Naskoki agrarcev. Praga, 13. januarja 1908. — v — Decembra meseca so podali nemški agrarci v državnem zboru predlog, da naj se obvezni obisk šol na kmetih zniža z 8 na 7 let. Zvito koneipirani predlog so izpolnili s prozorno določbo na videz prosvetnega pogoja, naj bi odpadle vse olajšave v posečanju šole in dovoljen bodi izstop iz ljudske šole po 7 letnem obisku samo le koncem šolskega leta. Namesto osmega Ieta, ki odpade, naj se pripoj6 k ljudskim šolam gospodarske nadaljevalae šole v obliki nedeljskih in zimskih šol — kot obveznih šol. Ta predlog je gotovo nazadnjaški in kaj blizu tudi našim agrarcem. Osrednje učit. društvo, ki je dobro izprevidelo, kaka nevarnost preti v slučaju uzakonjenja te zahtevp, ae je odzvalo še ob času 8 protestom na zborovanju učiteljstva, ki se je vršilo ob božičnih praznikih na Zofinu v Pragi. Po uvodnib. besedah šolskega vodje J. S m r t k e je izpregovoril šolski vodja V. K. Tužek o tern reakcionarnem predlogu, in sicer s kulturnega stališča. češko učiteljstvo je zastrmelo nad zopetnim in drznim vmešavanjem nazadnjaških življev v narodno šolstvo. Ponavlja se tu le zopet Lichtensteinov in Ebenbochov predlog in v prvi vrsti gre za znižanje izobrazbe ljudstva. Bati se je, da se naše Ijudstvo ne upre takemu nazadnjaškemu predlogu, da pride v današnjih politiškib. razmerah, ko se vse nagiblje h klerikalizmu, ljudska izobrazba res v nevarnost. Predlog je tako stiliziran, da bi postal popularen, da bi se zdelo, kako se boče ljudstvu pomagati, da more uporabiti deco za domače delo. Pristavku, da bi se lahko odstianile olajšave, sploh ne verujemo, ker je stranka, ki je to predlagala, sama provzročila olajšave. Kakor se je vnel v državnem zboru odpor proti naskoku na visoke šole, tako je sedaj treba, da se dvigne v ljndstvu odpor proti nazadnjaškemu predlogu, naj se zniža šolski obisk. Zakaj se naj ravno ljudstvu vzame pravica na izobrazbo in s tem temelj bodoče sreče in blaginje ?! Tega naskoka ne smemo trpeti, in češko učiteljstvo pozivlja vse napredne stranke, da odbijejo ta naskokl F. V. M o r a v e c , uČitelj na meščanski šoli t Pragi, razjasnjuje, zakaj je češko u6iteljstvo pripojilo svojemu kulturnemu programu zahtevo devetletnega šolskega obiska in zatrjuje, da je prepričan, da čimdaljebolj razvijajoče se industrialno lice naših kmetiškib okrajer ne dovoljuje že iz gospodarskih razlogov, da bi se na deželi znižal šolski poset, in pričakuje, da tudi naša agrarna stranka zabrani, da bi bil uzakonjen princip, po katerem bi naj zadoščala kmetiškemu ljudstru nižja izobrazba, kakor pa meščaoskemu, najsi tudi predlog miri navidez na gmotne interese zemljedelcev. 0 svobodomiselnih. in ostalih naprednih strankah pa govornik sploh ne dvomi, da se poslužijo vseh sredstev, da odbijejo naskok. Težnje vseh svobodomiselnih strank morajo meriti k temu, da se odpravi škoda, ki je doletela šolsko organizacijo s šolsko novelo; iz šolskega vprašanja raora postati ljudsko ia narodno vprašanje. Prav mnogo store tu lahko učitelji s taktiškim, mirnim, resnim nastopanjem ia zlasti s tem, da z veseljem prevzamejo vzgajanje — ljudstva in praktiško dokažejo, da ne gre ufiteljstvu samo za stanovska vprašanja, marveč za ljudsko stvar ia prospeh narodov. Sicer pa tudi vprašanje znižanja šolskega obiska ni vprašanje stanovskega interesa marvež stvar eminentno politiška in občenarodoa. Brez debate se je sprejela potem naslednja resolucija, predlagana in utemeljena od predsednika učitelja Jos. 6 e r n e g a: Oeško učiteljstvo, zbrano dae 28. grudna 1907 v Pragi, uvažuje akcijo nemških agrarcev, da 86 oškoduje vredaost naših narodnih Łol potom znižanja šolskega obiska na 7 let ia upošteva posledice, ki bi sigurno nastale v znižanju narodae izobrazbe, je tudi proti naskokora, ki so bili storjeni s te strani na katoliškem zborovanju na Dunaju in na svobodno vedo na visokih šolah. Prepričano je tudi, da gre tu za škodo, ki naj se naredi narodni kulturi v nje lastnih korenih in izjarlja, da so zbudili omenjeni naskoki v organizovanem učiteljstvu globok odpor. Smatra za svojo dolžnost, delati t našem Ijudstvu na to, da se stavi vsa napredna javnost, zlasti njena žurnalistika ia njeai politiški zastopniki prvi v bran proti nameram nazadnjaškim in da ne pripuste možnosti, da uresničijo namene nazadnjakov!