GDK: i87+i88 Asplenio-Piceetum (497.12"06) Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske The Frost-Pocket Norway Spruce Forests (Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) in the Dolines of Kočevsko (SE Slovenia) Marko ACCETTO" Izvleček Accetto, M.: Mraziščna smrečja (Asplenio-Pi- ceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske. Gozdarski vestnik, št. 10/93. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 43. Mraziščna smrečja v koliševkah Kočevske so bila uvršCena v asociacija Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna cir- ceetosum alpinae. Ključne besede: Asplenio-Piceetum, Kočev­ ska, JV Slovenija, geografska varianta i. UVOD Pri popisovanju ali kartiranju vegetacije smo že velikokrat razkrili marsikatero flori- stično ali drugo naravno zanimivost. Tako- tudi v letu i 992. Potem, ko sem pri popisovanju vegeta- cije na Kočevskem odkril številna nova najdišča endemične vrste Campanula justi- niana Wit., sem jugozahodno od Goteni- škega Snežnika (i 289m) postal pozoren na veliko kraško kotanje. Ze ob pogledu na specialko sem slutil, da gre pri tej reliefni udornini za mrazišče. Nisem se zmotil. Po nekaterih značilnicah smrečij na dnu udor- nine sem ugotovil, da se nahajam v četrti udarni jami - koliševki - na Kočevskem, ki jo zarašča piceetalna vegetacija. Pravkar odkrito, še ne imenovano koliševko v Gole- * Dr. M. A., dipl. ing. gozd., Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, SLO 426 GozdV 51, 1993 Synopsis Accetto M.: The Frost-Pocket Norway Spruce Forests (Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) in the Dolin es of Kočevsko (SE Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 10/93. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 43. The frost-pocket norway spruce forests in the dolines of Kočevsko (SE Slovenia) were put into the association Asplenio-Piceetum R. Kuoch 1954 var. geogr. Omphalodes verna circeetosum a/pinae. Key words: Asplenio-Piceetum, Kočevsko, SE Slovenia, geographical variant. niški gori, sem poimenoval Goteniška koli- ševka. Ob najdbi te koliševke se je, podobno kot pred dvajsetimi leti, samo po sebi ponudilo vprašanje, ali se tod še kje nahajajo po- dobne udarne jame? ln res sem izvedel pri kočevskih gozdarjih še za dve novi kolišev- ki, imenovani Sovja stena in Globoka doli- na. Tudi v teh »jamah(( sem ugotovil, da gre pri vegetaciji za mraziščni smrečji. Pri nadaljnem popisovanju vegetacije v širši okolici Sovje stene sem naletel še na četrto, manjšo koliševko. Ker je ta zelo blizu prejšnje, v istem oddelku, z enakim ledinskim imenom, sem jo poimenoval Mala Sovja stena. Ti štirje otoki piceetalne vegetacije, nav- kljub svoji majhnosti, zaslužijo, da jih na kratko opišem. Hkrati pa nam skupaj z doslej že opisani mi smrečji (slika i) v koli- ševkah Kočevske (M. WRABER i 969, AC- CETTO 1972, HOČEVAR et al. i 980) omo- gočajo, da jih prvič celoviteje vegetacijsko opredelimo. MraziSčna smrečja (Asplenio-Picee\um R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliSevkah Kočevske Poudariti moram, da je pri florističnem popisovanju tovrstnih smrečij, kjer po šte- vilu in pokrovnosti prevladujejo kriptogame vrste, nujno potrebna pomoč specialistov (briologov, lihenologov idr.). Pri tem mi je nesebično pomagal prof. dr. F. Batič. Za njegovo pomoč se mu na tem mestu naj- lepše zahvaljujem. Žal sem se moral spoprijeti z določanjem mahovnih vrst sam. Pri tako zahtevnem delu, ki mi je vzelo največ časa, se zave- dam tudi mogočih neprijetnosti. Delno sem se temu izognil s preverjanjem mahovnih taksonov v ljubljanskem univerzitetnem herbariju. Nekaj vrst iz družin Lophoziaceae in Cephaloziaceae so žal ostale nedoloče­ ne. Za pregled prispevka se zahvaljujem dr. M. Zupančiču, mag. D. Robiču pa za na- svete pri postopku ordinacije. Dolžan sem zahvalo Podjetju >~Snežnik« iz Kočevske Reke in posebej vodji gozdar- stva tega podjetja g. A. Križu, dipl. inž. gozd., za denarno pomoč pri kritju dela terenskih stroškov, ki so zaradi nemogočih razmer v znanosti skoraj v celoti bremenili moje osebne dohodke. 2. METODA DELA Pri proučevanju sem se oslonil na stan- dardno srednjeevropsko metodo. Splošno oceno rastiščnih dejavnikov sem dobil z analizo stanovitne kombinacije rastlinskih vrst po indikacijskih vrednostih ELLEN- BERG-a et al. (1991). Pri ugotavljanju po- dobnosti in razvrstitvi popisov sem uporabil S6rensenovo metodo. Matrika izračunanih koeficientov (QS) podobnosti oziroma raz- ličnosti (1 OO-OS) je bila osnova za izvedbo Wisconsinske polarne ordinacije. 3. KRATEK OPIS IN EKOLO§KA OZNAKA KOLI§EVK 3.1. Goteniška koliševka leži na dnu obsežne kraške kotanje jugozahodno od Goteniškega Snežnika ali točneje v add. 2, ki pripada gge. Ravne. Gradijo jo temnosivi kredni apnenci z vložki dolomita (SAVIC, DOZET 1985). Sodeč po njeni obliki, razporeditvi razme- tanih skalnih pečin ("balvanov«), ki so v enem delu nagrmadeni eden vrh drugega, v drugem delu pa jih dobimo le posamič, domnevam, da je koliševka nastala z vdo- rom stropa večjega spodmola. Zato je se- stavljena iz dveh reliefno in talno različnih delov. Manj skalnati del obsega tri manjše plitvejše vrtače v osrednjem delu dna kota- nje. Ta del se prek ožjega prehoda nada- ljuje v ugreznjeno ter od strani odprto in sploščeno brezno, sicer bolj podobno kam- niti kadi. Merjeno od najnižje točke v nad- morski višini okoli 1040 m, je globoka ozi- roma visoka 20 do 25m. Delno je zapol- njena z večjimi pečinami, tako da pravi nivo njenega dna lahko le slutimo. Grmada sed- mih pečin gradi nepravilno stopničasto pira- mido sredi brezna, ki je v spodnjem delu naslonjena na njeno severno ostenje in sega do polovice njegove višine. Porašča­ na je s preprogo mahov, zelišč in grmovnic. Zaradi pičlo razvite humusne plasti na skal- nih pečinah se ni mogla razviti drevesna plast. Smreka, poglavitna graditeljica mra- zišč v koliševkah, je na dnu redka in v inicialni razvojni stopnji. številčnejša je v obrobju koliševke. Na dnu koliševke za- vzema smrečje približno slabo polovico površine oziroma tri do štiri are. Mraziščno smrečje v koliševki se v višjih toda hladnih legah navezuje na združbo Abieti-Piceetum s. lat. Pojavljajo se še druga skalnata rastišča jelovo-bukovih go- zdov s posamično primesjo samonikle smreke. 3.2. Koliševka Sovja stena se nahaja severno od Goteniškega vrha (1157m). Po ureditvenem načrtu gge. Draga iz leta 1991 je vključena v odsek c oddelka št. 40. S površino dobrega hektara je največja med doslej opisanimi koliševkami na Kočev­ skem. Širšo okolico koliševke gradijo jurski apnenci s plastmi dolomitov (SAVIC, DO- SET 1985). Troje skoraj pravokotna stoječih astenij jo zapira z južne, vzhodne in zahodne strani. Odprta je le proti severoseverovzho- du. Zato je koliševka zgoraj bolj ali manj GozdV 51, 1993 427 Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske podkvaste oblike. Spodaj je zaradi različno debelih plasti grušča in skalnih blokov ne- koliko podobna nepravilno zamaknjeni in razpotegnjeni osmici. To osmico gradita dve izraziti dolasti vrtači. Dno prve, globlje vrtače, leži v nadmorski višini okoli 1065 m. Dno druge, bolj razpotegnjene in plitvejše vrtače, je okoli 5 m višje od prve. Koliševka je dobila ime zaradi pogostega gnezdenja sov in ujed v mogočnem, okoli 50 do 60 m visokem, predvsem vodoravno razbrazdanem in proti severoseverovzhodu izpostavljenem ostenju (slika 2). Gornja pobočja koliševke so grajena iz drobnejšega neustaljenega grušča. Proti dnu je grušč debelejši, neustaljen, pome- šan s skalnimi bloki. Ta v celoti prekriva dno, na katerem so trohneča debla in nekaj skalnih . blokov. Največji poliedričn i pri- zmoidni blok ima prostornino približno 18m3 in tehta okoli 30 ton (slika 3). Skalovje je skoraj v celoti prekrita s preprogami mahov, lišajev in zelišči. Mraziščno smrečje porašča spodnji del globlje, dolinsko oblikovane vrtače oziroma spodnji del izrazitejših pobočij na vzhodni in zahodni strani. Približno na sredini koli- ševke prehaja smrečje, prek manj izrazi- tega sedla, še v drugo dolasto vrtačo, vendar se takoj na njenem začetku tudi končuje. Smrekov gozd leži v nadmorski višini okoli 1065 do 1072 m in meri okoli 4 do 5 arov. Po površini večje je na Kočev­ skem le smrečje v Prelesnikovi koliševki. Na preostalem delu koliševke prevladuje združba Abieti-Fagetum dinaricum acereto- sum. 3.3. Koliševka Mala Sovja stena je od prejšnje oddaljena okoli 200m, v smeri severozahoda. Nahaja se v severnem delu istega oddelka (št. 40), v njegovem odseku b. Geološko-petrografska podlaga je enaka kot v prej opisani koliševki. Ta koliševka je bolj ali manj podobna nepravilni okrogli do ovalni, zgoraj okoli 80 m široki in 20 do 30m globoki asimetrični kadi. Njeno proti severu in deloma proti vzhodu izpostavljeno skalnate pobočje se strmo nadaljuje in konča v višjemu vrhu oziroma grebenu. Na vzhodni strani jo ostro omejuje manjše ostenje in nad njim strmo 428 Gozd V 51, 1993 skalnate pobočje, ki se na severni in de- loma zahodni strani prevesi v strmo pada- joče skalnato pobočje. Kot pri vseh koliševkah ležijo tudi tu na dnu večji in manjši skalni bloki. Na pobočjih je po debelini sortiran, spodaj debelejši in zgoraj drobnejši, grušč. Skalovje je skoraj v celoti prekrita z mahovi, lišaji in zelišči. Ti prekrivajo tudi na dnu povprek ležeča, napol razpadla debla. V njih koreninijo šte- vilne klice in mlade smreke ter grmovnice. Redek smrekov gozd, ki porašča dno, vznožje in deloma proti vzhodu in severu izpostavljeno, strmo in zelo skalnato po- bočje v nadmorski višini 1090 do 11 OO m, meri nekaj manj kot 3 are. Mraziščno smrečje se v hladnejšem delu kol iševke navezuje na asociacija Abieti-Pi- ceetum s. lat., na zahodni strani koliševke pa na Abieti-Fagetum dinaricum acereto- sum. Sicer je splošno razširjena združba Abieti-Fagetum dinaricum festucetosum. Slika 1 : Smreke v Prelesnikovi koliševki Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske 3.4. Koliševka Globoka dolina se na- haja na zahodni strani Kočevske gore. Leži v spodnjem delu oddelka 145, ki pripada gge. Grčarice . Koliševko gradijo dolomitizi- rani apnenci. V širši okolici prevladujejo kredni apnenci. Zgoraj je koliševka nepravilne okrogle do ovalne oblike. Dolga je okoli 50--60 m, ši- roka približno 50 in globoka 25-30 m. Na zahodni strani, tik pod cesto, jo omejuje približno 1Om visoko ostenje, ki se nada- ljuje s strmim pobočjem in sega do dna. Drugod jo obdajajo strma in ponekod dokaj skalnata pobočja. Zaradi svoje »priročne« lege je žal postala divje smetišče. Mrazišč­ no smrečje porašča dno, in presenetljivo, proti jugu izpostavljen spodnji del pobočja koliševke, torej samo tam, kjer so razmetani skalnati bloki in grušč. Nastanek tega mra- ziščnega smrečja, ki ga komaj še lahko uvrstimo med ta smrečja, si razlagamo Slika 2: Pogled na Sovjo steno predvsem z edafskimi in manj mikrorelief- nimi razmerami. Smrekov gozdiček je najmanjši med vsemi opisanimi in meri le 2 ara. Leži v nadmorski višini okoli 550 do 557 m. Vegetacijo ostalega dela koliševke se- stavlja deloma javorovje, na južni strani združba Abieti-Fagetum dinaricum necke- retosum, sicer pa prevladuje močno za- smrečena asociacija Abieti-Fagetum dinari- cum asaretosum var. Carex alba Puncer 1980. 4. ANALIZA STANOVITNE KOMBINACIJE RASTLINSKIH VRST Analiza splošnih ekoloških dejavnikov s pomočjo indikacijskih vrednosti (ELLEN- BERG 1988) je pokazala (glej tabelo spo- Gozd V 51, 1993 429 Mraziščna smrečja (Asplenio·Piceetum R. Ku o eh. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske daj), da rastejo smrečja v koliševkah na zelo skalnatih, svežih do vlažnih, hladnih, polsenčnih do senčnih rastiščih z lokalno subkontinentalno klimo, na prhlinastih rend- zinah na apnencih, ki prevladujejo, pa tudi na koluvijalnih tleh, katerih pH vrednosti so v zmerno do slabo kislem območju. 5. FITOCENOLOŠKI OPIS KOLIŠEVK Floristična sestava vseh doslej opisanih mraziščnih smrečij na Kočevskem je naj- lepše razvidna iz priložene analitične vege- tacijske tabele. Po skupnem številu 283 rastlinskih taksonov uvrščamo to rastlinsko združbo med bogatejše litocenoze. K temu v veliki meri prispeva številčnost kripto- game flore, ki prevladuje. Več kot polovica je mahovnih in lišajskih vrst (59%), slede cvetnice (34%) in praprotnice (7%). Po številu vrst v popisih je najbogatejša koli- ševka Sovja stena (165). Najmanj vrst je v Rožeški koliševki (99). število vrst je dokaj odvisno od velikosti smrečij v koliševkah. 5.1. Plastovitost Pičla pokrovnost drevesne plasti je splo- šna značilnost mraziščnih smrečij tako na Kočevskem kot tudi drugod. V povprečju je ta med 20% in 30 %, največja v Prelesni- kovi (40'/~50%) in najmanjša v koliševki Globoka dolina (10%). V njej dobimo iz- ključno smreko, saj samo smreka lahko prenaša ekstremno hladnost tal, ki je pogla- vitni dejavnik pri ohranjanju mraziščnih smrečij. Grmovna plast, v kateri prav tako kot v drevesni plasti prevladuje smreka, je obil- nejša. Pokriva med 30 in 50% površine smrečij. Poleg nje se od drevesnih vrst pojavlja posamič Abies alba, Sorbus aucu- paria. Pogoste grmovnice so: Rosa pendu- /ina, Clematis alpina, Salix appendiculata, Loricera nigra, Ribes alpinum, Rubus idaeus in druge. Zeliščna plast je bogatejša in pokriva okoli 60 do 80% površine. Po pokrovnosti prevladujejo praprotnice Gymnocarpium dryopteris, Thelipteris phegopteris, Dryop- teris fi/ix-mas, D. expansa, D. carthusiana in Athyrium fi/ix-temina, ki dajejo asociaciji značilen zunanji videz. Med cvetnicami se najobilneje pojavljajo Urtica dioica, Circaea alpina, Chrysosplenium altemifolium, Oxa- lis acetose/la, Viola bil/ara in druge. Po pokrovnosti in številu vrst prevladujejo mahovi, ki prekrivajo okoli 80% površine. V preprogah se pojavljajo vrste: Rhytidia- de/phus /oreus, R. triquetrus, Neckera cri- spa, Ctenidium mo/luscum in ponekod Sphagnum vrste (slika 4). Slede vrste iz rodu Plagiomnium, med vrstami razreda Hepaticae se najobilneje pojavlja Conocep- halum conicum. Lišajska plast ni kdo ve kako razvita, saj zaradi skromne pokrovnosti drevesne plasti manjkajo številne epilitske vrste. Lišaji se v glavnem pojavljajo med mahovi in na skalovju. Najpogostejše so vrste rodu Pe/- tigera in C/adonia. 5.2. Sociološka zgradba Flora je v popisih razvrščena v osemnajst diagnostično pomembnih sistematskih ras- tlinskih skupin. Za presojo vegetacijskih in ekoloških razmer so, razen spremljevalk, pomembne prav vse. Prvo skupino grade razlikovalne vrste asociacije Asplenio-Piceetum R. Kuoch Frekvenčna porazdelitev 109 rastlinskih vrst stanovitne kombinacije (po ELLENBERGU et al. 1991) indikacijske ocene 2 3 4 5 6 7 8 9 indif. svetloba 1 2 13 29 28 12 11 6 2 5 toplota 2 7 25 22 14 3 1 o o 35 kontinentalnost o 7 20 22 24 29 1 o o 6 vlaga o o 4 14 29 36 12 2 1 11 kem. reakcija 1 7 12 10 16 12 14 16 o 21 430 Gozd V 51, 1993 Mraziščna smrečja (Asp!enio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Ompha!odes verna var. geogr. nova) v ko!iševkah Kočevske 1954, med katere so uvrščene Aspfenium viride, A. trichomanes, A. ruta-muraria, Cy- stopteris fragi/is, Po/ypodium vu/gare in Moehringia muscosa. Vse imajo pionirske lastnosti in uspevajo predvsem na vlažnem apnenem skalovju. V drugi skupini so zbrane razlikovalnice geografske variante združbe Asp/enio-Pi- ceetum var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova. Mednje sodijo vrste Om pha/o- des verna, Steflaria g/ochidisperma in Sco- polia carniofica. Nomenklaturni popis je št. 1. V tretji skupini so razlikovalnice subaso- ciacije Asplenio-Piceetum var. geogr. Om- pha/odes verna circeetosum a/pinae su- bass. nova: Circaea alpina, Pe/tigera /eu- coph/ebia, Conocephafum conicum, Carda- minopsis arenosa, Phyf/ithis scofopendrium in Po/ystichum braunii, ki kažejo predvsem na večjo vlažnost fitocenoze. Zadnji dve imenovani vrsti uvrščajo nekateri tudi med značilnice javorovij. Holotip za subasocia- cijo je popis št. 1. Glede na nadmorsko višino se v okviru te oblike pojavljata dve varianti. Varianto Asplenio-Piceetum var. geogr. Ompha/o- des verna var. Luzula sy/vatica ssp. sy/va- tica var. nova označujejo vrste, ki uspevajo predvsem v visokogorskih območjih. Va- rianto Asplenio-Piceetum var. geogr. Om- pha/odes verna var. Trichoco/ea tomentefla var. nova označujejo vrste Solanum du/caM mara, Lonicera xy!osteum, Trichocolea toM mentafla in Rhamnus fa/ax, ki so pogo- stejše v montanskih in nižjih območjih. Holotip za prvo varianto je popis št. 1, za drugo varianto pa št. 5. Tako členitev nam je potrdila tudi Wis- consinska dvodimenzionalna polarna ordi- nacija, pri čemer dokaj odstopa rastišče v Prelesnikovi koliševki. Vzrok temu niso raz- lične ekološke razmere, temveč večja bo- gatost lišajske flore. Pri imenovani metodi ordinacije smo upoštevali samo prisotnost vrst in ne hkrati tudi njihove pokcovnosti. Naslednje sociološko pomembne sku- pine grade vrste podzvez, zveze, reda in razreda smrekovih gozdov (Rhododendro- Vaccinienion 8r.-81. 1939, Vaccinio-Picee- nion Oberdorfer 1957, Abieti-Piceion 8r.-81. 1939, Vaccinio:Piceion 8r.-81. 1938, Vacci- nio-Piceetalia 8r.-81. 1939, Vaccinio-Picee- tea 8r.-81. 1939 em. Zupančič 1980). Za vse omenjene skupine je značilno, da se njihova navzočnost manjša z nadmorsko višino oziroma so v var. Trichoco/ea tomenM telia manj številne. Med njimi sta posebej zanimivi vrsti Barbifophozia f/oerkei in Streptopus amplexifofius, ki v doslej opisa- nih mraziščnih smrečjih pri nas še nista bili omenjeni. Pogostejši sta v zahodno- in srednjeevropskih smrečjih. Vrsta Strepto- pus amplexifo/ius se redkeje pojavlja tudi v nekaterih balkanskih smrečjih. Po 8r.-81.-ju (1939) sta značilnici zveze Vaccinio-Pi- ceion. Taksoni doslej naštetih prvih devetih sku- pin so z izjemno razlikovalnic geografske variante in nižjih enot (subasociacije in nižinske variante) acidofilno-mezofilne do higrofilne narave. Skupaj z deveto skupino vrst razreda smrekovih gozdov, ki so acidoM filno-heliofilne narave, dajejo združbi fiziog- nomsko in sociološko pičeetalni značaj. Jugovzhodnoevropsko-ilirskih vrst v naj- širšem smislu oziroma ilirikoidnih vrst (TRI- NAJSTIČ 1992), ki jih v splošnem štejemo za razlikovalnice dinarskih mraziščnih smrečij (ZUPANČIČ 1980) ni veliko. Med njimi najdemo predstavnice najvlažnejših rastišč, ki skupaj z že nekaterimi omenje- nimi subasociacijskimi razlikovalnicami po- dobnih lastnosti iz redov Fageta/ia sy/vati- cae Pawl. 1937 in Adenostyfetafia 8r.-81. 1931 kažejo na določen vlažno-hladni zna- čaj našega smrečja. številčnost in pokrovnost vrst reda buko- vih gozdov, ki je v splošnem značilna za skoraj vsa dinarska in balkanska smrečja, je precejšna. Povečini gre za vrste meze- tilne do mezofilno-subhigrofilne in nevtro- filne narave. Vrst zveze in reda visokih steblik (Adeno- sty/ion 8r.-81. 1925 in Adenosty/etafia), ki so mezofilno-higrofilne narave, je v primer- javi z vrstami bukovij manj, pokrovnost pa nasprotno precej večja. To kaže po eni strani na neugodne edafske in mikroklimat- ske razmere in po drugi strani na dokajšnjo vlažnost rastišča. Pri teh dveh skupinah opažamo, da je njihova številčnost manjša GozdV 51, 1993 431 Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v kotiševkah Kočevske v smrečjih , ki ležijo na nižjih nadmorskih višinah. številčnost vrst razredov Asplenietea tric- homanis 8r.-81. in Meier et. 8r.-81. 1934 corr. Oberd. 1947 ter Thlaspietea rotundito- lii 8r.-81. et al. 1947, med katerimi je večina uvrščena med razlikovalnice asociacije, je zrcalo velike skalovitosti teh rastišč, ki je posebej značilna za mraziščna smrečja na Kočevskem. Mahovne in lišajske vrste, ki niso bile uvrščene v doslej obravnavane sintakso- nomske enote, smo razvrstili po ekoloških vrednostih DOLL-a (ln ELLEN8ERG et al. 1991 in WIRTH-a). Te nam sicer dajejo podrobnejši vpogled v ekološke razmere rastišč mraziščnih smrečij, žal pa nam ne omogočajo še boljše vključitve sinuzijal- nega '!. fitocenotski nivo, ki so ga predlagali WILMANNS, 8181NGER (1966) in SCHU- WERK (1986). Prvo skupino (a) iz obsežnega spiska kriptogame flore predočujejo vrste, ki ka- žejo hkrati na poudarjeno hladnost in vlaž- nost rastišča. Kazalke takšnih razmer so vrste Plagiomnium medium, Barbilophozia floerkei, Orthothecium rufescens, Plagio- pus oederi idr. Zadnji dve vrsti skupaj s taksonom Bartramia pomiformis iz skupine c ter taksonoma Ptilium crista-castrensis (slika 5) in Plagiothecium laetum, uvrščajo ne~ateri raziskovalci med borealne vrste (MARTINČIČ 1966: 24-25). V naslednji skupini (b) prevladujejo ka- zalke velike vlažnosti, med katerimi ome- njam Sphagnum vrste, Chylosciphus po- lyanthos in Cratoneuron commutatum. V tretji skupini (c) kriptogamih vrst sta Slika 3: Velika skalnatost- značilnost kočevskih mraziščnih smrečij. Največja pečina v koliševki Sovja stena 432 GozdV 51, 1993 1 ., Mraziščna smrečja (Asplenio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Omphalodes verna var. geogr. nova) v koliševkah Kočevske poleg pogostejših kazalk hladnosti rastišč kot so Mnium marginatum, M. stel/are, Plagiomnium cuspidatum idr., posebej zani- mivi dokaj redki vrst Plagyobryum zierri, ki so jo našli le v Prelesnikovi (HOČEVAR et al. 1985), ter lsopterigium pulchelum v Podsteniški koliševki (leg. Accetto 1971 , det. Martinčič 1971). Obe vrsti nekateri uvrščajo celo v skupino arktično-oreofitskih vrst (MARTINČIČ 1966). V četrto, po ekoloških lastnostih dokaj raznoliko skupino (d) mahov smo uvrstili vse, ki jih v doslej obravnavane enote ne bi mogli vključiti . Povečini gre za taksone bazifilno-neutrofilne in subhigrofilne nara- ve. V skupini lišajev so poleg že omenjene značilnice mraziščnih smrečij Peltigera leu- coph/ebia, ki jo pri nas dobimo le v kolišev- kah ali v subalpinskem pasu (BATIČ et al. 1985), kazalke hladnejših razmer še njene rodovne sorodnice iz zveze Lobarion pul- monariae Ochsn. 1928 in vrsta Cladonia rangiferina. Glede na vlažnost so vse sred- nje zahtevne, izogibajo pa se območij z manjšo količino padavin. 6. RAZPRAVA Kočevska mraziščna smrečja bomo za- radi različnega obravnavanja kriptogame flore lahko le delno primerjali tako z mraziš- čnimi gozdovi našega dinarskega gorstva kot tudi z drugimi srednjeevropskimi in balkanskimi smrečji . Zato uporaba koefi- cientov floristične podobnosti in drugih pri- merjav ne prihaja v poštev. Ostanejo nam le primerjave poglavitnih sintaksonomskih enot s pomočjo sintetične vegetacijske ta- bele, ki jo zaradi obsežnosti izpuščam . Slika 4: Preproga mahu Sphagnum squarosum v Sovji steni GozdV 51, 1993 433 Mrazišl:nasmrel:ja (Asptenio-Piceetum R. Kuoch. 1954var. geogr. Ompha!odes verna var. geogr. nova) vko!iševkah Kočevske Pri vegetacijskem določevanju mraziš- čnih smrečij sta se pri nas izoblikovali dve mnenji. Medtem ko jih je M. Wraber določil kot Piceetum subalpinum Br.-BI. 1939 dina- ricum M. Wraber (1960, 1969 n. nud.), je bil Košir mnenja, da pripadajo dinarski va- rianti združbe Asplenio-Piceetum dinaricum Košir (1975 n. nud.). Ob najdbi in floristič­ nem popisu dveh koliševk v Kočevskem Rogu leta 1972 sem se za Koširjevo dolo- čitev odločil tudi sam. Na osnovi obsežnega popisnega gradiva in primerjav so bila smrečja v dinarskem gorstvu končno uvrščena v asociacija Pi- ceetum subalpinum dinaricum Zupančič 1980 oziroma Lonicero caeruleae-Picee- tum Zupančič. Za fiziognomsko, nel Mraziščna smrečja (Asp!enio-Piceetum R. Kuoch. 1954 var. geogr. Ompha!odes verna var. geogr. nova) v ko!iševkah Kočevske styles alliariae. The holotype of the variant is the inventory No 1. The Asplenio viridis-Piceetum var. geogr. OmpaJodes verna circeetosum var. Trichocolea tomntella var. nova variant has the foJJowing species: Solanum dl;Jlpamara, Lonicera xylosteum, Trichocolea tomenteJJa and Rhamnus falax. The holotype of the variant is the inventory No 5. The frost - pocket Norway spruce forests in the dolines of the Kočevje region, where such diverse and rare flora can be found, represent extremely important and at the same time highly sensitive biological-ecological objects, which should all be under strict nature protection. VIRI 1. ACCETTO, M., 1972: Gozd smreke in zelenega sršaja (Asp/enio-Piceetum Kuoch 1954 v Podsteniški in Rožeški konševki in njegova ekološka problematika. Gozd. vest., 30, 9-10: 273-283. 2. ACCETTO, M., 1993: Frostbedingte Naturfichten- w8.lder im Gebiet von Kočevsko. Sauteria (v tisku). 3. ACCETTO, M., 1993: Floristične zanimivosti z bolj in manj znane Kočevske. Proteus 56, 3. 4. BARKMAN, J. J. 1958: Phytosociology and Eco- logy of Cryptogamic Epiphytes. 628 pp., Assen. S. BARKMAN, J. J., MORAVEC, S., AAUSCHERT, S., 1986: Gode der Pflanzensoziologischen Nomenkla- tur. 2. Auflage, yegetatio 67: 145-195. 6. BERTOVIC, S., 1975: Ekološko-vegetacijskezna- čajke okoliša Zvižana u sjevernom Velebitu. Glas. za šum. pok. 18: 5-73. 7. BRAUN-BLANQUET, J., SISSING, G., VLIEGER, J., 1939: Klasse der Vaccinio-Piceetea. Prodromus der Pflanzengeserrschaften. _ 8. BRAUN-BLANQUET, J., 1949: Ubersicht der Pflanzengesellschaften Aatiens. Vegetatio 2, 2-3. 9. ELLENBERG, H., 1984: Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen. _ 10. ELLENBERG, H., WEBER, H. E., DULL, R., WIRTH, V., WERNER, W. et PAULISSEN, D., 1991: Zeigerwerte von Pflanzen in Mitteleuropa. Scripta Geo- botanica 18: 1-248, Erich Goltze J