstaja, je dodal Bernheim. Pohvalnim besedam o Galateriju se je pridružil tudi Sergio Marchionne. Antoine Bernheim je decembra 2007 postal častni meščan Trsta arhiv Deželni odbor odobril tipski statut za zadružne banke TRST - Deželni odbor FJK je na ponedeljkovem zasedanju v Trstu med drugimi ukrepi odobril tudi tipski statut za zadružne banke, ki imajo sedež v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Statut se zgleduje po shemi, ki jo je izdelala nacionalna zveza zadružnih bank Federcasse in jo potrdila Banka Italije. Furlanija-Julijska krajina ima kot avtonomna dežela primarno zakonodajno pristojnost na področju ureditve hranilnic in kmečkih posojilnic. Z istim sklepom je deželni odbor odobril tudi poenostavitev postopkov, in sicer v smislu, da bo ustreznost tipskega statuta določena z enostavno odredbo direktorja pristojne službe deželne uprave. Na tržaški TZ navtični podjetniki iz petih držav TRST - Petnajst navtičnih operaterjev iz Egipta, Libanona, Maroka, Tunizije in Turčije se je včeraj dopoldne na tržaški Trgovinski zbornici udeležilo posveta in per-sonaliziranih poslovnih srečanj s 24 italijanskimi podjetji. Kot je poudaril predsednik zbornice Antonio Paoletti, so omenjene države zanimive za tukajšnja podjetja, ker je imela globalna kriza, ki je hudo prizadela zahodna gospodarstva, manjši učinek na južni obali Sredozemlja, kjer je izvoz in v nekaterih primerih tudi BDP še naprej rastel. Tržaška etapa pobude Yacht in Med, ki jo je organiziralo zbornično podjetje Aries, se bo končala danes in se nadaljevala na Yact Med Festivalu v Gaeti. ZKB G 1908 crédito cooperativo del carso zadružna kraška banka BANCA DI CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO Soc.Coop. Zadruga ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA s sedežem na Opčinah (TS), ul. Ricreatorio 2 Št. vpisa v register ABI: 08928 - Št. vpisa v Register bančnih zavodov: 3387-80 - Št. vpisa v Register zadrug: A160760 Št. vpisa v Trgovinsko zbornico: TS-27793 - Davčna številka in št. vpisa v Register tržaških podjetij: 00093160323 OBVESTILO O SKLICU REDNEGA IN IZREDNEGA OBČNEGA ZBORA v smislu 24. člena zadružnega statuta in pravilnika občnega zbora odobrenega 27. maja 2007 Redni in izredni občni zbor je sklican za petek, 29. aprila 2011, ob 8.30 na našem sedežu v prvem sklicanju, in v drugem sklicanju za nedeljo, 22. maja 2011, ob 10. uri všportno-kulturnem centru vZgoniku, z naslednjim dnevnim redom: -REDNI DEL- Obračun na dan 31. december 2010: s tem povezani in iztega izhajajoči sklepi. Plačilne politike: informiranje članov. Določitev honorarjev za člane upravnega in nadzornega odbora ter smernic za določitev povračila stroškov opravljanja mandata. Izvolitev članov upravnega odbora po predhodni določitvi števila članov le-tega. Izvolitev predsednika in preostalih članov nadzornega odbora. Izvolitev članov razsodišča. -IZREDNI DEL- Spremembe 2., 8., 9., 13., 14., 15., 21., 25., 28., 30., 32., 33., 34., 35., 37., 40., 42., 44. in 46. člena zadružnega statuta in vključitev novega, šestnajstega poglavja, imenovanega Prehodne določbe, in novega, 52. člena, ki prinaša Prehodne določbe. Pooblastilo predsedniku upravnega odbora, oziroma osebi, ki ga na osnovi zadružnega statuta nadomešča, da vstatut vnese morebitne omejene spremembe med postopkom preverjanja Banke Italije v smislu 56. člena zakonskega odloka št. 385 z dne 1.9.1993. -REDNI DEL- 7. Določitev, v smislu 30. člena statuta, maksimalnega zneska terjatev, ki lahko izvirajo iz poslovanja članov, strank in predstavnikov zadruge. 8. Uskladitev pravilnika občnega zbora Zadruge v skladu z novimi statutarnimi določbami in morebitno novo oštevilčenje členov. Pojasnilo in opis zgornjih vsebin prinaša informativni list, ki ga bodo člani prejeli na dom kot priloga pisnemu obvestilu o sklicu občnega zbora. Občnega zbora se lahko udeležijo člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni v smislu 25. člena zadružnega statuta. Če se kateri izmed članov ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti izključno drugo včlanjeno fizično osebo. Pooblastila, ki ne navajajo Imena pooblastltelja, niso veljavna; vabila, ki ne navajajo Imena pooblaščenca, ne bodo overovljena. V smislu 25. člena zadružnega statuta mora pooblastilo ob trenutku podpisa overoviti upravitelj, ravnatelj, vodja področja ali načelnik podružnice. Overitev pooblastil poteka med delovnim časom v prostorih banke. Spominjamo vas, da je banka sprejela pravilnik občnega zbora, ki ga lahko člani prosto pregledajo na sedežu ali v podružnicah. Poleg tega Ima vsak član pravico do enega brezplačnega Izvoda pravilnika. Osnutek obračuna 2010 In priloženi poročili sta istotakona razpolago članom na sedežu ali v podružnicah. v imenu upravnega odbora predsednik Sergio Stancich 2. EVRO 1,4470 $ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 12.4. 11.4. ameriški dolar 1,4470 1,4434 japonski jen 121,87 9,46B8 122,26 94374 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 40,6625 642B10 40,4985 63,4720 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntsncrU'! ti int" 7,4584 0,88845 7,4572 0,88095 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,0822 7,8770 IJpOOUjJ 8,9895 7,8020 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,448 1,B017 24,430 13129 jviv.aiji\i iiaiiiv estonska krona man7arcKi tArint 15,6466 266,B5 15,6466 264,09 1 1 la