štev 39. Poituina pufftn* t gotorial. Ljubljana, 29. septembra 1926. Leto VIH. VTT-T bwii tfdivcc to rtrlrtl Ml &od® »trato tafolk! Ithsja veafeo ».-(Ha. Naročnina: m cslo leto Din ta pol leta . 15-m Inose-matto sr celo leto Din Sfr-.'fcserEii po tarifa. • PU a»«nlra vprašanjem na) »o priseli sr.emkc za odgovor. — Nefranklra^a pisma a« n« sprejemajo. tiilli vl)vij m itdafo •teto« tftli ta mitljlmiH Glasilo ..Slovenske Kmetske Stranke". Rokopisi it vrstijo. - Plat« tu toti •s v LJublJenL — Uredništvo ln upwB ]t v LJubljani » Kolodvorski ■lici ti«. T. - Telefon Inter. It. 506. - Rainn pri poft. čtKornem izvodu «. 11.56«. Pogovor s tov. mini strom Pucljem. f Dne 24. t. m. je prišel tov. minister Pucelj v Ljubljano, kjer je v prijateljskem razgovoru s svojimi znanci prijatelji povedal marsikaj an/mivega. Tako je povedal o go-[spodarskein programu vlade med drugim: Gospodarski program vlade. Prva in glavna točka tega programa je najbrezobzirnejša štednja in zmanjšanje proračuna, ker je [oboje državna nujnost. I Predvsem treba poudariti, da imamo preveč državnih nameščencev. Za našo državo je 271.000 drž. nameščencev na vsak način preveč in naš proračun ne prenese 5 milijard izdatkov samo za državne nameščence. V teh časih, ko pritiska težka gospodarska kriza vse sloje, zlasti pa kmeta, je nemogoče iz rednih proračunskih sredstev dobiti denar za investicije. Lahkomišljeno vladanje v prejšnjih letih, ustanavljanje in otvarja-nje cele vrste novih, deloma sploh nepotrebnih, deloma šele za poznejšo dobo važnih institucij, nas sicer še ni dovedlo tako daleč ko Francijo, kjer znaša dolg vsled obnove porušenih krajev 53 milijard, vseeno pa tako daleč, da moramo z največjo energijo na vsej črti izvesti skrajno in brezobzirno štede-nje. V prvi vrsti pa se tiče to štedenje proračuna, kajti samo tedaj, če bo izdelani proračun realen ter v okviru davčne sile prebivalstva, da se bodo razpisani davki mogli tudi izterjati, le pod tem pogojem bomo uživali v tujezemstvu kredit in le pod tem pogojem je dana možnost, da dobimo tuje posojilo, brez katerega je gospodarska obnovitev države nemogoča. Da nismo dose-daj mogli dobiti tujega posojila, je Tavrvo vzjok v tem, ker vsa 4 zadnja leta ivi bil naš proračun realen. Skrajno štedenje je treba izvesti tudi v vsej naši administraciji in sicer v prvi vrsti v centrali, a pozneje tudi v pokrajinah in sicer s pomočjo oblastnih samouprav, ki jih je treba sklicati. V gospodarskem programu vlade je tudi reorganizacija Narodne banke, Ripotekarne banke in Poštne hranilnice, ki bi morale z dajanjem posojil po nizki obrestni meri predvsem uplivati na znižanje vladajoče stagnacije. Danes pa je stvar taka, da so samo nekateri posamez- , niki in banke v tem srečnem pologi zaju, da uživajo bonitete teh zavodov, dočim pomenijo za široke plasti naroda samo težko breme. Sa-moposebi se razume, da bi moral narod vse te vladne ukrepe podpirati na celi črti, ker drugače je vse naše delo iluzorno. Treba pa si tudi že enkrat biti na jasnem, da nič ne pomaga, če vlada še tako štedi, če pa nekatera ■>■■11 ......... ................ ^ .............■uit... povedano, bil sem v zadregi in nisem vedel ali bi se jezil ali pa smejal, ko sem bral to neokusno in samo za nevedneže primerno smešenje prizadevanj ministra dr. Kra-jača. Te naše časnikarske dušice se vsled svoje skrajne opozicional-nosti niso niti zavedle, da s svojim smešenjem delajo nad vse slabo uslugo državi in narodu. Zakaj akcijo proti prizadevanjem dr. Krajača vodijo danes oni direktorji, načelniki in drugi sinekuristi, ki uživajo po tri- do štirikratne tan-tijeme v različnih podržavljenih ali v Vitanju. pri Celju v nedeljo tO. oletolaro. 1926. SPOM2D: V soboto, dne 9. oktobra 1926: Ob 7. uri zvečer bakljada. Po bakljadi v gostilni „Teppei" prijateljski sestanek in razni nagovori. V nedeljo, dne 10. oktobra 1926: Ob 5. uri zjutraj buduica. Ob 8. uri zjutraj sprejem gostov na trgu. Ob 9. uri sv. maša. Po sv. maši ZBOROVANJE Nfl SLAVNOSTNEM PROSTORU Govorijo tjtf. Štefan Radič, voditelj kmet pokreta v državi, min. poljedelstva tov. Ivan Puct lj, tov. Prepeluh, dr. Kukuvec in drugi. Ob 2. uri popoldne: Zbirališče okrašenih kmet. vozov „Slapernik-Heršak", nato slavnosten sprevod z pri godbo na vesel.čne gostilni prostore v h itelu Potočnik". „Teppei" in gospoda noče razumeti, da se mora tudi ona v svojih izdatkih omejiti. To treba vedno znova naglasiti, ker ti luksuzni izdatki težko obremenjujejo našo trgovinsko bilanco. Poleg stabilizacije dinarja pa je ravno aktivna trgovinska bilanca najvažnejši faktor za odpravo sedanje težke gospodarske krize. Aktivne trgovinske bilance pa ne bomo dosegli, dokler se ne bomo zadovoljevali na vseh poljih s svojimi domačimi proizvodi. Treba bo opustiti svilo, drage izlete v tujino in še marsikaj sličnih razvad, ki so se navlekle iz zapada v naš sicer še zdrav in priprost narod. Pri tej priliki pa naj omenim tudi pisavo takozvanih vodilnih slovenskih listov (»Jutra« in »Slovenca«) z ozirom na gospodarski tako, kakor sem izjavil po svoji za-načrt ministra dr. Krajača. Odkrito i prisegi kot minister. Sam sem vsto- pod državno upravo stoječih podjetij in ki so v nevarnosti, da izgube te mastne dohodke na račun celote, če se popolnoma izvede gospodarska reforma dr. Krajača, kar se bo — kot upam — tudi zgodilo. Zato pa pravim z vsem poudarkom, da škoduje državi in vsemu prebivalstvu, kdor napada ta plemenita prizadevanja dr. Krajača. Vstop SLS v vlado. Naš urednik je nato zaprosil g. ministra, če bi mu ne hotel z ozirom na njegovo izjavo v »Novostih« podati tudi svoje mnenje o ev. vstopu SLS v vlado. Minister Pucelj je nato izjavil: 0 tem vprašanju mislim še vedno pil v vlado, ker sem prepričan, da je za slovenski narod največja škoda, če ni zastopan v vladi. Slovenci ne bi smeli še nadalje slediti nesrečni taktiki dr. Korošca, ki vodi neplodno politiko, kar je politika SLS že vseh zadnjih šest let. Trdno sem prepričan, da je dolžnost SLS, ki je že na treh zaporednih volitvah dobila absolutno večino glasov slovenskega naroda, da vstopi v vlado in da tam pokaže, kaj zna. In javno izjavljam tu, da sem takoj pripravljen odstopiti kot minister, če bi bila moja oseba ovira za vstop SLS v vlado. Pri sedanji politiki sporazuma, ki jo vodi z večjo ali manjšo vnemo sedanja vlada, je SLS edina, ki more tudi slovenskemu narodu priboriti vse one pravice, ki mu gredo in ki jih upravičeno zahteva. Če pomislimo koliko bi 20 poslancev SLS zaleglo na proračunski tehtnici za prečanske interese, potem moramo odkrito in brez pridržka reci, da je že skrajni čas, da se SLS, oprosti svoje nesrečne taktike dr. Korošca, pa magari za ceno njega samega in da vstopi čimprej v vlado. Ker sem bil vedno na stališču, da služi politika narodu, je jasno, da ne more biti niti mojih osebnih in niti strankarskih zadržkov, ki bi diktirali, da bi se upirali vstopu SLS v vlado. Seveda pa je odvisno od politične umetnosti in sposobnosti SLS, da popravi, kar je zagrešila in da stori sama vse one korake, ki so potrebni, da se omogoči njen vstop v vlado in sicer tako pri radikalih, ko pri Hrvatski seljački stranki. Kdor tega ne bi hotel razumeti, tega bi opozoril samo na to-le či-njenico: SLS je po pisavi svojega časopisja najhujša nasprotnica sedanje vlade, ali točneje, radicevskega dela te vlade. Recimo, da bi se opo-zicionalitim strankam posrečilo z uspehom nastopiti proti sedanji vladi in jo vreči. Kaj bi bila posledica? Ker je SLS sama in tudi s svojimi zavezniki nezmožna nadomestiti v vladi HSS, potem bi bil samo en izhod, da pride na krmilo volivna vlada, v kateri pa bi prav lahko igrali vodilno vlogo gospodje Pašič, Pribičevič in Žerjav. Kakšen smisel torej ima skrajno opo-zicionalstvo SLS, če pa more povzročiti samo to, česar se SLS najbolj boji. Zato ponavljam, da je za SLS edino pravilna politika, da vstopi v vlado in to čim preje! Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev. ljudska stranka In vlada. V zadnji številki našega lista smo se na podlagi raznih poročil zagrebških in beograjskih listov odločno zavarovali proti nameri dr. Korošca, o kateri so ti listi poročali, da bi namreč dr. Korošec z vladno pomočjo hotel nastopati proti nam v deželi, v kateri imamo mi ravno tako domovinsko pravico kot on in njegova SLS. Razumljivo je, da se je »Slovenec« kot glavni organ dr. Korošca na nas zaradi tega silno raztogotil in zapisal, da dr. Korošec kaj takega sploh ni zmožen, da bi namreč nastopil kot Slovenec proti svojim slovenskim rojakom eventuelno tudi z nasiljem. Ko smo mi »Slovenčev« zagovor prebrali, smo rekli, da je »Sloven-čeva« obramba dr. Korošca sicer prav lepa, toda gospoda doktorja in njegove pristaše poznamo tudi mi, in zato smo morali povedati tudi mi svoje misli. Če pa dr. Korošec res ne misli nastopati z vladno pomočjo proti nam, če res pride na vlado, bo to od njega prav lepo in bo dobro tudi za njega in za SLS. Čisto drugačna pa je meritorna stran vprašanja, ali pojde dr. Korošec v vlado ali ne. Če pojde v vlado le z namenom, da uveljavi vpliv 20 svojih poslancev za obče koristi Slovenije, in ne samo zato, da bi stregel po življenju svojim političnim nasprotnikom, potem moramo reči, da njegov sklep samo pozdravljamo! Tov. minister Pucelj je šel še dalje. Ko je prišel pretekli teden v Ljubljano, je v prijateljskem razgovoru izjavil — izjavo priobčuje-mo na drugem mestu — da je on voljen takoj zapustiti svoje ministrsko mesto, ako bi se smatralo, da je on ovira za vstop SLS v vlado! Ta njegova izjava je resna in objavili so jo skoro vsi listi v Zagrebu in v Beogradu kot pravo politično senzacijo. Mi dobro vemo, kaj pomeni 20 poslancev, zlasti sedaj, ko bodo sestavljali nov državni proračun. Našemu tov. ministru Puclju gotovo noben nepristranski človek ne more očitati, da bi on v Beogradu lenaril, pač pa vedo vsi, da je bil in je še eden od najdelavnejših ministrov, ki je tudi za Slovenijo marsikaj dosegel, kljub temu, da za njim ne stoji 20 slovenskih mandatov. A koliko hi bil šele lahko dose- gel, če bi on razpolagal s tisto politično močjo, s kakršno razpolagajo dr. Korošec in SLS! Politična moč SLS in njenih 20 poslancev pa je ostala do danes neizrabljena in mnogo dragocenega časa je zamujenega in marsikak političen in gospodarski dobiček za Slovenijo je mogoče za vedno padel v vodo zaradi nesrečne politične taktike dr. Korošca! Slovenski narod je že pri treh volitvah dal dr. Korošcu in SLS toliko politične moči, da bi se dalo z njo Sloveniji že prav občutno pomagati iz njenih stisk in težav, če bi bil dr. Korošec znal od večine slovenskih volilcev izročeno mu politično moč tudi primerno izkoristiti. On doslej tega ni storil in namesto njega se je moral za koristi Slovenije boriti naš tov. minister Pucelj, ki nima 20 slovenskih mandatov. Ne bilo bi pametno od nas, če bi govorili, da nam ni nič za napredek naše stranke. Na napredku naše stranke nam je gotovo prav mnogo ležeče. Ampak še veliko več nam je ležeče na tem. da pride Slovenija kot celota do svojih političnih in gospodarskih pravic in za ceno napredka celokupne Slovenije smo pripravljeni žrtvovati, kar le moremo. Tov. minister Pucelj je lojalno izjavil, da on neče delati dr. Korošcu napotja, ako je njegov odstop pogoj za vstop dr. Korošca v vlado. To je menda dovolj jasno povedano. V parlamentih, zlasti pa v našem, se ne meri moč samo po talentu posameznih oseb, ampak tudi po številu poslancev. Dr. Korošec jih ima 20, ki so bili doslej neizrabljeni. Naj dr. Korošec vsaj v zadnjem trenutku moč svojega kluba v parlamentu uveljavi, kajti 20 poslancev tudi v Beogradu več tehta kakor pa le eden ali dva. Kako naj pride dr. Korošec do uveljavljenja svoje politične moči, o tem naj pa razmišlja in sklepa on sam in njegova stranka. Mi ne moremo reči drugega, kakor da bi nam bilo le všeč, če bi se v celi Sloveniji začel kazati vpliv dr. Korošca v blagodejnem smislu, kajti nam je celokupnost več kakor pa naš strankarski interes. Zato naj dr. Korošec vstopi v vlado in pokaže z deli, kaj zna in more. Če bo delal dobro, mu bo cela Slovenija hvaležna z nami vred. On je s svojo politično spretnostjo in s svojim političnim talentom SLS pripeljal na vrhunec moči. Med vojno pa je prišlo med dr. Šu-steršičem in med današnjimi voditelji SLS do hudega spora. 0 vzrokih tega spora ne bomo govorili, naj zadostuje ugotovitev, da je prišlo do spora. Sedanjim voditeljem SLS se je posrečilo potisniti dr. Šu-steršiča tako zelo v ozadje, da je moral mož bežati v tujino. Ko pa ga je prevzelo čez nekaj let silno domotožje, je milo prosil svoje nekdanje prijatelje, naj mu dovolijo povratek v domovino, da bo vsaj umrl doma. Ali so gospodje pri »Slovencu« že pozabili, kako lep, blag in mil odgovor je mož dobil? Zgodovina pripoveduje, da se je moža usmilil šele takratni minister Pucelj! Mi se pa ne bi nič čudili, če bi enkrat brali v »Slovencu« ali pa v »Domoljubu«, da je dr. šusteršiča pregnal v tujino Pucelj, da pa mu je omogočil povratek v domovino blagi in mili g. dr. Korošec! Bodite pošteni! Tudi nobenega učitelja ni nikdar mehko pobožala blaga in mila roka SLS. Mi vemo, da je na rflHri šoli v Ljubljani opravljal ravna-teljske posle neki g. Dermastija, ki je še danes učitelj na istem zavodu. Ob ravnateljsko službo ga je spravil — minister Pucelj, kdo pa?! Zavzemal pa se je zanj g. dr. Korošec, kdo pa?! O, bodite pošteni! Tudi neki časnikar je živel med nami pred leti. Pisal se .je Ivan Štete. Tudi neki višji cerkveni d ost o- j janstvenik je živel med nami. Pisal se je dr. Lampe. In še mnogo Iga zadnjič. drugih je živelo med nami, a so čutili mehko in blago roko SI Pucelj je pa vse pregnal in za O, bodite pošteni! Tudi neke volitve so se vršile Sloveniji, pri katerih so si st nasproti SLS in republikanci. Kranjskem je kandidiral neki P peluli proti SLS. Ali veste, kaj naredil ta Prepeluh? Peljal se v Belgrad in je dal sporočiti »S vencu«, da je on v zvezi z dr. Ži javom, od katerega dobiva d eni Ali ni dal tega poročila v »SloV nec« sam g. Prepeluh? O, bodi pošteni! In nekje na Dolenjskem se zgodilo, da so ljudje zahtevali kandidata, naj podpiše izjavo, je republikanec. Mož jo je res p< pisal. Ali mislite, da je bil tisti ki didat pristaš SLS in da je kandi ral na programu SLS? O, kaj še! je bil čisto nekdo drugi! 0, bodi pošteni! In zgodilo se je tudi, da so nel ljudje svetovali svojim pristašen naj povsod zapišejo na razne list ne, da je njihov jezik jugoslovai ski«, ne slovenski. Proti tem ljudeii se je dvignil " Slovenec in jim sv toval, naj gredo učit Srbe jugosl vanstva. Oni ljudje pa niso šli j Srbijo, ampak so se naročili i »Slovenca« in »Domoljuba«, ki ji tiska »Jugoslovanska tiskarna« i so šli knjige kupovat v »Jugoslo vansko knjigarno«! O, bodite po steni! G. dr. Korošec pa naj blagovo svojim bralcem /jaročiti,Jiaj ga. hocloče nekoliko V>uY) to ranijo kobe Bodite pošteni"! Pod tem naslovom je objavil pretekli teden »Slovenec« uvodni članek kot odgovor na naš članek v zadnji številki našega lista: »Najnovejše želje dr. Korošca«. V svojem odgovoru brani »Slovenec« g. dr. Korošca in SLS sploh na način, kakor da dr. Korošec sploh ne bi bil niti zmožen kakšnega političnega greha. Po »Slovencu je dr. Korošec tako blag in mil, da mu je vsak političen greh popolnoma tuj. Ravno tako lepa, blaga in mila je po »Slovencu« tudi vsa politika SLS. V svoji obrambi dr. Korošca pa gre »Slovenec« nekoliko predaleč. Mi že razumemo, da mora »Slovenec« kot glavni organ SLS dr. Korošca in SLS braniti in zagovarjati, ampak tudi najlepša obramba mora imeti svoje meje. Zato smatramo, da ne bo odveč, če »Slovencu« njegov spomin nekoliko osvežimo. Starejši ljudje se gotovo še spominjajo, da je živel nekdaj na Kranjskem neki dr. šusteršič. Pravijo, da je bil ta mož okoli 30 let voditelj Slovenske ljudske stranke. Sloveniji grozi nova velika nesreča. Eden največjih denarnih zavodov, namreč »Slavenska banka«, je svoja izplačila ustavila in do na-daljnega tudi oni, ki so svoj denar nalagali pri tem zavodu, ne dobe svojih vlog nazaj, dokler se zadeva ne uredi in ne razčisti. Če se ne bo našla pravočasno pomoč, bo izgubljenih mnogo milijonov slovenskega denarja. Z ozirom na ta dogodek moramo mi zlasti podeželskim ljudem nujno svetovati, naj se drže vsaj v bodoče svojih starih denarnih zavodov, namreč hranilnic in posojilnic in naj vlagajo tja svoj denar, čeprav po veliko nižjih obrestih. Nočemo reči, da so vse banke nepoštene. Nikakor ne! Tudi banke so lahko solidne in so hvala Bogu tudi po večini poštene in solidne, ampak povedati moramo, naj se ljudje, k o bankah in o bančnem poslovanju niso poučeni, bank rajši ogibljejol Za male hranilce, zlasti na kmJ tih, je najboljša domača hranilnica. Hranilnice se ne smejo spuščati v nobene špekulacije, ampak morajo nalagati njim zaupani denar tja, kjer je popolnoma varen. Bančni posli pa so navadno špekulativni posli in pri špekulacijah je že tako, da je treba računati ne samo z dobičkom, ampak tudi z zgubami, ki jih morajo koncem koncev trpeti oni, ki so imeli v bankah denar. Zato svarimo še enkrat zlasti kmečke ljudi, naj se drže svojih hranilnic, v bančne posle pa naj se spuščajo le oni, ki mislijo, da o tem kaj razumejo. Zopet povodnjil V nedeljo in pondeljek je zadela nesrečne prebivalce polhovgrajske okolice in sorske in poljanske doline nova strahovita nesreča. Komaj so si ti nesrečni ljudje za silo opomogli od povodnji zadnjih let, pa jim je že zopet silni naliv uničil vse, kar so bili s trudom zgradili in popravili. V noči od nedelje na pondeljek se je utrgal nad polhovgraj-skimi hribi oblak in neizmerne vodne mase so drle v doline in va- lile seboj ogromne skale in izruva-no drevje. Voda je rastla od ure do ure in skromni potoki so se na hip izpremenili v drveče reke. Vodne mase so se z neverjetno brzino valile proti ljubljanski okolici, kjer se je votla razlila daleč na okrog po ravnini. Ponekod je voda segala do streh. Iz hiš in hlevov pa je voda odnašala hišno opravo in živino in vozove in sploh vse, kar je le mogla odnesti. Ljudje so lezli Nabirajte »aro&aike za »KMETIJSKO MATICO« $ d strehe in so obupno klicali na smo5, toda vsak poizkus pomoči [ostal brezuspešen. Voda je narava dalje in je prihajala vedno gje Ljubljani. Zahtevala je tudi lj človeških žrtev, plioda se zaenkrat ne da niti pri-preceniti, gotovo bo znašala milijone. Pomoč je nujno potrebna. Pogledati pa bo treba tudi enkrat temeljito, kako bi se dale take nesreče v bodoče vsaj za silo omejiti, ako jih že ni mogoče preprečiti, da ne bodo obupani prebivalci končno prisiljeni iskati si novega domovja zaradi neprestanih nesreč. Zdravilo sa socijalno bedo » hJo je bil zadnji čas pred ljub-bsko poroto mlad fantalin obso-bkot ropar, so razni listi preisko-ili vzroke, od kod prihaja pokvar-raost mladine. »Slovenec« je po rejčevem navodilu poudarjal kot Jrok pokvarjenosti slabo čtivo, al-:oholizem in kino. »Narodni Dnevnik« je pa podal članek, v katerem je \rdil, da mladino izkvarja soci-aIna beda in zlasti pomanjkanje tanovanj. Oba lista imata prav, a >ga nobeden ni navedel, kako bi »pokvarjenost mladine mogla od-ravljati. Po vojni največjo izkvarjenost mladine (in starine) povzroča to, da beže ljudje s kmetov v mesta. Ali ne zmanjkuje ravno zaradi tega po mestih stanovanj? Ali se ne klati po mestih celo krdelo brezposelnih, ko na kmetih tako živo primanjkuje delavcev, da jih večkrat niti za drag denar ni dobiti. Seveda bolj ugodno je, delati v lepo zakurjeni tovarni pod streho, kakor pa izročati se raznim vremenskim nezgodam. Bolj vabljivo je, iti na večer iz tovarne na izprehod* kakor delati do črne noči v mrazu in na dežju ali pa na pekočem solncu, in to za slabo plačo. Slovenske zemlje je še toliko neobdelane, da ni prav nič treba kazati na brezposelne. Morajo se pa ustvariti take razmere, da bode kmečko delo ravno tako dobro plačano, kakor delo v tovarnah, v obrtnih delavnicah in prodajalmcah. Ako bi kmetje, katerih je večina v državi, skupaj potegnili, bi lahko dosegli velik uspeh ne le za svoj stan, ampak tudi za splošno dobro. Kdor na kmetih dela in rad dela, nima časa za nemoralne razbrzda-nosti. Slovenski narod bode srečen, ako se bode dvignil kmečki stan. Zato naj pa vsi kmetje solidarno podpirajo plemenite namene SKS in gospoda ministra Puclja in kmalu se bo na bolje obrnilo. Sfiodl lin rabile pri V Novem mestu se vrši okrajni [sestanek Slov. kmet. stranke v ne-ideljo 3. oktobra ob 10. uri dopoldne pri Murnu. Tudi v pondeljek 4. oktobra bo tajnik Bukovec v Novem mestu. ' Maribor. Seja okrajnega odbora Slov. kmet. stranke za sodni okraj Maribor se vrši v nedeljo, dne 10. oktobra ob 10. uri dopoldne v gostilni Halbwidl v Mariboru. Predsednik Anton Šuman, s. r. Slov. Bistrica. Občni zbor okrajne organizacije Slovenske kmetske stranke za sodni okraj Slovenska Bistrica bo v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilni Neuhold v Slov. Bistrici. Poroča tov. posl. Kelemina in drugi. Velik shod Slov. Kmet. Stranke v Brežicah. V nedeljo dne 3. oktobra ob 10. uri dopoldne bo shod Slov. Kmet. Stranke v Brežicah v Narodnem domu. Na shodu govori več govornikov. Uljudno vabimo cel brežiški okraj na ta shod. — Nikdo naj ne ostane doma! Trije shodi na en dan v Brežicah. Za 3. oktobra so sklicani v Brežice kar trije shodi in vsi trije v Narodni dom. Prvi se vrši ob 9. uri, tega sklicujejo hrvatski federalisti, drugi ob pol 10. uri, ki ga sklicuje dr. Korošec, in tretji ob 10. uri, ki ga je sklicala naša stranka. Rogaška Slatina. V nedeljo, dne 3. oktobra 1926 ob pol 8. uri popoldne pri tov. Šjberl (Cvetlični hrib) se vrši seja okrajnega odbora. Razpravljalo se bode o zelo važnih okrajnih zadevah. Poroča tov. Španiček. Za vse člane seja obvezna. — Krištof Španiček, predsednik. Ptuj. Občni zbor SKS se je vršil dne 26. šept. 1926 v Ptuju v prostorih Društveni dom. Zborovanje je otvoril tov. Simonič ter predlagal tov. Gustava Pena za predsednika. Po dveurni stvarni debati ter političnem poročilu tovarišev Nova-čana, Dobnika in Lipovška. Izvolil se je sledeči odbor: Preds. Martin Vindiš; podpreds. Gustav Pen; tajnik Vinko Simonič; blag. Janez Vindiš; odborniki: Andrej Stum-perger, Vareja; Franc Muzek, Tržeč; Franc MisloviČ, Lancavas; Franc Dračpaher, Tržeč; Jož. Šmi-goc, Jurovci; Jož. Verdenik, Gornja Pristava; Jož. Kmetec, Lesko-vec; Janez Drevenšek, Leskovec; Vencel Hronek, Pcdlehnik; Slavko Klasič, Podlehnik; Jakob Zemlak, Šv. Vid; Anton Gomilšek, Jurovci; Rud. Merkuš, Gor. Pristava; Jos. Emeršič, Sv. Barbara v Hal.; Andr. Bukovec, Sv. Barbara v Hal.; Ivan Žuran, Stojnci; Jož. Žnidarič, Stojn-ci; Franc Strucl, Sv. Vid; Avg. Ma-ruh, Sv. Vid: Martin Bedrač, Sv. Vid; Ignac Žagar, Ptuj; Štefan Vuk, Mihovci; Štefan Dobnik, Zla-toličje; Jožef Pernat, Mihovci; Ivan Babosek, Krčovina; Anton Kupčič, Ptujska gora; Franc Šolar, Zlato-lieje; Matija Brunčič, Sv, Urban; Konrad Bezjak, Žabovei; Rudolf Rola, Sv. Andraž v Slov. goricah; Anton Brus, Spuhlja. Po končanih volitvah so ostali tovariši obeh prejšnjih strank v večurni stvarni debati na licu mesta ter se odločili za vztrajno delo, ne le v okraju, temveč Ptujski okraj bodi spet vzor in najlepši vzgled na polju kmetskega gibanja. Dopisi. Zg. Šiška. V sredi naše vasi je ena velika mlaka, iz katere osobito v poletju izhlapeva velik smrad. Tej mlaki pravijo nekateri tudi ba-jer. Narejena je bila še v tisti dobi, ko v Zg. Šiški ni bilo vode in so jo naši, predniki uporabljali za napajanje živine, ko je prišla iz pašnikov. Naloga prizadetih faktorjev v naši občini bi bila, da to lužo zasujejo, mesto tega pa so uganili, da je treba lužo iztrebiti, da bo smrad nadalje okuževal našo okolico. Celo stare ženice govore, da je ta ba-jer nepoireben za Zg. Šiško, saj imamo vodovod, koristen bi bil za kako gorsko vas za napajanje živine, ne pa pri nas, ki smo predmestje Ljubljane. Tako mislimo šišenski vaščani, gospoda pa, ki ima v občinskem odboru večino, pa je menda prepričana, da je luža v kras naši vasi, zato jo trebijo. Naša vas tudi lepo napreduje, dobili smo namreč že zdavnej krasen gasilni dom, Vodnikov dom, Sokolski dom, občinski dom in lepo novo meščansko šolo. (Vse to seveda samo obljubljeno.) Tudi za dobra prometna sredstva se skrbi, če hočeš iz deželne ceste na državno, moraš peljati do spodnješišenske cerkve ali pa do Šarca v Zapužah. Vse to mirno gledamo, le kadar plačujemo občinske doklade, nas malo zaskeli in potarnamo, zakaj ni vse tako kot bi moralo biti. — Občan. Gradac v Belikrajjini. Gospod Julče so se zopet izkazali, kaj se pravi, če se jim vse ne pokori. Pri volitvah v trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico je baje glasoval neki obrtnik za združene liste, a to je g. Julčeta tako razjezilo, da je baje zaukazal odstraniti sokolski oder iz njegovih prostorov z motivacijo, da sokol Vi e more biti, kdor voli klerikalno. (Op. uredništva: Združena lista ni bila kleri- kalna.) Vprašamo, kako je bilo, g. Julče, vaše stališče v letu 1900, ko ste pokrivali semiški farovž. Kateri stranki ste takrat pripadali? Dalje, g. Julče, pojasnite, kateri stranki ste pripadali leta 1923, ko ste predsedovali na shodu SKS v Podzemlju — za katero stranko ste se takrat izrekli? Tudi v Starem trgu ste krepko brenkali na SKS strune. Bili ste pristaš SKS tudi takrat, ko se je oddajala sol potom licitacije v podzaloge. Kar naenkrat pa ste postali pristaš SD£y Zakaj? Na to vprašanje dajte odkrit odgovor, vedite pa, da bomo odgovor kontrolirali. — (Opomba uredništva: Sokolski Savez prosimo, da nam pojasni, če gorenji slučaj odobruje in če ga ne odobruje, kaj namerava storiti, da se Sokol ne bo vlačil v politiko.) ■ ■ —— Jarenina. Prireditev Jugosloven-ske Matice in šolskega vodstva v duhu vzajemnosti in sloge je uspela izborno. Glasbena Matica iz Maribora je zaglasila v tihi dol Slovenskih goric mehkočutno božajo-čo pesem, da nam je povzdigovala srce in vedrila" dušo kot pomladni dih. Res točno so uprizorili šolski otroci mladinske igrokaze: »Ujedi-njenje« ter »Skrbna gospodinja in zvesta služkinja«. Slednji dve sta bili v izvajanju ravno nepresežni. Dobro je, da se včasih povedrimo ob takih prireditvah v duhu vzajemnosti in sloge, saj nas vsakdanje skrbi in trpljenje silijo na oddih in zdravo domače razvedrilo. Zato pozdravljene prireditve vzajemnosti in sloge, ki nam nudite tudi dobrodejni oddih od strankarskega valovanja. Stranke morajo biti, one gibljejo in svežijo k delu in napredku, toda proč z bratskim sovraštvom, ki razjeda nas in naš dom! politične vesti. Škof in politika. (Iz kamniškega okraja.) Dne 23. t. m. so v Kamniku pokopali upokojenega župnika in duhovnega svetnika Avgusta Šinkovca, enega najboljših duhovnikov ljubljanske škofije. Bil je izvrsten govornik in skrben dušni pastir. Pogreba se je udeležilo okoli 70 duhovnikov. Pravijo, da je bil med mnogimi pogrebci tudi minister Pucelj (kot zastopnik dr. Korošca). Pokojnika je pokopal dekan Lavrenčič, prvi del pogrebnih obredov pa je izvršil ljubljanski škof dr. Jeglič, ki se je zaradi vizi-tacije tačas mudil v Kamniku. Kaj, škof? Ali res tisti škof, ki je Šinkovca, izglednega župnika v Škof ji Loki, zaradi njegove politike pri-vedel, da je šel v pokoj? Da, prav tisti! Polnih sedemdeset let je Šin- kovec, ki je bil telesno in duševno še čvrst in ni želel pokoja, nosil v srcu rano. Nosil jo je sicer voljno, a bil je vendarle mučenik. Sedaj, ko škofovi ljubljenci skoz vrata sedmega zakramenta drug za drugim izstvopajo iz vinograda Gospodovega v prostovoljni pokoj in se število delavcev krči, škof svoj tedanji malo premišljeni korak baje obžaluje. Saj je želel pri pogrebu Šinkovcu: »V raj naj te povedo an-gelji, pri tvojem prihodu naj te vsprejmo mučeniki.« (šusteršič, Lampe.) In »Slovenec« je te dni v uvodnem članku podal izjavo: »Cerkev se v politično udejstvova-nje svojih članov nič ne vmešava, niti vmešavati ne želi.« — Bomo videli, koliko časa bo trajalo to po-boljšanje. Zemljoradniški kongres s« je vršil dne 19. in 20. septembra v Šabcu. Pred kongresom se je v Šabcu vršil javen shod, na katerem je bilo 5000—6000 zborovalcev z zastavami in 243 voz iz okolice. Na kongresu so bili zastopani dele-gatje iz skoro vseh pokrajin. Kongres je dokazal, da so vse časopisne vesti zlagane, ki trdijo, da se je zemljoradniška stranka razcepila. Vladala je na kongresu vzorna enotnost. Konstatiralo se je, da se je stranka znatno okrepila pri zadnjih občinskih volitvah. V Srbiji so dobili 125 čisto zemljorad-niških občin in čez 400 v različnih kompromisih. V Črni gori so dobili 11 občin. Kongres so posetili Čehi in Poljaki. Našo stranko je na kongresu zastopal tajnik Bukovec. Ponovno se je dokazalo, da vlada med nami in zemljoradniki staro prijateljstvo. Mariborski »Tabor« daje »Jutru« lekcije. Znano je, kako se je »Jutro« norčevalo iz ministra dr. Krajača zaradi nameravane odprave uživanja kave in čaja ter pudra-nja in šminkanja državnih uradnic po državnih uradih med delovnim časom. »Tabor« z dne 23. 9. pa je Raziirjajmo misel zedtiajenja slovenj kega, hrvaškega in srbskega kmeta ! Mil rn i iMun.j^nmS! lnllllMI I II i i Wll ■ ■! i I , < I.hTm^ i I II WlillJutrovo< neokusno norčevanje zavrnil s sledečim člankom: Dežela uradniških idil ni morda kaka nemška monarhija v prvi polovici 19. stoletja ali kaka današnja azijska ali afriška državica, marveč je to naša mila Jugoslavija. Uradniške idile pa so še ohranjene — v času Taylorovih sistemov itd. — v pre-stolici, v Beogradu, kjer se davkoplačevalcem nalagajo davki s silno kratkimi, a vloge rešujejo s silno dolgimi roki. Minister dr. Krajač je namreč naračunal, da stane uživanje kave in čaja po državnih uradih najmanj 45 milijonov dinarjev. Zato je treba to idilo izza starih očetovskih časov odpraviti. O tipkari-cah in drugih uradnicah v beograjskih uradih pa je dejal trgovinski minister, da porabijo vsaj tretjino svojega delovnega časa za pudra-nje in barvanje ustnic. V miznicah imajo namesto aktov razne škatlice pudra, barvil, parfemskih steklenic itd. To, kar je povedal minister dr. Krajač, lahko potrdi vsak, kdor je imel kaj vpogleda v »delo« pre-stoliških uradov in ki mu take idile niso všeč. Najsi je Krajač radičevec ali karkoli, dobro je, da je pahnil tudi v to gnilo mesto central- ne administracije. Taki turški ostanki morajo izginiti. V uradih naj se dela in ženskam naj se za-brani, da se na državne stroške le-potičijo. Beograd hoče vso upravo osredotočiti okoli sebe, zato pa morajo biti centralni uradi res prave delavnice. Danes se v vsakem neznatnem uradu v Sloveniji več in bolj vestno dela nego v večini beograjskih centralnih uradov, od katerih zavisi, kakšen uspeh ima cela naša uprava. Zato se razsodni ljudje ne morejo pridružiti onim, ki se norčujejo iz Krajačevik reform. Ne gre za to, kdo Jih je sprožil, mar za to, ali so potrebne ali ne. In razne razvade, nedostatki in ner nosti te vrste stanejo državo m jone, to je živa resnica. — Iz tej »Taborovega" članka je razvidi da je pisava »Jutra«, ki hujska di proti najboljšim načrtom vlad našla že v svojih lastnih vrstah por. Mi pa pravimo: Ven z listc>q ki dela proti resnemu gospodarsl mu delu in prizadevanju za zbol sanje državnega gospodarstva, »Jq tro« naj izgine iz vsake poster kmetske hiše. Enrilo Splošno priljubljen Stavni nadomestek olkusen ž cenen. Hol&iva se v usefi dobro asortiraniO ZtoloniialniJ? irgovinad. Minister Pucelj izposloval znižanje cen živinski soli. Po dolgotrajni borbi je ministru Puclju uspelo znižati ceno za živinsko sol. Stala bo kilogram 1 Din 50 par. Da se je izpolnila ta davna želja naših živinorejcev, tako jezi gospodo okoli »Slovenca«, da obrekujejo Puclja, da nima zaslug pri tem ampak, da je samo podpisal eno obvestilo za velike župane, kar bi bil pa storil lahko vsak. Če je tako, potem pa zasluži g. Kulovec gotovo vso grajo, ker ni tega brezpomembnega podpisa že on napravil, ko je bil kmetijski minister. Ali ni tako, gospodje okoli »Slovenca«? Delati je treba, če je kdo poslanec, samo zabavljanje tudi samo škoduje in to ljudstvo uvideva. Volitve v trgovsko, obrtno in industrijsko zbornico. Do zaključka našega lista je znan rezultat iz industrijskega odseka. V prvi kategoriji je zmagala lista Zveze indu-strijcev, v drugi in tretji kategoriji Jelačin - Ogrinova lista v četrti kategoriji pa lista SDS. Kranj. Seja okrajnega odbora se vrši v pondeljek, dne 4, oktobra ob 10. uri dopoldne pri Peterčku. Udeleži se tovariš iz Ljubljane. — J. Benedik, tajnik. Imenovan je za učitelja na Mlekarski šoli v Škofji Loki g. Anton Pevec. Maribor. V nedeljo, dne 3. oktobra priredi »Društvo kmetskih fantov in deklet v Mariboru« v prostorih gostilne Wombek v Krčevini pri Mariboru vinsko trgatev z godbo, plesom, šaliivo pošto, licitacijo itd. Vstopnina 5 Din, začetek ob 3. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor, Selo pri Bledu. Minuli pondeljek se je poročil naš tovariš Ivan Mulej s hčerko tov. Valanta iz Bodešč. Zavednemu kmetskemu paru naše iskrene častitke! Brzojavne in telefonske proge v Sloveniji. Ministrstvo pošt in brzo-java namerava zamenjati na vseh glavnih brzojavnih in telefonskih progah v Sloveniji v svrho zboljšanja prometa železne žice z bakrenimi. V ta namen so predvideni večji krediti. Učni načrt za učiteljišča. V ministrstvu prosvete so se vršile te dni seje zaradi izdelave učnega programa za učiteljišča. Učni načrt je končan ter je bil predložen ministrstvu v odobritev. f Andrej Gliebe, mestni župnik in dekan v Ormožu, je umrl 17. t. m. po daljši bolezni. Rajnik je bil zelo priljubljen duhovnik v celem ormoškem okraju. Bil je res pravi dušni pastir, ki se ni vmešaval v dnevno politiko. Pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah je rekel: Radi tega, kam vržem volilno kroglico, ne bo treba dajati odgovora sv. Petru! Naj počiva v miru! Atentator na Stjepana Radiča pobegnil policiji. Iz Novega Sada poročajo: Oriunaš Slavko Mihič, ki je izvršil v Stari Pazovi na Stjepana Radiča znani atentat z bombo, je bdi obsojen na policijski zapor in na izgon v domovinsko občino po prestani kazni. Med eskorto v domovinsko občino je skočil skozi okno drvečega vlaka in ušel. Blogoslavljanje spomenika padlim borcem ob Bregalnici, ki je bilo napovedano za dan 26. t. m., je preloženo na nedoločen čas. Dan svečanosti bo pravočasno objavljen. Lep dar. Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dravi je poklonila namesto venca na grob bivšemu svojemu načelniku t g- Maksu Robiču revnim učencem domače osnovne šole znesek 200 Din. Izlet srbskih visokošolcev v Slovenijo. Kot poročajo iz Beograda, prirede slušatelji četrtega letnika šumarske fakultete v Beogradu skupno s svojimi profesorji 6-dnev-no ekskurzijo po Sloveniji. Utonil. Hlapec gostilničarja Srečka Glaserja v Mariboru je skočil v pijanosti v Dravo in utonil. Toča je padala v ponedeljek, 13. t. m. v občini Moravče, okraj Litija, ter je napravila veliko škode. Uboj v Trbovljah. V soboto zvečer 18. t. m. sta se v gostilni sprla in stepla rudar Fr. Krajšek in hlapec Ivan Martinčič. Med pretepom je z nožem zaklal Krajšek Martin-čiča, ki je v par minutah izdihnil. Samomor 17-Ietnega mladeniča iz nesrečne ljubezni. Te dni se je ustrelil v Zagrebu 17-Ietni zoboteh-niški vajenec Marjan Valentič. Našli so ga v spalnici njegovih starišev ležečega v sami srajci pred zrcalom v mlaki krvi. Deček je vzel iz nočne omarice svojega očeta samokres, stopil pred zrcalo ter si pognal krogljo skozi glavo. Zapustil je pismo, i z katerega je razvidno, da ga je gnala v smrt nesrečna ljubezen. Pismo je pisal s svojo lastno krvjo. Darovi za poplavljence. »Rdeči križ« je zbral doslej za poplavljence 6,707.836 Din prostovoljnih darov. Razen tega ima »Rdeči križ« v svoji glavni blagajni še okrog 400 tisoč dinarjev nerazdeljenih prispevkov, Tedenski koledar. Dnevi: ____ 3. oktobra, nedelja: Kandid. 4. oktobra, pondeljek: Franc. Ser. I 5. oktobra, torek: Placid. 6. oktobra, sreda: Bruno. 7. oktobra, četrtek: Rožni ven. 8. oktobra, petek: Brigita. 9. oktobra! sobota: Dionizij. Semnji: 3. oktobra: Sv. Marija v Jarenini. 4. oktobra: Selce, Jesenice, Gor. Logatec, Videm ob Krki, Št. Rupert, Sv. Urban pri Slivnici, Celje, Žalec, Jurklošter. 5. oktobra: Sv. Helena, Horjul. 6. oktobra: Motnik, Zdenska vas, Ponikva, Pišece. 7. oktobra: Toplice. 9. oktobra: Tržič, Poljčane. Vrednost denarja. za 1 dolar 56.40 Din; za 100 lir 206.70 Din za 1 avstr. šiling 7.90 Din za 100 čeških kron 167.— Din za 100 franc. frankov 160.— Din za 100 švi. frankov 1092.— Din za 1 zlato marko 13.40 Din. Pred očmi svoje žene utonil. Su- botiški trgovec s sadjem Franc Ri-dek se je peljal s svojo ženo po tr- j govskih poslih v Apatin. Ker je bi-1 lo zelo soparno, se je šel v Donavo j kopat. Med plavanjem ga je prijel krč. Začel je obupno klicati na po-j moč. Njegova žena, ki je bila navzo-| ča, mu ni mogla pomagati, ker ne zna plavati ter ni bilo daleč na okoli nobenega drugega človeka. Ri-dek je utonil pred očmi svoje obupane žene. Njegovega trupla še ni« so našli, Omejiter možitve učiteljic. Ker »e v zadnjem času dogajalo, da so poročale učiteljice ne stanu pri-erno, je izdalo prosvetno ministr-pvo odlok, glasom katerega mora ositi učiteljica, ki se hoče poročiti in ostati v službi, za dovoljenje pri prosvetnem ministrstvu. Prijateljska zveza med našo in poljsko državo. Preteklo soboto sta iaš zunanji minister dr. Ninčič in poljski zunanji minister Zaleski podpisala dogovor prijateljskih od-nošajev med našo in poljsko državo. Pogodba velja tri leta. Obe državi se obvezujeta, da se bosta posvetovali o skupnih političnih vprašanjih doma in v mednarodnem položaju. Redka »rodbinska sreča«. Te dni se je porodil neki ugledni belgijski jodbini 21. otrok. Belgijska kraljica mu je bila krstna botra. Vsi člani »srečne« rodbine so zdravi kot riba v vodi. Srečni stariši se postavljajo 7, devetimi čvrstimi sinovi in dva-na,istimi brhkimi hčerami. Samomor. Znano božjo pot Sv. Goro pri Gorici je obiskala te dni imed drugimi neka' 50-letna dobro opravljena gospa, ki je opravila tam spoved in prejela obhajilo. Nato je odšla gospa djiševno pomirjena in okrepčana v prenočišče odkazano ji celico v samostanu. Kmalu nato je prišla v sobo sobarica, ki jo je Bašla na postelji mrtvo. Poleg postelje je ležala steklenica z ostanki strupa. Katastrofa v Floridi. Število žrtev katastrofalnega orkana v Floridi znaša po uradnih podatkih: V Mia-mi 500 mrtvih. 700 do 800 poškodo-' vanih, 28.000 oseb je brez strehe; Iv HoIIywoodu 250 mrtvih, 1000 poškodovanih. 10.000 ljudi brez stre-he; v Corail-Cablesu 100 mrtvih; v Miami-Beachu 100 mrtvih; v Hiole-hu 17 mrtvih; v Moorehavenu in [Levistonu 140 mrtvih: v Lauderda-lii 20 mrtvih: v Mucklanu 20 mrt-fvih, v Danii 10 mrtvih; v Sebrinrru 51 mrtvih; v Keywestu 18 mrtvih; v Hallendalu 2 mrtva. Razen tecra je porušenih več indiianskih vasi, v katerih je poginilo 60 Indijancev. — F vsei državi je uveden preki sod. Več plenilcev je bilo že ustreljenih. Ker ie razdrta v nekaterih mestih vsa kanalizacija in pokvarjena vsa voda, je nevarnost, da izbruhnejo kužne bolezni. Nevarnost rentgenovih žarkov. Na znanstvenem kongresu v Bata-viji je poročal te dni dr. Lumentut : o rezultatih svojega dolgotrajnega raziskovanja raka. Dejal je, da povzročajo omenjeni žarki nevarne in škodljive posledice v človeškem organizmu. Priporočal je, da naj se uporabljajo radioaktivnost in rent-genovi žarki zelo previdno in samo v slučaju neobhodne potrebe. Nova zlata polja v Severni Ameriki. Iz Hudsona poročajo, da je razkril neki Jack Lindsay približno 30 do 35 milj severnovzhodno od »Rdečega jezera« veliko ležišče zlata. Kosi zlata, ki ga je tam našel, so uplivali na prebivalstvo sosednjih krajev tako, da se je pričelo veliko romanje v novorazkrito nahajališče zlata. Blizu mesta, kjer je našel Jack Lindsay prvo zlato, je žila baje široka 7 in pol metrov, kar pa vendarle najbrže ne bo res. Deb«r zaslužek. Y državi Flla-j delfiji v Ameriki se j© te dni vršil boj med najboljšim boksarjem na svetu Jack Dempseyem ter Genne Tunneyem. Zmagal je prvak Tun-ney in tako prevzel naslov svetovnega prvaka. Boksarja sta dobila od prireditelja tekme velikanske vsote. Jack Dempsey je dobil vsega okrog 50 milijonov dinarjev in Genni Tunney okrog 16 milijonov dinarjev. Vstopnice so bile od 3000 do 50.000 dinarjev. Bile so vse razprodane in sicer je bilo gledalcev 130 tisoč. V blagajno je prišlo okrog 2 milijona dolarjev ali okrog 100 milijonov dinarjev. 1200 milijonov mark za izpraznitev zasedenega ozemlja. Po vesteh berlinskih in ameriških listov je Nemčija pripravljena plačati 1200 milijonov zlatih mark za evekuaci-jo Porenja in Saarskega ozemlja ter za dovolitev plebiscita o pripadni-štvu, okrajev Eupen v Malmedy. Velika nesreča na morju. Iz Kal-kute poročajo: V bengalskem zalivu je potopil silen vihar domač par-nik, na katerem se je nahajalo okoli 200 oseb med njimi mnogo žensk in otrok, 170 oseb je utonilo, 25 jih je rešil angleški parnik .»Elep- Skrivnosten zločin. Te dni so našli v Lajteršbergu pri Mariboru na skednju gosp. Scherbauma v slami truplo moškega, starega do 30 let. Izsledil ga je hlapec Polajnšek, ki na skednju prenočuje. Truplo je že močno razkrojeno in razširja grozen smrad, kar je hlapca Polajnška tudi privedlo k tej najdbi. Došla je koj nato od orožništvya obveščena sodna komisija, ki je odredila, da se je truplo prepeljalo v Maribor v tamkajšnjo mrtvašnico, kjer je bilo obducirano. Zdravniki so ugotovili, da je umrl neznanec nasilne smrti. Stvar se spravlja v zvezo z umorom nekega finančnega stražnika. Nekateri celo trdijo, da je mrtvec identičen s tihotapcem, ki je umoril finančnega stražnika. Prerokovanje o novi vojni. Duše-slovni učenjaki v Ameriki Sir Arthur Conan Doyle, Sir Oliver Loddge, rev. Walter Wynn in R. A. Neaum so izdali obsežno knjigo pod naslovom »Zadnja in prihodnja vojna«. Po njih zatrdilu se bo leta 1928 pričela nemirna doba, v kateri bo sledilo eno drugemu: revolucija, brezobzirno nasilje, anarhija, lalkota in najstrašnejša vojna v zgodovini človeštva. Te strahote bodo trajale osem let, potem pa bo na zemlji mir in ne bo več nobene vojne. Do tega sklepa so prišli na podlagi proučevanja zgradbe velike Keopsove piramide v Egiptu. Ti učenjaki namreč pravijo, da ta piramida ni samo grobnica faraona Keopsa, temveč zgodovinsko svarilo, ki po tem, kako so postavljeni kamni in razpredeljene dvorane, napoveduje natančne dogodke v zgodovini. Ubogi faraon kaj vsega naj bi bil kriv. Če bi on to vedel, česa ga bodo obdolžili, bi gotovo he zidal piramide. Zakonsko dvojico ubila strela. Pred nekaj dnevi je besnela v okolici Topole silna nevihta. Aleksander Čulibeg je gledal med tem skozi okno. Nenadoma je udarila strela ter ubila njega in njegovo ženo, Prlne Windischgraetz skušal pobegniti iz ječe. V Budimpešti kroži govorica, da je skušal te dni falzi-fikator Windischgraetz s pomočjo več drugih lopovov pobegniti iz ječe ter da so ga prijeli v trenutku, ko je prestopil prag jetnišnice in hotel vstopiti v avtomobil, ki ga je čakal. Velik zračni promet v Nemčiji. Po objavljenih statističnih podatkih i o zračnem prometu na Nemškem je razvidno, da vrše letala in zrakoplovi promet na 64 zračnih progah, ki merijo skupno 4-0.000 km. Kužne bolezni. V Liverpoolu in v Parizu je obolelo več oseb na kugi. V Hanovru je obolelo 1500 oseb na legarju; 42 oseb je umrlo. Dva katastrofalna ciklona. Iz To-, kija poročajo, da je divjal te dni na otoku Osima strahovit ciklon, ki je popolnoma opustošil več mest. Število človeških žrtev še ni znano. Nad 200 hiš je popolnoma, 720 deloma porušenih. 71 pa jih je uničil požar. — Ne dosti manj katastrofalen ciklon je opustošil mesto Sioux City. 500 rodbin je brez strehe. Vse mesto je pod vodo. Štiri osebe so utonile. Plačevanje davkov na Poljskem. Na Poljskem je pred kratkim stopil v veljavo zakon, po katerem je mogoče plačevati davke tudi v na-turalijah (žitu ali premogu). Cene za naturalije določa od časa do časa ministrstvo finance. Odkritje rimskih grobov. V bližini Supetra v Dalmaciji je bilo odkritih več rimskih grobov iz IV. stoletja. V grobeh so našli tudi precej denarja iz tedanje dobe. Sin Dostojevskega umrl od gladu. Sin velikega ruskega pisatelja Dostojevskega je umrl v Moskvi od gladu. Opozarjamo na današnji oglas H. Tome. Listnica uredništva. Nekaj poročil in dopisov smo morali zaenkrat odložiti za prihodnjo številko. Naj nam gg. dopisniki in poročevalci oproste — počasi pride vse na vrsto. .Tavim-> Vam. da so našli zlatnike r »Ga-*«Ta« milu sledeCi: G. Marija Kočevar. Nostopla vas št. 12 pri Semiču, kupite mi1« pri Prvem delavskem konzumnem društvu podružnica Semič; g. Ivana So-venc, L;ubljana, Dunajska cesta 19, kupila milo pri Prvem delavskem konzumnem društvu. Ljubljana; g. Marina Bider, Suhia, p. ReS i ca ob Savinji, kupila milo pri tvrdki Anton Tiršek, Rečica ob Savinji; g. Mariia Anžlovar, Petrušna vas, kunila milo pri tvrdki V. Avsec, Št. Vid nri Stični; g. Nežika Ka.pus, Kordška Bela, kupila milo pri tvrdki J. Dežman, Slovenski Javornik; g. Katarina Jazbec, Kr-Skav-ps, kupila milo pri tvrdki Jo sin Rud-man, Krškavas; g. Uršula Rotar, Ljubljana, Ulica stare pravde St. 5, kupila milo tvrrtki Nabavlialna zaduga državnih nameščencev, Ljubljana; g. Elizabeta Kranjc. Lipa št. 25, p. Štore, kupilo milo pri tvrdki Blaž Godec, Teharje, p. Štore; rr. Ferenčak, Lnško, kupila milo pri tvrdki And. Elsbacher, Laško; g. Ivana Bo-kavšek, Brezovica štev. 4. kupila milo r>ri tvrdki Franc Velkavrh, Brezovica; g. Ka-ta Jakirčevič, Davor, kupila milo pri tvrdki Anton Riedl, Davor; g. Štibrič, Zagor-ie, luroila milo pri tvrdki Josip Ernejc, Zagorie ob Savi; cr. Evica Ungaro, Šibe-nik; g. Marija Prkič. Split Bil.anova Ttlica, kupila milo pri tvrdki P. & Figlio, Split; V. Marija Kumer. Slatina, kupila milo pri tvrdki Anton P. Bizjak, Rečica ob Pnki. s. Milan Vuora, Ptui. ki mil milo pri tvrdki Snoj & Urbančič. Ptuj; g. Nikola Kfrtu-5in, Nelretič pri Knrloveu, kupil milo pri tvrdki »Promet«, Kari ovac; g. Ana Kumer, Slatine, kupila milo pri Kmetijski nabariit ia prodajat eadniji, Šaiart*® «k Paki; g. Bara Vinožganjec, Šestina pri Zagrebu, kupila milo pri tvTdki Vilim šenauer, Šestine pri Zagrebu; g. Marica Perlain, Split, Ban Mladenova 7, kupila milo pri tvrdki P. & M. Bonačič, Split; g. Josip Šalamon, Brod na Savi, kupil milo pri tvrdki Vilko Konig i drug, Brod na Savi; g. Tereza Doberšek, Dolgipotok, kupila milo pri tvrdki Florijau Gajšek, Loka pri Žusmu; g. Katica Leopold, Veliki Zdenci, kupila milo pri tvrdki Viktor Hrešič, Veliki Zdenci; g. Ferdinand Sušeč, Tostovrh, p. Mislinje, kupil milo pri tvrdki Franjo Cebular, Mislinje; g. Anton Eržen, Gorenja vas, kupil milo pri tvrdki F. Kfi. Jelovčan, Gorenja vas nad Škofjo Loko; g. Jera Jama, Kožarje, kupila inilo pri tvrdki Franc Kušar, Vič, Dolgi mest, g. Martin Kodalid, Gjurgjevac, ikupil milo pri tvrdki Grga Kovačevič, Gjurgjevac; g. Marija Fiirst, p. d. Florečica, Spodnje Pobreže, kupila milo pri tvrdki Kmetijskega društva, Rečica ob Savinji; g. Marija- Šandor, Nova cerkev, kupila milo pri tvrdki Anton Fazarinc, Celje; g. Franca Marinič, kupila milo pri tvrdki Franc Senčar, Mala Nedelja. POROTA. Pred ljubljansko poroto je bil obsojen 18 letni fant Anton Renk iz Podsrede radi oskrumbe in posilstva na eno leto težke ječe, poostrene s posti in trdimi ležišči. Radi istega pregreška se je zagovarjal istotam delavec Dominik Brvar iz Peč Moravčah, ki pa je bil popolnoma oproščen. Nato je prišel pred porotno somišče komaj 14 leten ropar, bivši študent Ivan Metelko, ki je 2. julija t. 1. vdrl v Komačevo menjalnico v Ljubljani, da bi jo oropal. Napad se mu je ponesrečil, toda vseeno je dobil tri leta ječe. Pred mariborsko poroto se je zagovarjala Marija Razlogova iz Bodi-slavcev radi požiga gospodarskega poslopja Antona Slane, ki je bilo vredno 90.000 K. Obsojena je bila na tri mesece ječe. Dalje so bili pred poroto ponarejevalci taksnih znamk J. Puh, Peter Nemec, Franc Sever, Ivan Podplatnik, Jožef Javor, ki pa so bili vsi oproščeni, ker ni bilo dovolj dokazov. Najzanimivejša pa je bila razprava proti Ivanu Markuzziiu iz Drvanje, Jožefu Markuziju iz Sp. Žerjavcev, Ani Markuzijevi in posestniku Mihaelu Zemljiču radi umora nekega trgovca, ki so ga izvršili že pred 6 leti. Razprava je trajala kar tri dni, ker je nastopilo 48 prič in je bil slučaj jako zamotan. Obsodba je bila sledeča: Janez Markuzi — smrt na vešalih, Jožef Markuzi in Mihael Zemljič na dosmrtno ječo, Ana Markuzi na tri leta ječe. Dalje se je porota pečala s slučajem Alojzija Gomboša iz Šalamoncev radi tatvine v Nemški Avstriji. Obsojen je bil na pet let ječe. Smrtna obsodba. Pred mariborsko poroto sta stali družini Mar-kuzzi in Zemljič, ker sta bili ob-dolženi umora neznanega trgovca leta 1920. Obsojen je bil Janez Markuzzi na smrt na vešalih, njegov brat Jožef in Mihael Zemljič na dosmrtno ječo in Ana Markuzzi na tri leta ječe. žarnice: O sram - vsakovrstne naf- cencjc ]. GOREČ, Ljubljana palača Kreditne banke, Bi shirajte aovih naročnikov za naš list »GRUDO S« Živinozdravnik Stanko Arko:- Smolika konj. Smolika je najbolj pogosta bole zen kopitarjev. To je kužna bole zen, ki se prenaša od živali na ži val in ki se pričenja v obliki hu dega nahoda z vnetjem sluznic nosu in grlu ter ima za posledico, da medčeljustne bezgavke hudo otečejo. Zbolijo večinoma žrebeta in mladi konji v starosti do petih let. Ako je konj v svoji mladosti smoliko prestal, je navadno ne do bi nikoli več v življenju. Smoliko povzročajo, kakor mnoge druge bolezni, male klice ali bakterije, ki jih s prostim očesom ne vidimo. To kuživo se ne nahaja samo v bolnem telesu in njega izmečkih, temveč zamore životariti tudi na prostem. Pri ugodni priložnosti, ako je živalsko telo na katerikoli način oslabljeno in odporno, n. pr. pri prehlajenju, pri slabi reji ali po velikih naporih, se bolezen najraje pojavi. V takem slučaju za-morejo n. pr. kužne klice smolike 'ki so ostale mirne in nenevarne \ nerazkuženem hlevu še od prejšnjega leta, postati nevarne in strupene za živali. Zato opažamo smoliko posebno spomladi in jeseni ob deževnem in hladnem vremenu, kadar so prehlajenja najbolj pogosta. Na ta način si zamoremo tudi tolmačiti, da se včasih smolika navidezno sama od sebe pojavi v hlevu, četudi žrebeta niso prišla v ni-kak stik z drugimi konji. Bolezen se navadno prenaša na ta način, da se tekočina ali gnoj, ki se izceja iz nosu bolne živali neposredno ali posredno zanese v nosno sluznico drugih. Tako se zamore prenesti z vdihavanjem okuženega zraka. Bolne živali prhajo in s smrkljem, ki se v zraku razprši, okužijo svoje sosede. To se dogaja posebno v zaduhlih toplih hlevih, kjer je zrak nasičen s kužnimi klicami. Ravno tako je mogoče okuženje, če so z izmečki onesnažene jasli, posoda za napajanje, voda, krma in stelja, zid in pod hleva, kakor tudi obleka ljudi. S tem se na eden ali drugi način prenese kužno tva-rino v živalsko telo. Čimbolj sveže je kuživo, tem rajše se prime, toda zamore ostati živo, kakor rečeno, tudi celo leto v zaduhlem nerazkuženem hlevu. Bolezen se v izjemnih slučajih prenosi tudi pri plemenjenju od žrebca na kobile. Smoliko spoznamo po sledečih znakih: Konj postane otožen, len, neokreten, slabo žre in ima hudo vročino. Kmalu opazimo, da se mu prične izcejati iz nosa vodena tekočina, ki postane sčasoma bolj gosta in se nazadnje spremeni v gnoj, ki se v velikih množinah cedi preko gobca. Ako pogledamo v nos, vidimo, da je sluznica zatečena in hudo rdeča. Skoro obenem z vnetjem v nosu opazimo odebeljenje medčeljustnih bezgavk v bližini grla in tok, ki postaja vedno večji, se slednjič razširi na ves medče-ljustni prostor. Oteklina je trda, napeta, vroča in na pritisk boleča. Konj drži vsled tega glavo stegnje-no in nepremično. To traja nekoliko dni, dokler ne opazimo, da se je oteklina na enem ali večjih krajih omehčala. Dlaka na teh mestih 'izpade, koža postane tenka, rujavka-sta, oteklina se je ognojila in predrla kakor navaden tur. Iz nje se izceja rumenkasto bel, smetani podoben gnoj. Celo ognojenje bezgavk traja približno dober teden, nakar se po izstopu gnoja oteklina kmalu zmanjša, vročina pojenja in končno se tudi rana zaceli. Ako je grlo hujše obolelo, kašelj še dalj časa po ozdravljenju ne preneha. V takih slučajih je navadno tudi dihanje otežkočeno in hropeče. Za ves čas bolezni konj skoraj nič ali zelo malo žre in zavžije kvečjemu malo sena ali trave. To je navaden, oziroma blag potek smolike, ki jo v pretežni večini slučajev opazujemo. # * * Razglas glede zboljšanja vinskega pridelka leta 1926. Vinogradnikom se priporoča, da z letošnjo trgatvijo, če bo vreme to dopuščalo, odlagajo do konca oktobra, nikakor pa naj ne trgajo pred 5. oktobrom. Gnilo grozdje naj se podbira poprej, z zdravim grozdjem naj se čaka in izrabi jesensko soln-ce. En dan lepega vremena zboljša vinski pridelek za ^ % in več, ako "e trta zdrava. Na ta način je mogoče znižati potrebo sladkarija mošta na minimum, ali pa v slučaju rajno lepega vremena sladkarije sploh ne bo potrebno. Važna je prepoved rezanja mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in sladkanje takih mešanic. Ta prepoved je bila potrebna, ker se je ugotovilo, da gre mnogo vina sa-morodnih trt tem potom kot pristno vino v konzum. Vinogradnikom takor tudi vinskim trgovcem se v interesu dviga vinskega konzuma, vinske trgovine in izvoza naših vin inozemstvo toplo priporoča, da upoštevajo vsebino tu sledečega razglasa in se po njem ravnajo. Tšled hladnega in deževnega poletja, deloma pa tudi vsled toče in peronospore je letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi in je-nski dnevi pospešujejo zorenje grozdja, toda z ozirom na kratko dobo, ki nas loči od trgatve, je le malo upanja na kvalitativno dobro trgatev. Enake razmere vladajo v celi mariborski oblasti. Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za potrošnjo in trgovino manjsposobnega letošnjega vinskega pridelka in s tem v zvezi dosega boljših cen za vinski mošt in vino, dovoljujem vinogradnikom mariborske oblasti na temelju § 5. za- kona o prometu z vinom, vinskim moštom in brozgo z dne 12. aprila 1907, drž. zak. štev. 210, obče zboljšanje vinskega mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sladkati se sme v smislu čl. II. min. odredbe z dne 18. marca 1914, štev. 12.264 le vinski mošt od začetka trgatve do 15. novembra 1926 v kraju pridelovanja oziroma v njega neposredni bližini. Za zboljšanje vinskega mošta se sme uporabiti samo čisti kon-zumni sladkor v kristalih ali kockah razstopljen v moštu samem, ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je v smislu zakona zabranjena. Sladkorja se sme dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladkajo naj se torej le mošti navadnega namiznega vina izpod 14% sladkorja in mošti boljših kvalitetnih vin izpod 17 % sladkorja. Največ se srne dodati do 4 kilograme sladkorja na 100 1 mošta. Vsled splošne dovolitve zboljšanja vinskega mošta vinogradnikom, odpadejo tozadevne prošnje za dovoljenje sladkanja in naznanila o izvršenem sladkanju. Ako nameravajo zboljšati mošt vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v smislu vinskega zakona od.pristojne oblasti in jim je postopati v smislu odredbe z dne 18. marca 1914, št. 12.264. Vina samorodnih trt (šmarnice itd.) ni smatrati kot vina v smislu vinskega zakona, zato je rezanje mošta šmarnice itd. z vinskim moštom in zboljšanja takih mešanic v smislu tega razpisa strogo zabra-njeno. — Proti kršiteljem te zabra-ne se bo postopalo po zakonu.« V Mariboru, dne 16. sept. 1926. Veliki župan: Dr. Pirkmajer s. r. Jesenski poučni tečaji za vinogradnike. Ministrstvo poljeprivrede i voda je odredilo z odlokom z dne 8. junija 1926, št. 24439/V jesenske 'tečaje v smislu zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva z dne 30. decembra 1921 oziroma pravilnika k temu zakonu z dne 24. novembra 1923 in je dalo v ta namen potrebna sredstva na razpolago. Jesenski poučni tečaji se bodo vršili od 11. do 14. oktobra 1926 v državnih trtnih nasadih oziroma drevesnicah. 1. V Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru; 2. v Kapeli, pošta Slatina Radenci in 3. v Ptuju, v Pekrah in Kapeli za vinarstvo in sadjarstvo, v Ptuju pa samo za sadjarstvo. Delovni program za tečaje je ta-le: a) Pripravljanje in čiščenje posode za trgatev; b) merjenje sladkorja in kisline v moštu; c) o trgatvi, pecljanju in mašče-1 nju gozdja; č) o zboljšanju vinskega mošta v slabih vinskih letinah v mejah zakona; d) o pogojih pravilnega vrenja e) o napravi belega in črnega vina in uporabi žveplovega dvoki-sa ob pripravljanu vina, uporaba j metabisulfita in dr.; f) o pretakanju, umetnem čiščenju in filtriranju (precejanju) vina; g) o pogojih, ki jih morata izpolnjevati kurilnica in dobra klot; h) o važnejših boleznih vina: ci-: kavost, vinski kan, vlečljivost, zavrelica in dr., njih odvračanje in zdravljenje; i) konzerviranje svežega grozdja in sadja; i) sušenje sadja in grozdja; k) konzerviranje sadja in zelenjave s steriliziranjem, kakor tudi konzerviranje mošta (vino brez alkohola) ; 1) ravnanje s kletnimi pripravami in njih pravilno čuvanje in m) o kuhanju žganja in tropin. Vsak udeleženec tečaja dobi pro-isto prenočišče in dnevno 10 Din kot prispevek za prehrano. Razen tega dobe ob koncu tečaia__Gdlični tečajniki nagrade, obstoječe v oro^ . dju. Tečaji se namenjeni v prvi vrsti kmetskim in viničarskim mladeničem, pa tudi drugim, ki se hočejo vdeležiti tečajev na lastne stroške. Kdor se želi katerega navedenih tečajev vdeležiti, se mora čimprej, najpozneje pa do 4. oktobra 1926 ustmeno ali pismeno prijaviti pri upravniku trtnega nasada ali drevesnice, kjer želi tečaj obiskovati. Prijave za udeležbo sprejemajo tudi srezki kmetijski referenti in vinarski in sadjarski nadzornik v Mariboru. Nove zadruge. S sodelovanjem naše Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani so se ustanovile zopet sledeče nove zadruge: 3IIekarska zadruga v Podkorenu pri Kranjski gori. Osrednja bohinjska, sirarska zadruga v Bohinjski Bis-rici. katere člani so mlekarske in sirarske zadruge v radovljiškem okraju, ki izdelujejo bohinjski sir. Namen te zadruge je, izboljšati bohinjski sir in mu preskrbeti varstveno znamko, skrbeti za čim boljše vnovčeva-nje sira in dajati kmetom predujme na mleko. Vrhorejska zadruga v Notranjih Goricah, ki bo skrbela za obdelavo in čim boljše vnovčenje vrbe. Kmetijska strojna in električna zadruga v Godešču pri Škof ji Loki, ki bo nabavila kmetijske stroje in električno moč za pogon strojev in razsvetljavo. Kmetje, posnemajte! Našemu kmetu — kmetsko čtlvo! "SM Jiahor $& d&lala že 0aša do 17 Din. Prodanih je bilo 217 svinj. Polovična vožnja k sadni razstavi v Ptuju. Vsak, ki misli obiskati razstavo v Ptuju, si kupi pri vstopni postaji celi vozni listek ter ga da pri blagajni potrditi s črnini postajnim žigom. S tem voznim listkom se pelje do Ptuja, kjer pa voznega listka ne odda. Ta vozni listek velja za brezplačno vožnjo nazaj v zvezi s potrdilom razstavnega odbora, ki se dobi na kraju razstave pri blagajni. Nova stiskalnica na električni in hidraulični pogon se bo videla na sadni razstavi v Ptuju. Letos jo je kupil in postavil g. Pavel Ornig v Ptuju. Ta stiskalnica sama umiva sadje, ga nosi v sadjarski stroj in kcnečno preša brez pri nas običajnih košev, temveč v rešetkah. Na dan spreša en vagon sadja. Sadna razstava v Ptuju se vrši nepreklicno od dne 2. do vključno 4. oktobra t. 1. — Otvoritev razstave se izvrši dne 2. oktobra ob 10. uri dopoldne, — po velikem županu mariborske oblasti. — Razstava je v Društvenem domu. — Na razstavi bo razstavljeno sadje, zapa-kovano po amerikanskem, holand-skem in hincejevem načinu. — Razstavljeno sadje bo vseh vrst, ki se nahajajo v ptujskem srezu, in teh je nad 100, v glavnem pa so sorte: Baumannova reneta, kanad-ka, lepi boskoop, damazonka in štajerski mošancelj. — Poleg sadja bo razstavljeno vse v sadjarstvo spadajoče orodje ter tudi sadni mlini. — Na razstavi se bo nahajalo grozdje, sadni izdelki: vkuhano in sušeno sadje, sadjevec, iz sadja napravljeni šampanjc ter druge brezalkoholne pijače. — Ob priliki sadne razstave vrši se po Brezalkoholni zadrugi tečaj za brezalkoholno gospodarsko uporabo sadja in grozdja. — Prijave za ta tečaj sprejema odbor razstave. — Na razstavi bo posredovalnica za nakup in prodajo sadja, ki ga imajo sadjarji ali na drevesih ali že spravljenega v sadne shrambe. Tudi na razstavi sami se nahajajoče sadje bo prodano po licitaciji. — V ptujskem okraju je dobiti zelo mnogo sadja vseh vrst in v velikih množinah, na kar opozarjamo sadne trgovce, ki se naj te razstave sigurno udeležijo. — Sadni kupci in ljubitelji sadja udeležite se razstave! Pojasnila za razstavljalce na okrajni sadni razstavi v Ptuju. — Razstava ima trtgovski in poučni značaj. — Vsled tega morajo raz-stavljalci sadja od one vrste, ki ga imajo več naprodaj, dobaviti na razstavni prostor do 40 ali 50 kg. — To sadje se bo zapakovalo na razstavnem prostoru in sicer sadje prve kakovosti v zaboje, druge kakovosti v sodčke. — Od onih vrst sadja, ki sadjarju niso znana imena ter nimajo velike množine in niti naprodaj, pa je doprinesti do 10 komadov od ene vrste. — To sadje se istotako zapakuje od razstavnega odbora in razstavi. — Razstav-ljalci torej nimajo drugih stroškov kakor samo to, da lepo sortiran in nepoškodovano sadje spravijo v Društveni dom do 29. septembra. Tam odbor sadje pretehta in ga prevzame ter zapakuje enotno v svrho razstavitve. — Razstava se otvori dne 2. oktobra ob 10. uri. Poučna predavanja na okrajni sadni razstavi se vršijo vsaki dan razstave. — Kdor se torej hoče poučiti o sadnih vrstah, o uspevanju sadja, o gojenju in zapakovanju sadja, naj gotovo poseti razstavo. Brezalkoholna produkcija v Ljubljani priredi ob priliki razstave brezalkoholne tečaje o pripravi in uporabi sadja, grozdja itd. za domače potrebe, posebno za brez-alkoliolove sokove. — Prijave za te tečaje sprejema tajnik Ljud. Saga-din na okrajnem zastopu. Ocenjevanje razstavljenega sadja na okrajni sadni razstavi v Ptuju se vrši po posebni komisiji izbranih strokovnjakov. — Za sadje dobre kakovosti in sorte se bodo priznale častne diplome pa tudi darila. — Komisija bo delovala v nedeljo, dne 3. oktobra 1926. Čebelarska podružnica novomeška priredi v nedeljo 3. oktobra 1.1. na kmetijski šoli na Grmu enodneven čebelarski tečaj s sledečimi predavanji: 1. Točenje medu in ozimljanje. 2. Prestavljanje čebel iz kranjičev v panje s premakljivim satjem. 3. Prva spomladanska opravila. Nekateri opravki se bodo tudi praktično pokazali v šolskem čebelnjaku. Pouk se prične točno ob 9. uri dopoldne. Udeleženci tečaja bodo dobili na kmetijski šoli kosilo proti plačilu 5 Din za osebo. — Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se priglasi po dopisnici na: Tajništvo Čebelarske podružnice novomeške, Grm, pošta Novomesto vsaj do sobote 2. oktobra 1926. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem s 1- oScfofororri t. 1 prevzel Kolo favr v Ejutoljaiii, gL kolodvor ter se slav. občinstvu najudanejše priporočam. Z naj odličnejšim spoštovanjem Trgovci engro ceno. To belo perilo ki blešči Kakor snežncbeli labodi na zeleni gori, je bilo oprano s priznanim milom To milo je pravcati čudež kemične zna-nosil, ki vsled Izbornih snovi, iz katerih je sestavljeno, perilu prav nič ne Skodu e. Na lisoče In tisoče pametnih gospodinj ga dobro pozna In ve, kako lahko in / temeljilo se z njim pere vsako pe: :.o. / Milo ,,Gazela" pa vsebuje // ludl prave prislne zlainitee, // zato je Se tembolj priporočljivo, da ga /\\ kupujete ter pridno p e r e t e z n j i m. / . \ \ PODRUŽNICE: Harilsr. Kanih, Slovenske Hsnjlcs, ilio sesto. PlBi, m SIsveojsrBdec, Prevali«. Blizu Prešernovega spomenika za vodo. OBITZNER, ADLEK, *»H&FiffiX za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija. JOSIP PETELINC Ljubljana Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj »UBIEI>* »uperfosfat, kalijeva sol, kajnil, thomasova žlindra in prvovrstni Splitski Portland-cement vedno v zalogi po .najugodnejših cenah pri osrednji gospodarski zadrugi »EKONOM" Ljubljana SSS Oesirct plašč 'z mocna angleške gumlrano ^ tkanine Din 215.—, riouble ' 350,—, impregniran covcrcoat Din 50u,—, fantovska pelerina Din SO.—, moška pelerina iz nepreinoč-Ijivega tirolskega loiina Din 380.—, usnjata suknja Din 950__, fantovske in moške obleke lastnega izdelka prodaja najceneje in v najbolji kakovosti industrija konfekcije R. STERMECKI, CELJE št. 63. Pišite takoj po ilustrovani cenik z več tisoč predmeti. — železniška vožnja se nakupu primerno povrne. mm TISKARNA ei? n in vi KI m Najboljša in zato najcenejše kupit*, edino le pri pletenine, majce, voino, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hiače, otroško trikot oerllo, kompletni potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje \i Litibljani tvrdke CLOTAR BOMVIER veleposestnik vinogradov GORNJA RADGONA Da ugodimo vedno večjemu poprašanju po trlah, smo naše Irsnice zopet povečali ter zamoremo oddati v pomladi 1927 večjo množino izključno prvovrstnega trsja. Dobavljamo samo čisiovrslne, dobro okereninjene in izvrstno zaraščene sadike; cepiči so vzeti od selekcioniranega in na dober prinos preizkušenega trsja. Seznam vrst, cenik m dobavni pogoji na zahtevo graiis in franko. trg.-industr. d. d. LJUBLJANA SIM. Telefon štev. 552 Tiska časopise, knjige, pesetnice, brošure, letake, cenike, trgovske tiskovine i. t. d. Lastna knjigoveznica. Kupujte svoje potrebščine samo pri onih Kmetovalci, obrtniki in delavci! .isK&i Kdor nais podpira, podpirajmo mi njega 1 3K2" PORTLAND-CEMENT SA\Zk« v papirnatih vrečah po 50 kg nudi po Din GO.— za 100 kg EKONOM Osrednja gospodarska zadruga Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. Vsak pravi slovenski kmet je nnrcčalk »KMETIJSKE MATICE«! MCTMjMiMPJ^B-..-^.(TSKUBrcKTir.:nm!