Lt. 78. V Gorici, v torekTdne 8. julija 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden t Šestih izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje tedanje opoldne, reSerno Izdaaje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ler s »Kažipotom4 ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-6« pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta . . .J.'. . . 3 , 40 i. / , *».:.* Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki nlici 5tv. 11 v Gorici v cGoriŠiri Tiskarni* JL"Gabršeek vsa! dan od 8. nre zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od. 9. do IS. ure. Na naroiila brc* dcposlane naročnino se ne oziramo. Oglasi In poslanic* se računijo po petit-vretah, čo tiskano 1-krat 8 kr., f-krat 7 kr., 3-krai ««kr, -vsaka, vrsta. Večkratno pogodbi. -- Večje črka po prostora. — Heklame in soM v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Jiaročnlno In oglaie Je plakati loeo tioriea. omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. LavrU. Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi 5t 7 v Gorioi v I. nadstr. X urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo *e nahaja v Gosposki ulici SL11. »opisi naj se pošiljajo le arodništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvo. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «So3e» vsak petek in slane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. . ,_ 'Sooa. in «Primoreo» bb prodajata v Gorioi v to-bakarm Sohvarz v Šolski tdioi in Jellersit« v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno tedanje.) »Gor. Tiskarnac A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »Gorica" pred porotniki. (Konec.) »Knjižnica za mladino". — Kaj pa ima ta s to pravdo ? Le poilulajte! — Hoteli so s 4 pričami (Medvelček, Hrovatin, Vodopivcc 'm Likar) dognati, da je Gab. hotel napraviti na posojilnilke troike umazano kupčijo. — Ce tudi so škandalozno pogoreli že na prvi obravnavi s to zadevo, ki je nasprotno dokazala, namreč Gabr. požrtvovalnost, vendar so vao ostudnost ponovili še drugič, klicali 4 priče in tratili čas porotnikom, sodnikom in sploh vsem. -— Bilstvo te klerikalne podlosti je po njihovo to-le: „Gor. lj. pos." je dala 25 gld., da se kupi mladeži Gabrščkove .Knjižnice za mladino". Toda Gab. je ni dal za 25 gld., marveč te za kakih 14 gld,, češ: »če pri taki priliki ne naredim »kšefta*. kdaj pa. • Že na prvi obravnavi seje pa dognalo to-le: Za tistih 85 gld. je poslal Gidirščck j 1. .Šolskemu domu* 78 istisov ,K. za m." - po 25 kr. . . . skupaj gld. 19*50. 2. Mestni slovenski ljudski soli «2 izt. po 25 kr......gld. 5*50. Skupaj gld. 25*—. Tudi snopiči I. 1805. so računjeni po 25 kr. in ne po 20, ker se je I. 1800. cena povijala. — Vo.hle!j mestne lj. gole g. Ivan Domeniš je bil na prvi obravnavi navzoč med poslušalci. Ko so klerikalci pri&ii s to /.adevo« se je Gabr. k sreči spomnil, da je dobila mestna Šola za gld. 5*50 knjižic. Jeden porotnikov je predlagal, naj se Domeniš takoj zasliši, kar se je zgodilo, in D. je povedal, da je prejel od Gab. 22 izt. v vrednosti gld. 5*50 na račun ,G. lj. p.". Priča Hrovatin je izpovedal že na prvi obravnavi, da je Gab. ob raznih prilikah daroval »K. za m.', med letom, ob božičnicah in Sok.>!ovih Miklavževicah. (Vseh tetisov je djrovr* GOO). Gosp. Vodopivec pa je bil tako nepreviden, da jo prinesel s seboj neki »lopi« GabrSčekov, v katerem je rečeno, naj voditelj Hrovatin pošlje kratko potrdilo o prejemu knjig v vrednosti 19 gld. 50 kr., — in ob enem dostavlja, da daruje sam še 100 izt is o v. {Prodal jih je 100* daroval TA TRETJA. Kratko časna povest. Poljski spisal II. Sicnkicvvlcz. Posl. Podravski. »Dalje) Zagledavši naju, obstoji, priklanja se Evi, na kar jamo naju oba pozorno ogledovati, zlasti mene... No mislim si, da bi me bil spoznal,* toda ko sva bila mimo, se ogledam tor vidim, da Se stoji neprestano ter naju spremlja s pogledom. Še le ha ovinku ga izgubiva izpred ofiij. Kočija drdra dovolj urno; navzlic temu pa se mi zdi, da traja potovanje celo večnost. Naposled obstanova v Bel-vedorskem drevoredu... Dospela sva pred Helenin dom. Dirjam k vratom, kakor bi gorelo za menoj. Eva dirja za menoj ter kliče: »Kako neznosen je ta berač!« Ledno opravljen služabnik nama odpre vrata ter ob enem široko odpira oči, k*> zagleda mene. Eva pomirja njegovo začudenje, Češ, da se je berač pripeljal ž njo, in na to stopava kvišku po stopnicah. pa še 100. To je bil tisti znameniti »kšsft*, o katerem je bilo treba dvakrat tratiti čas pred porotniki. (Kar čudimo se, da je sodni dvor dopustil tako perfidno nadlegovanje!) Na drugi obravnavi izjavi priča Med-vešček, da so hoteli takrat, ko je bil on pri , Gorici *, udariti po GabrSčeku, aH on ni dopustil, ker ni verjel, da je tako, in se mu je sploh zdelo premalenkostna. Je imel in ima Gab. za poštenjaka, kateremu se take reči ne morejo očitati. Hrovatin potrdi v par stavkih, da je prejel od Gab, tK. za m.* v manjšem znesku nego 25 gld,, a se je pojasnilo že na I. obravnavi, da ostanek je sel slov, mestni ljudski šoli, Klasična priča je bil zopet g. Fr. Vodo pivec. On izpove, opozorjen na prisego, tako: »G. lj. p." je dovolila 25 gld. za »K. za m." šolski mladini. Gabr. pa jo dal le za kakih 11 gld., \ a, je zahteval od II rova t i na pobotnico za 2 5 gld. Ker ta ni mogel ustreči laki Gabr. zahtevi, je ta pismeno isto od nj cga zahteval To pismo če so ne motim, se nahaja v aktih. Predsednik: Da, du, je tu, pa govori vse drugače nego vi pričate. Le poslušajte ! In predsednik čita: ..... 78 snopičev po 25 kr.....skupno gld. 19*50. Blagovolite mi za ta znesek poslati kratko potrdilo.,..* Torej tu Gabr. zahteva potrdilo za 10 gld 50 kr. in ne za 25 gld., kakor ste vi izpovedali. — Že na prvi obravnavi in danes tu je dokazano, da za 5 gld. 50 kr. knjig je dobila mestna šola, torej skupno ravno 25 glti. — Kaj pravite vi k temu? Priča V o d o p i v o c: nekaj menca, pa ga nikdo ne razume. Predsednik: Poslušajte, kaj Gabr. dalje pravi v tistem pismu:... ,— jaz pa darujem še 100 iztisor. Kdaj bi bil čas najbolj ugoden?" — Torej za 25 gld. je dal Gabr. knjig v vrednosti 50 gld., kar je dokaz, da..,; Priča V o d o p i v e c jo odkuri; mudilo se mu je tako, da je skoro prekucnil toženega Marušiča, ki je sedel zadaj. Mučni vtis, kateri je pustil g. Vodo-pivec v dvorani, je bil tolik, da Gašparja Prikaže se služabnica ter najavi, da se gospica oblači v stranski sobi -ter zgine. »Dober dan, Helena!« kliče Eva. »Dober dan, Eva!« odgovori zvoneč, svež glas; »takoj, takoj, v hipu bom gotova.« »Helena! Niti no veš, kaj te čaka in koga tukaj zagledaš... Pripeljala sem ti »dida*, pravega »dida-lirnika«, kakoršni hodijo po ukrajinskih stepah.« V stranski sobi so ozve radosten smeh, vrata se naglo odpro in čez prag stopi Helena neoblečona, v oprsniku, z razpuščenimi lasmi. »Did, slepi did je tu, v'Varšavi!* »Ni slep, vidi!« zakliče urno Eva, no hoteč spraviti šalo predaleč. Toda že je prepozno, kajti v tem trenutku so vržem Heleni k nogam, klicaje: »Kerubim božji!« In objemam z rokami njene nogo... Narodi, pokleknite! Ljudje pridite s kadilnicami. Venera Milonska ! prava Mi-lonska! »Kerubim!« ponavljam v resnični vnemi. Moja beraška vnoma opravičuje se Je s tem, da sem po dolgem poto- L i kar j a niti poklicali niso. Cel dan se je zunaj na hodnikih učil, kako bo zopet enkrat imel Gabr. v zobeh, pa se mu je to pot ponesrečilo. Preiitali so se razni članki v »Soči* in »Gorici« — in predsednik je zaključil dokazni del obravnave. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji, kakor smo že povedali. Porotniki so odgovorili na prvo glavno vprašanje z — 11 ne. Iz lega odgovora bi bilo mogoče sklepali na troje vzroke oprostitve. Kolikor zdaj pozitivno vemo, so porotniki izrekli svoj »ne* iz dveh različnih vzrokov: 1. večina se je oklenila mnenja, da članek ne očita nikakega nepoštenega dejanja (§ 488 k. z.), da članek torej ni razžaljiv, — 2. nekateri pa so rekli: ubožec Marušič pač ni kriv, da je prišel v »Gorici* tak članek zoper Gabrščka. Kdor je kriv, tistega naj se zgrabi. Tako, Gabr., zdaj pa imaš zadoščenje pred porotniki! Difflcilc satiram non seri-berc l DOPISI. \% Vipavske dolino. (Razno.) — Po prislovici, da se stvar prav spozna, treba slišati oba zvona, preje! som »Gorico* od !. t. m., kjer pravi, da je don (Gredolcig) Antonio glasoval in se trudil v svojem govoru proti potrditvi dr. Treota; tam sem čital črno na belem, da ne govori proti potrditvi iz kake mržnje ampak ker tako veleva volilni red, češ, ker dr. Treo ni bil še volilec (dasi ima častno občanslvo in je volilec I. razreda v Gorici.) Vprašamo gosp. dr. Gregorčiča, kje je bil pa takrat, ko smo pisali in povedali jasno in glasno, da je nune na Dol-Otlici prišel ravno pred volitvijo tja in že je bil volilec ter kot pravi slekliš gonil na volišče uboge analfabete, in takih slučajev našteli bi lahko še več. Ali predragi don Antonio, poznamo Vam srce in obisti I Ne iz kake mržnje niste govorili proti potrditvi dr. Treota, ampak iz onega brezmejna sovraštva, katero je pri klerikalcih tako veliko! Oh, — tako si želijo noč in dan — ko bi se vrnili oni lepi časi srednjeveške inkvizicije, to bi vanju naletel tu na prvo ukrajinsko bitjo. Navzlic temu pa Helena puli svoje noge iz mojih rok ter se umiče... Le za trenutek še vidim njene gole roke in vrat, katere me spominjajo Psyhe v noapolitanskem muzeju — na. kar zgine za vratmi, jaz pa ostanem kleče" sredi sobe. Eva mi ob enem pogrozi s solnč-nikom ter se smeje, skrivajo svoj rožnati nosek v šopek resede. Med tem se skozi vrata začuje razgovor v najlepšem narečju, kakoršno se je kedaj govorilo od Pripeči do Črtomeljika. Pripravil sem se že poprej na vsa-koršna vprašanja, torej sem lagal kakor bi bil najet... Sem »posečnik« (čebelar) izpod Čehrfna. Moja hči je odpotovala za Poljakom v Varšavo in jaz starec sem doma tugoval in tugoval, dokler nisem tudi sam odpotoval. Dobri ljudje so mi dajali groše za to, da sem jim prepeval.,. Kaj pa sedaj ? Nu, obiščem »detvnu milenkuju«, blagoslovim jo ter se povrnem, ker se mi že toži po materi Ukrajini. Eaj umrem tam med panji. Vsakdo mora umreti, pa tudi staremu Filipu bi bil čas že davno gorele gromade, in ubogi naprednjaki bi goreli na njih, okoli pa bi plesala klerikalna svojat, in debelušni voditelji bi so tolkli po trebuhih od veselja; nič večje in nič manjSe mržnje Vam, kavči dragi, ne moremo pripisovati. Vam pa, zavedni kraški volilci, kar zavidamo na takih dveh poslancih, s fcakoršnimi se Vipavci pač ne moremo ponašati, Tu pri nas je klerikalizem še tuintam na nogah, aH upamo za bodočnost, da odstranimo Iz naše lepe Vipavske doline vse grče In buče, da zaveja tudi tukaj povsod! duh napredka in omike. Z Vipavsko železnico gre nekam počasi, kar enkrat znižajo pa zopet višajo; zdi se človeku kot bi se nalašč zavlačevalo. Delovodji (kapotov) je toliko kot delavcev; delo gre pa prav po polževo naprej, Za dolgo deževno dobo je nastopila huda toplota, Trta se s tem zdravi, aH delo na njivah jo težavno, ker je bilo preje pre-mokro, sedaj pa vse zapečeno; pač vodne težave. — No, pa saj onstran groba so nam naročili nunci polne sklede — štruklje*. Kmctski sin. Domače in rane novice. Smrtim kosa. — V nedeljo so pokopali v Starem trgu pri Ložu trgovca in posestnika Frana Petscheta, odločnega in požrtvovalnega pristaša narodno - napredne stranke. Bodi mu blag spomin! Radodarni doneski. — Navdušeni radi krasnega večera »Pevskega in glasbenega društva* v nedeljo »pri Jelenu" so darovali: gospa M. Dominkova 4 K, g.čna Elza Kravanja 12 K 31 vin., g. J. Zornik 2 K, g. K. Drašček 2 K, g. J. Rovan 10 K, gospa J. 40 vin., brat g. D. 28 vin. Zrelostni Izpiti na e. kr. ženskem učiteljišču. — Usposobljene so z odliko: Eržen Ljudmila, Fux Silvija, Gerdol Kristijana, J u v a n č i č Olga, L a p a j n e Marija, Siničič Ivanka in Vidmar Gabrijela s slovenskim in nemškim jezikom, Tir lik Ema z odliko s slovenskim in brez odlike z nemškim učnim jezikom, Ha vel Štefanija z odliko s slovenskim učnim jezikom. — Na- Kaka je vendar narava glediških igralcev! Eva vendar ve, kdo sem, toda tako sprejme mojo ulogo, da jame melanholično kimati s svojo zalo glavico ter sočutno gledati na-me. Helenin glas v drugi sobi se kar trese od ganutja. Vrata se nekoliko odprt,- skozi špranjo se pokaže mična roka in nepričakovano začutim v roki tri rublje, katere vzamem, ker ne morem drugače, in kar je še več, zlivam v imenu vseh svetnikov potok blagoslova na Helenino glavo. Moje blagrovanje pretrga služabnica, ki pride h gospe" z naznanilom, da je spodaj Ostrinski ter povprašuje, ali ga gospica sprejme. »Ne pusti ga sem, moja draga!« kliče prestrašena Eva. Helena odvrne, da ga ne sprejme. Izrazi cel<5 svoje začudenje, da jo išče tako zgodaj. Jaz, resnica, tudi ne razumem, kako je Ostrinski, ki se baha z znanjem običajev, mogel dospeti ob tem času. »To nekaj pomeni,« pravi Eva. Toda na daljše opazke nima več časa, ker v tem hipu se prikaže Helena že oblečena ter ob enem najavi, da je zajtrek pripravljen. (Datje pride.) vadno usposobljene so: Gašperin Minka, H rov at Frančiška, J e b ač i n Roža, Ko-k a 1 j Štefanija, K o m o t a r Amalija, L a-pajne Davorina, Lazar Milena, Lecker Matilda, L i C a r Frančiška, Posega Marija in Rosenberger Alojzija s slovenskim in nemškim učnim jezikom in B a rle Marija, Besednjak Antonija, Blaži ca Ernesta, Blažič Marija, Cink Alojzija, Komel Ana, Kovacič Marija, Lorencuti Pavlina, MarinSek Štefanija, Martelanc Amalija, Martelanc Marija, Sede j Jo-sipina, Savli Eleonora, Sirca Gizela, Štrosar Ljudmila, V al en ti č Katarina in Šusteršič Angela s slovenskim učnim jezikom. Iaplt za otroške vrtce so napravile Blažica Ernesta, Blažič, Marija, Havel Štefanija, MarinSek Štefanija, Se de j Josipina, Simčič Ivanka in Savli Eleonora. Slovenski odltfnjakl na gimnazija t Gorici. — V prvem razredu: Jug Avg. iz Št. Ferjana in Lasič Henrik iz Renč; v drugem: H robat Rud. iz Pobravelj, Munih Jos. iz Sv. Lucije in Pavlin Ant. iz Vrtojbe; v tretjem: Peric Filip iz Šela na Krasu; v četrtem: Gotič Bogomir iz Cerovega, Kemperle Leop. iz Hudejužine, PsvSlč Anton iz Loke, Faninger Rib. iz Bole«; v Šestem: Bratina Ivan iz Olliee; v sedmem: Hrobat Hilarij iz Dobravelj. Deželni ino*. — K zadnjemu poročilu imamo dodati še to-le: 1. točka se je oddala deželnemu odboru, da jo reši v svojem področju j pri drugi točki (prošnja županstva v Doberdobu za odpis posojila) se je dovolilo, izbrisati obresti od posojila 1256 K 56 v, katero se mora začeti vračati z letom 1903. Posl. JakoneiC je interpeloval radi pospešitve gradnje ceste v Kožbani, ker je županstvo že storilo vse potrebno, potem glede del ob mejni Idriji, katera naj se izvršijo, kakor je storila laška vlada. »ve vprašanji posl. Štreklja na deželni odbor. — V zadnji seji je vprašal posl. g. S, to dvoje: 1. Cestni odbor k o-menski posluje že 61/, let. Zakaj ni dež. odbor razpisal novih volitev? 2. Kaj je z brezobrestnimi posojili vinogradnikom, ki že toliko časa čakajo? Že o novem letu je hotel podati interpelacijo, a reklo se mu je... da je vse že v redu. Preteklo je zopet pol leta, pa še ni nič. Na merodajnem mestu se mu je reklo, da je vse v rokah deželnega odbora. Vpraša: ali je to res, kdaj misli deželni odbor rešiti to pereče vprašanje in ali hoče zai.-prej bolj pospešiti ? Zastopnik vlade je dal zagotovilo, da se vsa reč reši v najkrajšem času. Upamo, da se to tudi zgodi res prav kmalu, ker je skrajni čas l Dva predloga poslanca {Strokija. — V zadnji seji je stavil posl. Štrekelj ta dva predloga: 1. Dež. zbor naj pozove vlado, da sprejme v svojo upravo skladovno cesto, ki prične pri Rebku v ajdovskem okraju, gre čez Kras do Proseka, — ker je to okrajem težko breme. 2. Deželnemu odbora se nalaga, da po svojem tehniškem uradu izdela načrte za uravnavo Vipave ter V3e vkup s svojimi predlogi vred predloži v bodočem zasedanju. Utemeljevanje obeh predlogov pride na dnevni red najbrže že prihodnje seje. Dve Interpelaciji poslanem Štreklja. — V petek je predložil posl. g. Al. Štrekelj dve interpelaciji. Prva je naslovljena na poljedelskega ministra in govori o c. kr. žrebčarski postaji v Kobaridu. V interpelaciji je doslovno prepisana pritožba 16 konjerejcev sodnega okraja kobariškega proti rečeni postaji (grdi, start žrebet; jeden je že 10 let ondi, da se dogaja novo oplemenjevanje v krvi itd.) Vprašanje meri ra to: ali hoče vlada vstreči opravičeni;; keljam pritožnikov, — ali hoče imenovati v komisijo jednega konjerejca v hribih (na Tosijevo mesto). Druga interpelacija pa je podana na pravosodnega ministra. V njej se naglasa, da se je že mnogo govorilo o zboljšanju gmotnega stanja sodnim avskultantom, ali doslej je ostalo vse le pri besedah. Ali vlada bi ne smela tega žalostnega stanja še slabšati s takimi slučaji: Pred par dnevi je došel v Trst za av-skultanta mladi sin nekega sekcijskega načelnika v pravosodnem ministerstvu; ta dunajski »Einsehub* je v Trstu postavljen v 5. vrsto, preskočivši tako veliko avskultantov, ki že služijo v območju višje deželne sodnije tržaške, pomaknivši jih tako nazaj, da pridejo pozneje do povišanja ali do prepotrebnega jim adjutuma, on pa bi kmalu dospel do povišanja. Proti takemu nepotizmu interpelantje protestujejo, vprašajo ministra, kako more to opravičiti in kako — poravnati domačim avskultantom storjeno krivico. Koncert .pevskega in glasbenega društva*. — Na vrtu znanega hotela ,pri Jelenu* se je zbrala v nedeljo večer odlična slovenska družba, ki je zasedla vse prostore. — Koncert se je naznanil edino v »Soči*; niso se izdala posebna vabila, niti lepakov ne, ker se je hotelo izogniti običajnim navalom občinstva, kateremu ni mogoče preskrbeti prostora, kakor je bilo doslej, vsekakor v škodo prijetni za1*avf iao%TeInTIov7 Vidi se pač, da za enake koncerte potrebujemo še večjih prostorov. Spored smo priučili zadnjic. Salonski orkester, možki in r,.ešan> zbor je vodit gosp. E. Sirca. — Kar se tiče orkestra, je treba zaznamovati zopet prav vesel napredek. Vse točke, jako izbrane, so se izvajale prav dobro; dodati so morali še novih. Posebno so ugajale Parmove »Triglavske rože*. — Po tej poti naprej. Tudi petje je stalo vkljub neljubim razmeram na višini umetnosti, kakoršno moremo zahtevati od takega društva. Na programu so bile nove pesmi; ne vemo, kateri bi dali prednost. Jako je ugajala Sattnerjeva »Vrbi ca", prav obsežna, ljubka, izrazovita skladba, — Parmovi »Mladi vojaki* pa so spravili vse občinstvo do pravega odu-Ševljenja za vrle g.čne pevke. Dodali so: zbor ,Na planine" s prekrasnim sopran-solom in »Nazaj v planinski raj*, — možki zbor pa »Crnogorac Crnogorki*, »Svoji k svojim*, Zegov »Mi smo mi* in »Bog i Hrvati*. Po polnoči je zabava končala — in vsakdo je nesel domov le prijetne spomine s trdnim prepričanjem, da ta koncert pomeni zopet lep korak naprej v narodnem in družabnem življenju goriških Slovencev. V naših srcih dvigne ponos in samozavest v lastno silo, v tujcih pa priznanje, pa bodi že radovoljno ali prisiljeno. Bilo je tudi zastopnikov iz glasbenih krogov italijanskih, ki so morali priznati, da... goriški Italijani ob vsej podpori od vseh stranij nimajo tega, kar imamo mi v tako skromno pričetem in toli napada-nem »Pevskem in glasbenem društvu*. Navzoče slovensko občinstvo je spoznalo, kako važno je to društvo za... ugled goriških Slovencev nasproti zunanjemu svetu, za pežMjenje narodnega ponosa med nami doma. In ta zavest odpira mošnice: ož»v!ja požrtvovalnost, na katero more društvo stalno računati. »Obrambno društvo" — razkrinkano. — Pribili smo, kako dela ljubljansko obrambno društvo glede popravkovanja v i naprednih listih, ter dokazali, da stoji isto i na tem stališču, da treba vsak dopis v naprednih listih proti kakemu politikujočemu duhovniku popraviti. Obrambno društvo ima nastavljenega ribiča, ki lovi po morju naprednega časopisa tiste dopise in notice, ki so vodstvu klerikalne stranke v Ljubljani nevšečne. In kadar vlovi na trnek kak tak dopis, eto, pa se obvesti prizadetega g. nunca, pošlje se mu »izrezek*, pa ne z zeljem, ampak s tiskanim »befelom*, da naj popravi, kadar se naje izrezka. Tak »befel* se glasi tako-le: Obrambno društvo. T. štv. Ljubljana, dne 190 B. n. Ravnokar smo zvedeli, da je številka z dn6 190 lista prinesla pod zaglavjem Dotični izrezek pošiljamo Vam za informacijo in obrambo. Opozarjamo Vas na § 19. tiskovnega zakona, ki določa, da mora vsak periodičen list na zahtevanje prizadetega sprejeti popravek v prvo ali vsaj v drugo številko, ki sledi dnevu, ko ga je prejel. Popravljati s> smejo vsa v dotični številki navedena dejstva, in sicer mora list objaviti popravek na istem mestu in z istimi črkami, kakor je bil tiskan dotični odstavek. Popravek sme biti še enkrat tako dolg, kakor je bil dotični popravljeni odstavek (daljši ne). V popravku se morajo zaporedoma doslovno navesti stavki, katere kdo popravlja, potem se pa za vsakim stavkom ista trditev zanika brez vsake polemike. Uredništvo lista, v katerega se pošlje popravek, mora dati potrdilo o sprejemu popravka; zato se priporoča poslati popravek po pošti priporočeno z returnim recepisom. Ce je pa količkaj mogoče, naj se da potrditi prejem popravka na doslovnem prepisa istega. Podpisati ga mora odgovorni urednik. Ker si je »Obrambno društvo* stavilo nalogo, skrbeti pred vsem 7» osebno čast katoličanov in za od vrnitev neosnovanih napadov v časnikih, zato Vam »Obrambno društvo* drage volje preskrbi vse potrebno, ako mu izvolite poslati v to svrho popravek v pregled (oziroma pojasnila, da sami sestavimo popravek) in prazno polo s podpisorc. Prosimo tudi uljudno, da izvolite pridejati še pooblastilo, da sme »Obrambno društvo* v Vašem imenu oddati dotični popravek na pristojno mesto. Ker je to v interesu skupnosti, in ker se le na ta način moremo vspešno boriti proti brezobzirnemu liberalnemu časopisju, zato prosimo, da se prav gotovo odzovete pozivu »Obrambnega društva*. Uzorec popravka. Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov, zakona zahtevam z ozirom na.... (dopis, članek, dnevno vest.), objavljen (o) pod zaglavjem .... v št..... Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da ....; res je pa, da .... 1 „ „ „ ....; „ „ „ itd. V . . . .; dne . . . . . 190.. N. N. Pečat. Ko dobi prizadeti g, nune tak le ordre z izrezkom, mora pasti v skušnjavo, zlasti še, ako ga dobiti ukaz v tistih trenotkih, ko se baš zbirajo vinski duhovi v posvečeni glavi, da se spravi na popravljanje. Lepo prosimo, saj se tako lepo čita, da se treba vspešno boriti proti brezobzirnemu časopisju, in celo prosijo, da se prav gotovo odzove pozivu »Obrambnega društva*. Ako je dotični g. nune tudi živel v prepričanju do tega trenutka, ko je dobil odre iz Ljubljane, da je dopis poln resnice ter da ni popravljati prav nič, ga mora ta tiskana beseda iz rok samih klerikalnih generalov naravnost zapeljati, ker ni niti črkice omenjeno, da naj popravlja le, ako dopisni resničen, marveč vsaka resničnost se kar a priori izključuje, kakor smo to že povdarjali. Saj je tako na srce govorjeno prizadetim, da je sObr. dr.* pred vsem skrbeti za osebno čast katoličanov in za odvrnitev neosnovanih napadov. Hm, ko prečita g. nune tako-le vabljivo pismo, si mora misliti: ako ! so v Ljubljani tako prepričani, da sem nedolžen, moram biti že res nedolžen in ti grdi I liberalci so me napadli po krivem. Dajmo, ! popravimo — in ni res pa ni res se mu j vrti izpod peresa, napredni list pa mora na temelju § 19. zastarelega tisk. zak. priobčiti take laži kot popravek. Tiskovina, katero imamo v rokah, je bila poslana na Goriško pretekli mesec ter nosi že visoko številko, ali popravka ni bilo! S tem je menda dosti označeno, koliko so vredni popravki »Obrambnega društva!" Jako slabo vest morajo imeti izvestni gospodje, ker »Gorica* v soboto piše, da »Soča* zasramuje in smeši priče, ki so pod prisego po svoji vesti izpovedale, kar jih je sodnija vprašala. Pravi, da je »Soča* nesramno sumničila priče leta 1900. in da se to sedaj po novi jbravnavi ponavlja. H koncu izraža še ponižno željo, da bi § 300 tisk. zak. pridno funkcijoniral proti »Soči* 1 Tako so pisali gospodje okoli »Gorice" v soboto, ko so imeli v rokah »Sočo* od torka in četrtka. Sedaj pa prosimo gg. čitateljc, naj vzamejo v roke »Sočo* od preteklega tedna ter naj pogledajo, ali se najde kje kaj takega, s čemur bi bili zasramovali ali smešili priče?! Nikjeri ni ne zasraraovanja in ne smešenja, pač pa britka resnica ! Jasno je torej, da je narekovala notico v »Gorici" le slaba vest izvestne gospode. Saj se poznamo!! »Prevacina". — Postaja v Prvačini na novi Vipavski železnici je zaznamovana »Prevacina*. To ime nikakor ni pravilno, ker Prvačina se imenuje Prvačina in nič drugače! Očividno pa je, da so se tisti, ki so določali imena, ozirali pri tem na laško »Pre-hačina". Lahi imajo navado, da k r-u pri« devajo e, in sicer zadaj, tam, kjer ga mi izgovarjamo stopljenega z r-om spredaj. Toda kaj ima to opraviti z napisi slovenskih krajev ?! Nič, prav iič; zato pa kličemo županstva in prizadete činitelje, da storijo svojo dolžnost ter se upro vsakemu pačenju naših slovenskih krajevnih imen po Vipavski dolini, dokler je še čas ! Tudi ne vemo, kje so vzeli »Vočjo Drago*?! V Storjen na Krasu so blagoslovili dnč %%. pr. m. kip matere božje ter ga nosili v procesiji po vasi. Vse to opisuje dopisnik iz Štorij v »Prim. Listu" na široko. Toda to naj bo, naj imajo tudi duhovni gospodje svoje veselje, ali nekaj drugega je, kar je vredno vse graje. V »Prim. Listu* čitamo tudi to-le: „Vse je bilo dostojno, praznično... to^da kakor mrfOgokrat,tako^^ priliki pokazali tujci izletniki, ki hodijo k nam vživat sveži kraški zrak, svojo visoko kulturo. Stali so trije komaj nekoliko korakov od procesije, in šel je mimo njih križ, šla nebrojna množica ljudstva odkrita, šla je blagoslovljena podoba, toda oni so še vedno kazali svojo nedosežno kulturo in bili trdovratno pokrili. Odkrili so se šele proti koncu, ker se jim je menda začelo dozdevati, da bi se jim znalo konečno kaj neljubega zgodili. Zares jako olikano, jako napredno]* Vprašamo, kaj je bilo sploh potreba, zaleteti se v te tujce ? Nikjeri ni zapovedano, da se mora kdo odkriti vsakemu križu ali vsaki podobi, tudi če je blagoslovljena, ker se za gledalca prav nič ne loči od neblago-slovljene, in še toliko manj povoda je, hrulili tujce v javnosti, ako so se proti koncu odkrili. Pa to: da se jint je dozdevalo, da bi se jim znalo kaj neljubega zgoditi. Tu moremo misliti dvoje: ali je kak človek tam v Štorjeh tako fanatiziran, da bi se utegnil spozabiti nad tujcem, o katerem niti ne ve, kake vere je, ako se ne odkrije križu ali podobi, ali pa je namigavanje v »Prim. Lislu" zlagano ter pisano le z namenom, naliujskali ljudi v takem pogledu proti tujcem. Eno ali drugo je vredno obžalovanja, ker tujci, kakor s'i vidi iz »Prim, Lista*, niso storili dejanski nič hudega, nič pohujšljivega, namigavanje, da se jim utegne kaj pripetiti, pa more imeti le ta »vspeh*, da zaklenejo tujci svoje kov-čege pa gred j v varnejše kraje, kjer se jim ne bo pretilo. Taka pisava le škoduje Krasu, ker tujci si lahko mislijo: kakor tukaj, tako lam. Ako se nam žuga v Storjth potom časnika, tU nas bodo, potem bo najbrže tudi drugodi tako! Zatorej hajdimo! Ti, Kraševec ki kaj zasjužiš od tujcev, pa pojdi v farovž po blagoslov, kateri naj ti nadomesti izgubo, katero ti prizadene taka brezvestna pisava, kakor v »Prim. Listu*. In tako pišejo tisti, ki pravijo, da delajo za blagor ljudstva. Tako so nestrpni, da hočejo pokončati vse, kar se ne valja pred njimi v prahu. Rodoljubom po Krasu pa svetujemo, da tako škodljivemu Hstu kakor je »Prim. List", posvetijo iz vseh hiš, kolkor ga je sploh razstresenega po kraških tleh i Našla sta se. — »Gorica* piše: »Tutti frutti* — barabstvo. — Glasilo socijalnih demokratov .Rudeči Prapor" je začelo prinašati »Tulti frutti" iz napred-njaških krogov. »Slovenski Narod" naziva to vrsto pisanja barabstvo in se strašno hu-duje na »Rudeci Prapor". Ker sta pa ravno »Soča" in »Narod" pri nas Slovencih omenjeno vrsto pisanja upeljala, zdi se nam, rta se »Slovenski Narod" le zato huduje na »Rudeči Prapor*, ker misli, da imata jedili on in »Soča* privilegij špogati v svojih predalih — barabstvo*. Lepe dušice se hitro najdejo, in tako sta se našla tudi »Gorica* in »Rudeči Prapor", kakor kaže citovana notica. Prerekali se ž njima ne bomo, ker komur ugaja take vrste pisarenje, temu želimo le dober teki Ali to pa moramo reči, da »Rudeči Prapor* je lagal, kar je pisal proti napred-njakom v Ljubljani, za kar ga je »Slov. Nar.* tudi že primerno prijel za dolga ušesa, naši »Tutti frutti* pa so bili gola isti na; zato pa strah prizadetih grešnikov, katere smo pokazali v pravi luči, ker so se delali toliko svete ter so toliko ropotali proti na-prednjakom, katere so grdili na vse načine. Na naši strani je resnica, na strani klerikalcev in rudečkarjev pa laž. V laži so veliki jedni in drugi; ni čuda torej, da se vsako toliko časa te brumne dušice najdejo in objamejo. Zaplenjeno. Zaplenjeno. Zaplemba. — Prvo izdanje je bilo zaplenjeno zaradi člančka .Onkraj g r o b a",' v katerem smo povedali, kako je neki duhovnik tolažil delavce s »plačilom onkraj groba". — Proti zaplembi, ako bo potrjena, se pritožimo. Nesreča na kolodvoru. — V soboto do-polJne se je pripetil« na južnem kolodvoru v Gorici nesreča; delavec Matija Pavlic h Podturna je prišel pod vlak it. 1018. Delal je na železniškem tiru, kjer nakladajo ma-{> rijal za vipavsko železnico. Bil je pri kraju j kar prisopiha vlak št. 1018, pod kateri je padel kar naenkrat. Odtrgalo mu je glavo, katera je lež&la 1 m proč od telesa. Ponesrečeni PavšiC je doma iz Plavij. Ponesrečeni PavšiC je star 70 let. šel je po ozki poli med železniškimi linami in med izkopljinami. Tam ga je vjel vlak, prijel za obleko ter vrgel proti vagonom pri iz« kopljinah, od katerih je bil vsled tega, ker ga je vrglo «t strašno sito, potisnen nazaj ni sine, kjer mu je vlak odtrgal glavo, Tanj blizu sta debla tudi dva njegova sina. Morete si misliti, kako jima je bila pri srcu ob strašnem prizoru, ko sta zagledala očeta brez glave, ki je ležala strani od trupla, Sod-nijska komisija je konstatovala smrt, na kar so prenesli truplo v mrtvašnico v St, Andrežu, kjer so tudi pokopali nesrečnika. Pravijo, da bi se bila zgodila pred kratkim kmalu prav tam slična nesreča! Za reguiaeljo Berse. — Dne 2. t. m. so se zbrali v Gradišču ob Soči župani in mnogi interesovani posestniki 11 občin, kjer se je sklenilo, ustanoviti konsorcij v svrho regulacije hudournika Berse. Skupna svota za regulacijska dela je proračunjena na 35O.O0O K; 30% bo prispevala dežela, 20% občine, 50% pa država. Obrnejo se tudi do merodajnih činiteijev za priporočilo in pomoč. Bralno drnštv® v Črnleah priredi prihodnjo nedeljo 13. t. m. veselico s plesom. Vpored bode zelo zanimiv. Priobčimo ga v prihodnji »Soči*. V dveh molkih zborih nastopi oddelek pevskega in glasbenega društva iz Gorice. Veselica v Dobrav IJak. Pišejo nam 6. t in. •. Krasen dan smo doživeli danes v svoji občini. Kljub neznosni vročini so prihiteli iz bližnjih krajev lep« vipavske doline ljudje različnih stanov poselit našo veselico. Posebno so se izkazali vrli Ajdovci! Udeležili so se veselice v lepem številu. Vspored ni varal došiih gostov. Izurjeni tamburaši šlur-skega društva »Danica* so pokazali, kaj za-morejo na polju glasbe pod pravim vodstvom. Tudi s tamburaši združeno pevsko društvo je razveseljevalo s svojimi ubranimi glasovi navzoče občinstvo. Sploh ta veselica je bila jako poducljiva za naše Dobraveljce. Uvideli so lahko, da vsako društvo vspeva na polju glasbe, če le imajo udje resno voljo prijeti se dela. Jako žal je bilo občinstvu, da niso sami Dobraveljci nastopili javno, kljub temu, da imajo toliko izbornih glasov. Odpeli so le par narodnih pesmi in navzoče občinstvo se je prav lahko prepričalo, da bi to društvo prav lahko dobro vspevalo pod spretnim vodstvom. Želimo, da se začne naše društvo prej ko mogoče uriti v petji, da lahko nastopi pri prihodnji veselici. Po dokončanih posameznih točkah, katerim je občinstvo z vso pravico ploskalo, zavrtela se je naša mladina v živahnem plesu, ki je trajal do polnoč?. Marsikomu je bilo težko ločiti se od prijetnih plesalk in zapustili prijazne Dobraveljce, pri katerih so prebili par prijetnih uric. Pevsko-bralno društvo »Kraški Vrh" T Avboru priredi dne 27. julija t. 1. svojo prvo veselico z delovanjem svojega pevskega zbora, in sicer s petjem, mešan in moški zbor, deklamacijo, igro in plesom. Veselica obeta zanimivega vžitka. Veselični vspored objavimo pravočasno. Nova poŠta. — Dne 11. julija t. 1. ndpij»» ^.fc^arnii^JfeUi. okraj „ppreški, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter obenem služboval kot nabi-ratnica poštno hranilničnega urada. Izvozni trg iu trg za svllodc. — Namestništvo v Trstu je dovolilo, da sme biti odprt prometu izvozni trg in trg__za_svi=_| lode tudi ob nedeijah. Brivski pomočniki v Gorici so vložili potom tukajšnjega magistrata kot obrtne oblasti prve instance na namestništvo spomenico, da se dovoli zapiranje brivnie ob nedeljah mesecev julij in avgust opoldne, mesto ob 3. uri pop., kakor je bila doslej navada. Pozor pri kopanju! — Neki gospod se je šel kopat v Sočo pri Barki. Voda ga je zanesla, ali k sreči je bil navzoč tam prevoznik, ki mu je pomagal še pravočasno na varno, ker sicer bi bil oni gospod bržčas vtonil. V kopeli v («rado35 so odšli otroci v sredo v jutro, in sicer so se zbrali tukajšnji na Travniku, odkoder so se odpeljali v spremstvu v 6 žirdinjerah. Spremljali so jih vit. Gatinelli, vit. Gristofoletti in dr. Bizzaro, podpredsednik. V Tržiču se jih je pričakovalo 12 žardinjer, v katerih je bilo 170 otrok obojega spola z Dunaja, iz Gradca in Ljubljane. Iz Gorice se jih je odpeljalo 82. Dražba sv. Cirila in Metoda je imela v mesecu juniju 1831.22 K dohodkov, troškov pa 20G0.14 K. Rojaki, spominjajte se pre-koristne družbe I Javna proštija, — Ker sestavljam bibliografijo za »Zbornik4 »Slov. Matice" ?.a 1001. I,, prosim utjudno vse gg. ravnatelje, profesorje, učitelje srednjih, oziroma ljudskih šol, ki so v šolskih izvcstjlh 1901. 1. objavili kak spis znanstvene ali poljudne vsebine, da mi ga blagohotno pošljejo v porabo. Istolako so naprošeni tisti gg. pisatelji, ki so dali ponatisnili k.ik spi«, da me naj podpirajo na isti način. Če se želi, so spis. vrne. Hoče pri Miriboru, G VII. 1002. Dr. M. Glaser. Razgled po svetu. Državni zbor bo sklican bržčas že IG. septembra. Radi tega bi odpadlo jesensko zasedanje deželnih zborov ter bi morali isti svoje delovanje osredotočiti na sedanji čas. Deželni zbor Istrski. — V seji 5. t. m. je govoril k točki o poročilu agrarne komisije v sklepnem računu dež. agrarnega zaklada za leto 1901. posl. Mandič, kije dokazoval v dolgem govoru, kako se tudi na gospodarsKem polju dela politika ter favorizira Lahe, ki pa nimajo smisla za gospodarski napredek. Galerija je bila v svojem elementu in dež. glavar Campitelli je ni hotel dati sprazniti, dasi so godrnjali celo laški poslanci ter je zastopnik vlade zahteval izpraznitev. Galerija je divjala tudi med govorom dr. Dr. D. Trinajstima. — Bartoli je zahteval, naj se pokliče k redu posl. Mahdiča, češ, da je razžalil predsednika, kar pa ni res. Nastal je krik in sejo so pretrgali. Ko se je ta slučaj pojasnil, je predlagal Bsrtoli, da naj se dež. Ddbor poteguje za to, da se naših vojakov ne bo odtegovalo nujnim delom na polju, temveč naj gredo na vaje le meseca avgusta, Protestni shod v Ljubljani v nedeljo je bil dobro obiskan. Prišlo je nad 1400 udeležnikov. Govorila Hribar in dr. Tavčar, sprejeta resolucija, ki protestira proti klerikalni obstrukciji ter dela klerikalno stranko odgovorno za posledice zaključenja dež. zbora. Dr. Šusteršič je hotel pridirjati v »Nar. Dom« na zborovanje s svojimi pristaši, ki so zborovali ob 9. ter zahtevali splošno in tajno volilno pravico, ali njegova nakana se nt posrečila. Udeležnikov je imel 400. Šusteršič toži. — Dr. Šusteršič je vložil tožbo proti nemškima listoma »Reichs-wehr" in »Neue Freie Presse* radi razža-Ijenja časti, ker sta ga trdo prijemala radi znanih škandalov v kranjskem deželnem zboru. Radovedni «mo, ne na obravnavo, ker je gotovo ne bo, marveč na to, kako bo dr. Šusteršič »odstopal" od tožbe! »Gospodarska zveza", to Šustcršičevo gospodarsko društvo, je imela pred kratkim svoj .redni letni občni zbor. Seveda je »Slovenec* obširno o tem pocočal. Z »Gospodarsko zvezo* pa se bavi tudi »Slov. Narod* od sobote, ki piše mej drugim: Iz »Slovenca" je spoznati, da je »Gospodarska zveza" bistveno spremenila svoj delokrog. Ustanovljena je bila, da pospešuje zadružništvo in da razna kmetijska društva zalaga s kmetijskimi potrebščinamL-Sedaj.pa, razglaša »Slovenec«, da je imela »Gospodarska zveza" dve tretjini Vsega svojega prometa z zadružnimi trgovci, dočira kupuje le malo zadrug, konsumov in kmetijskih društev svoje potrebščine pri »Gospodarski zvezi*. »Gospodarska zveza"je postala—life— rantinja špecerijskega in kolonijalnega blaga za manjše trgovce na deželi, ali za kmetijstvo nima to nobenega pomena. »Sospodarska zveza* je postala v nasprotju z veljavnim zadružnim zakonom navadna veletrgovina, ki nima drugega namena, kakor ta, da od domačih veletrgovin odvrača njih odjemalce, da z davki preobloženim večjim trgovcem odjeda zaslužek. Tej bandi pa pošten zaslužek niti ne zadostuje. Razen dobička ima pred očmi tudi še drug, političen namen. Ne gre se ji za kako občno korist, ne gre se ji za podpiranje svojih odjemalcev, ampak nji je na tem, da oškoduje ali pa ugonobi tiste trgovce, ki niso v klerikalni stranki. — I To se je na zadnjem občnem zboru »Gospodarske zveze" brez ovinkov povedalo, »Slovenec* je ta sam poročal in odkrito povedal, da se je na tem občnem zboru sklenilo sistematično bojkotir.mje liberalnih trgovcev in da se je že razpravljalo o tem, katere ljubljanske tvrdke jo bojkotirati, ker so njih lastniki liberalci. In to, gospodarsko pogubno, politično nevarno društvo, hoče vlada denarno podpreti ! Na občnem zboru se je, kar je tudi povedal „SIovonec", naravnost naznanilo, da jo temu bojnemu društvu ne lo obljubljena, nego tudi že zagotovljena drž, podpora, Ako se vlada tako daleč spozabi, da dovoli ožlin-drani družbi podporo, ako omogoči, da bo »Gospodarska zveza* z državnim denarjem bojkotirala liberalne trgovce, vedeli bodo tudi naši poslanci, kaj jim je storiti, Velezanimlva pravda. — Pred kratkim je skončala v zadnji instanci velezanimiva pravda, ki govori cele knjige ter postavlja na laž razne svetohlince, kateri brez iaži ne morejo živeti, in ki zlasti lažejo, da jim ni prvi ideal polna bisaga. Stvar je ta-le: Ko je v Prigorici pri Dolenji vasi v ribniškem okraju na Kranjskem ležala premožna posestnica Marija Tekavec na smrtni postelji, jo je dolenjevaški župnik Ig. Šalehar prav pridno hodil »tolažit* in jo pri ti priliki na vse načine obdelaval, naj svoje premoženje zapusti farški bisagi. Župnik Šalehar se ni zaman trudil, kajti ko je pobožna Marija Tekavec za vedno zatisnila oči, je župnik Šalehar nastopil s testamentom, glasom katerega je umrla žena vse svoje premoženje zapustila cerkvi. Oškodovani sorodniki pa so vedeli, da je župnik Šalehar umrlo Marijo Tekavec z grožnjami, s hudičem in peklom prisilil, da je po njegovih zapovedih izrekla svojo poslednjo voljo, in ker je župnik Šalehar sam skrpai dotični testament, so nastopili pravdno pot. In pravda je imela vspeh, kajti sodišče je v vseh treh instancah spoznalo, da je testament neveljaven in da je zapuščino Marije Tekavec razdeliti med postavne dediče. Lakomni župnik Šalehar je ostal na cedilu in bi moral plačati Se stroške. To pa možu ne diši. Pisal je neki gospe, ki je tudi med dediči, pismo, v katerem pravi med drugim: „Biagorodna gospa! Dokončana je torej pravda po ranjki Mariji Tekavec iz Prigorice št 27. Ni se spe' nila njena poslednja volja, ker je bil njen testament zarad formalnih pomanjkljivosti zavržen. Da ranjca Marija Tekavec je gotovo dobro želela storiti, se lahko spozna in da se je tako zgodilo, mislim, da niste tega konca veseli, ker lahko rečete zmiraj sami sebi: Kaj bo pa enkrat po smrti, ko bo treba vse krivično poravnati, pa več mogoče ne bo. Povem Vam, da zarad te dedščine svojo dušo vekomaj nesrečno storite; pač ni vredno. Dvoje hudo se je tukaj storilo: prvič, da se ranjce volja ni spolnila in drugič, da pride zdaj naša cerkev v toliko škodo in ker cerkev svojega premoŽenja nima, potem jaz v toliko nesrečo zaradi stroškov, katerih je v Novem mestu pri dr. Žiteku 257 gld. in v Ljubljani (Op. ured.: Pri dr. Žlindri?) 320 gld. > zraven še 60 gld. za testamentarne in druge priče, torej skupaj čez 637 gld. Ker sle na lepem tako dedščino dobili, prosim Vas, da bi saj polovico troškov prevzeli in če vsak nekoliko od dedščine pusti, da bi vsaj nekoliko strašno krivico poravnali. Kakor bi bil jaz storil, ako bi bila cerkev dobila, da bi bil Vam gotovo dve tretjini stroškov povrnil, tako prosim tudi Vi storite, da saj polovico stroškov prevzamete in me z vso lahkoto tolike nesreče saj nekoliko oprostite. —. Vam pa tudi rečm, da Vam za večne časo žal ne bo, če s tako malim plačilom toliko meni storjeno škodo poravnate 1* Ta je tiči Ali na limaniee mu niso šli. Grozi gospej s peklom, da bo pogubljena, -ako-ne poravnavečji del troškov,i"TSSere"jeT nakopal župnik po nepotrebi. To je izsiljevanje, in v tako svrho je zlorabljena vera ter pritisk izvršen na duSevne čute dotične gospe 1 Kaj tako uči sveto pismo?! — Ljudje božji, premišljuje to in nikar ne dopuščajte, da bi se zlorabila vera ob smrtni postelji, da bi se oropali dediči ter mastili nepoklicani, ki imajo že tako vsega dosti, z denarjem ljudstva! Ljudje, spametujte se! Deželi brez Jcc\ — Islandija je srečna dežela. Tam nimajo niti policije, še manj pa kake kaznilnice. »The Peoples Frlend" poroča, da sta se v tisoč letih prigodlla samo dva slučaja tatvine. Neki revež, katerega rodbina je trpela lakoto, je ukradel par ovac. No, ker je bil revež, se je zdelo islandskemu ljudstvu, da je zanj sramota, ki si jo je nakopal na glavo, dovolj kazni. Ko je pa nekoč ukradel bogatin 17 ovne, jih je moral plačati, prodati svoja posestva ter ostaviti deželo. — Otok Panaris na Liparskih otokih je tudi tako srečen, da nima niti kaznilnic, niti revežev In seveda tudi odvetnikov ne, Potres ? Šolana. — 5. t, m, ob 7.30 zvečer jo nastal v Solunu, turško obrežno mesto, potres, ki je trajal 12 sekund, Mnogo hiš je jako poškodovanih, pa tudi vefi ljudij jo ponesrečilo. Prebivalstvo jo pre-ftrašeno. PogoŠftenJo ubogih t Londonu. — 5. t. m, je bilo pogoščenih 600.000 revežev, kar bi se bilo drugače zgodilo ob kronanju. Vse javne dvorane in Šolske velike sobane so najeli v to svrho. V parku londonskega škofa je obedovala 14.000 oseb. Mize so se razprostirale na 2'/> r"'v". na okoli. Pogoščenje je poselila visoka .okracija iu člani vladarske hiše. Hud nadporoČnik je Petscheiner pri lovskem bataljonu v Solnogradu. Ker se mu ni hotel klepar Gratiadei takoj izogniti pri vratih v vojašnico, presekal mu je lice do čeljusti ter mu izbil tudi več zob. Novo poljske žrtve. — Kazenska zbornica v Beuthenu je obsodila pisateljico gospo dr. Gaspari Golde v dveletno, časnikarja Moranskega pa v enoletno ječo, ker sta razširjala poljske, baje revolucijonarne brošure. Zadnji konji za Južno Afriko so odšli iz angleških hlevov v Zagrebu 3. t. m. Zadnjega konja so vodili na kolodvor okrašenega s cvetlicami. Preko Zagreba je šlo v južno Afriko vsega skupaj 50.000 konj. — Z Reke je v soboto odplul zadnji pa-robrod »Michigan" v južno Afriko s 615 konji. Vsega skupaj je z Reke odplulo v južno Afriko 83 parobrodov z 61.111 konji. Novejše vesti. — Na Španskem je bila te dni velikanska nevihta, ki je pokončala setev v celih pokrajinah. — Angleški kralj je po zagotovilu zdravnikov izven nevarnosti. Kronanje bo v septembru. — Danes so začela ministerska posvetovanja zaradi proračuna za I. 1903. V kratkem se bodo nadaljevala tudi nagodl ;na pogajanja. — V Londonu delajo velikanske priprave za vsprejem Kitchenerja. Botha, Devet, Delarev in Reitz so odpotovali v Evropo. Poziv. *l Dopisnika iz Brd v »Primorskem Listu* št 25. z dne 19. junija 1.1., v katerem piše, da se je nekemu davčnemu eksekutorju polomilo kolo in kako da je med popravljanjem istega neki take besede govoril, da so se navzoči otroci nad istimi »zgražali* itd. — poživljam, ker ni povedano, kdo da je bil dotični »eksekutor« a vender sum gre na mene, naj pove, kdo da je bil tisti eksekutor, ki je tako govoril. Jaz izjavljam, da nisem nič govoril tako, kakor piše dopisnik v »Prim, Listu". V Gorici, dne 8. julija 1902. A. Braz, začasni izvršbar. *)Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor «alil«vn tiskovni zakon. Trgovina modnega blag« I J: iL^ > > * j§ „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Maffonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avioritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi tor s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. Dobre ure in po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvom #2W razpošilja na zasebnike 1R/ prva tovarna ar v Mosta (Bris). '^""~ Hanns Konrad, faraz ir ler zlalalis — Mest (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1*30; butlilnik iz niklja fl. 1-95. Ivrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalmb pisem - Ilaj-trovan cenik zastonj! Švicarska urarska obrt. Naznanjamo vsem veSčakom, častnikom, postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edi* o razprodajo novoiznajdene originalne genfeke 14-knratne remont, are zlatega -elektro - pla-cjue, »sestav glas-hutte*. Te ure imajo protimagnelične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in prsskuiene in -0 K = 158.640. — Hranilne vloge 1,318.%5. - Posoj ila 1,3711.213. — Vrednost h iS 142.643 (v resnici so vredno več). — Resorvni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, se dajejo le zadružnikom. Posojila ^^^^^^^^^^^mmtm^m^m^WfMm^M^ Anton Krušič Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica v (»oriej. ^ i krojaški mojster in trgovec Vrtna ulica itev. 26. Izdeluje vsakovrstne možke obleko po vsakem kroju ter /.a vsaki stan. Ima tudi bogato zalogo domaČima in augležkepi Mikna ist«li vr*t 2? i za vsak letni čas. Itlago Je Iz najboljših tovaron ter rviltut h*v).p. J?,: Izdelke iz blaga lastne zaloge jamči. Pfaff-ovi šivalni stroji so najboljl. To sliSi kupec sicer •> vs.ikem izdelku i« o J vs.ak.-iM ;u:enf;-„ k; navadno niti ne ve kaj ju šivalni sfroj, in Je nt ve kako m« ii[i.>šj. tiil v šivalni drn;, trm m^nj kako i>!i Siva, UuLi mi -mi) i,n n.iši v.'- k<»! m-h-ir.l [.«-k:i5.%i raznih tov.«nicki!: >(t..Vv -.• , r.-|.nV,,!i ti.i h> res; Pfaffovf siv.iiui .-iroji n;«-l>..Ij !i \-rI:i\:, Ur s«- uvi-rsli da ¦• uc dela z a»b«'niiii i\y.:/i'.a s.'r.t s Pfaffovim. Ma;i> ceh) [¦:. i'i»-'ii'lli! d-ibi ;« v.-'.;. ilUD.t. ijTokoNjjivi j„i d. ,ma-'u r.ihn ::\ Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji r. ^^^.^F^^^s PfaWovi šivalni stroji Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffovo Šivalne stroje. zaloga Pfaffovih šivalnih in drugih slroje? y BoriGi via Municipio šicv. SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalnie« Šivalnih strojev, dtokolos Nunska ulica 14. ¦Imio i>ri|>ravni tauisiciuo vez- ti; (n>i iHMinTijiO '.(•:• ->¦ jKtiu"ujp iuvr.j'!a>';ic |.ri'k.i!.ij(» na dobroti vsako lov.1:ti:,. Jama s.- za K) f.-t.'