primors*1 dnevn|k >3. maL'Z^ia,i v Trs,u Pohodni, o45, nie3°v ?nevn?k paPA2R6TIZANSKI bra IOa-T pa 26- novem-Cerknim V Vas' Zakrii nad Cik|Pstiroda|mn0žen na tea'bra lol5- d0 17 saP- v tiskar 944 se t® tiskal Govcu "f "Doberdob« v Si, od «' Gorenij Trebu-Po i . septembra 1944 "SlovennL3 1945 v tiskarni Pri Idriij h pod Vojskim Pa v 11' d° 8 maja 1945 k'er je hS °ienem T,s'm ka. Bil :fšla.zadnja števil-tizanski n?'0' tiskani par--Si^iK v z. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 215 (14.045) Trst, sobota, 26. oktobra 1991 Vsi so se končno oddahnili Zadnji vojaki JA zapustili Slovenijo Vojna v Sloveniji se je začela in ko Koper j nca^a na Primorskem. Zadnji vojaki sovražne tr^ke so pozno sinoči zapustili slovenska j^o trajekte, ki so včeraj pripluli v Luko nit?er' se vkrcalo več kot 400 (in ne napoved-tud' za^niih vojakov armade. Med njimi snH enota specialcev, srbrskih rezervistov, ki so paael°vali v spopadih v Sloveniji. Tudi tokrat ^en'h^e zaP^e1: 0 z natovarjanjem zadnjih nebor- .^Sosrbska vojska ne bi bila to, kar je, če 1 tokrat ne bi skušala iti mimo dogovorov, kot''6 V k°Prsko pristanišče pripeljala več vozil, , . bi jih ge iahko odpeljala. (Dogovorjeno je oh° skuPai ®e 200 neborbenih vozil, 31 so jih že Peljali, včeraj bi jih lahko še 169, vendar je cupaj še 200 neborbenih vozil, 31 so jih že .ali, včeraj bi j Popeljala 208 vozil!) ki trajekta Sveti Stefan Barske plovidbe, cje zdaj pluje pod zastavo jugoslovanske arma- b nSta vozila prišla tudi dva vojaška trajekta ziut (>>PO'9<< in >>PO'9 KID<<)- Traiekt »PO-9« ,J raj ni smel v koprsko pristanišče, ker posad- iia ni ko,;e^a Pokriti topa. Tako je čakal nekaj ur S1drišču pred koprskim pristaniščem, preden NADALJEVANJE NA 2. STRANI Jugoslovanska armada stopnjuje topniško in raketno bombardiranje Ves svet ogorčeno obsoja barbarstvo nad Dubrovnikom Za lorda Carringtona v mestu ni blokiranih vojašnic in niti Srbov Armadne granate so poškodovale tudi prastaro dubrovniško sinagogo ZAGREB — Ves svet je včeraj dvignil svoj ogorčeni glas ob napadih jugoslovanske soldateske na Dubrovnik. Londonska vlada je najodločnejše obsodila »barbarski napad JA na Dubrovnik«, Foreign Office je jugoslovanskemu veleposlaniku Svetozarju Rikanoviču izročil izredno ostro protestno noto in ga opozoril, da je zvezna vlada obljubila Evropski skupnosti, da ne bo napadla tega srednjeveškega mesta. Tudi predsedujoči na haaški konferenci lord Car-rington je obsodil armadno nasilje, ki nima nobenega opravičila, saj v Dubrovniku ni blokiranih jugoslovanskih vojašnic in niti Srbov, ki bi jih morala vojska reševati. Gre torej za navadno osvajalno vojno. Predsednik evropskega parlamenta Enrigue Baron Crespo pa je včeraj v Strasbourgu s svečanim pozivom pozval srbske oblasti, naj nehajo bombardirati Dubrovnik. »Njegov sijaj je last NADALJEVANJE NA 2. STRANI Spet neuspeh v Haagu HAAG .— Mirovna konferenca o Jugoslaviji bo nadaljevala s svojim delom, kljub temu da na včerajšnjem sedmem zasedanju niso storili niti koraka naprej, saj Srbija odločno nasprotuje načrtu lorda Carringtona. Slovenski predsednik Milan Kučan je svoje vtise o konferenci v pogovoru z novinarji strnil v stavku: »Z našega vidika konferenca ni bila preveč uspešna«. Slovenska delegacija je v Haagu posvetila vse napore trdni odločenosti Slovenije, da si pridobi mednarodno priznanje. Ta odločitev je bila na včerajšnjih pogajanjih uveljavljena in ji tudi v delu komisij ni nihče oporekal. Odnos do novega Carringtonovega predloga o bodočih razmerjih med republikami bivše Jugoslavije se ni spremenil. Še vedno je pet republik podprlo dokument, medtem ko je edino srbski predsednik Slobodan Miloševič vztrajal na stališču, da je temelj dogo- varjanj Jugoslavija in ne posamezne suverene republike. »Nemogoče je sprejeti enoten koncept za vse republike«, je dejal predsednik Kučan in dodal, da se je za polno neodvisnost očitno odločila le Slovenija. Črnogorski predsednik Bulatovič je sicer ponovil podporo Carringtonovemu predlogu, vendar se je v stališčih do statusa manjšin in področij, kjer te živijo - predvsem na območju Hrvaške - včeraj približal Miloševičev! poziciji. Haaška konferenca je torej doživela nov neuspeh. Odsodnost srbskega bloka zveznega predsedstva in zveznega sekretarja za obrambo Veljka Kadijeviča pa dokazuje, da se ta blok ne zmeni za Evropo, temveč nadaljuje po svoji poti uresničevanja Velike Srbije, če ji ne bo uspelo ohraniti okrnjene Jugoslavije. ^rsta pomembnih ukrepov z zasedanja ministrskega sveta »Super pravdništvo« proti organiziranemu kriminalu $ke^ ~T~ Ustanovitev prol in pog *uS^0v^ne direkcije In, U; y a_inz.li dimni u * ski svot ^ včeraj sPreiel 1 dhiaimPaket predvide\ VaQhi nove ukrepe proti karabiniokrepitev Policijsl ter nTJ rjev in finančne miari,, pitev uprave sod; dve i?,.letne' Člani vlade briii ! traiajočim U tudi nH1~l, za 2, Ta' ki določa dtianr °dke ne°dvisnih o za unu 1 znesek tisoč mi! repov r,6126 *n *e vrst° dr’ teoa ^nevneni redu, r pUrlanr zadeva nujne pc Sedah ^'duiijsfco krajino Podtajnika Cristof vlada ta ukrep, potem ko ga bo glede na težak položaj gospodarstva te dežele še dopolnila, obravnavala na eni prihodnjih sej. Ministrski svet je paket za boj proti organiziranemu kriminalu sprejel na predlog pravosodnega ministra Martellija, ki si je zamislil ustanovitev »vsedržavne direkcije proti mafiji« ali nekakšnega »super pravdništva«. Sestavljalo jo bo dvajset »supersodnikov«, vodil pa najmanj kasacijski sodnik z ustreznimi izkušnjami. Pravosodni minister pa si je s to potezo nemudoma nakopal novo glasno nasprotovanje sodnikov, po mnenju katerih bi bilo za koordinacijo akcije proti organiziranemu kriminalu dovolj uporabiti generalne pravdnike pri prizivnih sodiščih. Druga poteza včerajšnjega ministrskega sveta, ki je prav tako ubsojena na polemiko, pa je uvedba obdavčenja samostojnih delavcev po ameriškem vzoru »minimum tax«. S tem se samostojno delo v davčnem pogledu nekoliko približuje odvisnemu, saj delodajalci odslej ne bodo mogli prijaviti manjšega dohodka od tistega, ki ga prijavljajo njihovi uslužbenci. Komaj sprejeti odlok ministrskega predsednika je sicer plod sporazuma s stanovskimi organizacijami neodvisnih delavcev in profesio-nistov, njegov glavni namen pa je prilagoditev njihovih dohodkovnih količnikov ekonomski stvarnosti. S preprostimi besedami pa je največja (in pozitivna) novost v tem, da nam pri prijavi dohodkov ne bo treba sočustvovati s tistimi podjetniki ali profesionisti, ki zaslužijo manj kot njihova čistilka. Komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice sprejela osnutek Korak naprej za jezikovne skupnosti ie v 'rf Za ustavna vprašanja poslanske zbornice okvirneedo P° dvodnevni razpravi odobrila tekst 2a odot, zakona za manjšinske jezikovne skupnosti. IaisovCgritev osnutka so glasovale vse skupine, razen okstrukJijQn repuk>Kkancev, ki so dolgo izvajali trdo so s,U Celotnega postopka, ki je z zastoji trajal več ‘i furiari ^.a P°zitiven izid pobude še zlasti prizadeva-Fachin LČn poslanci Renzulli in Breda (PSI), Schiavi .Zakon ascolat.(DSL) ter Bertoli in Santuz (KD). čipov; DrJe stavljen na podlagi treh temeljnih prin-Ustave /i,1Z.nava Jezikovne manjšine po šestem členu *ani' uva° fezikovna skupnost so priznani tudi Fur-ia P° izraženi zahtevi manjšinski jezik v Si), solGi krajevnj|f9 te9a Pa dodeljuje deželnim in drugim Itlanjšinskih1praVam precei kompetenc na področju si°Pku«Sa osnutek odobrila v »sestavljalnem po-ar Pomeni, da senat ne bo mogel ponovno razpravljati o posameznih členih ali morebitnih dodatnih amandmajih, ampak bo moral tekst izglasovati ali zavrniti v celoti. Z odobritvijo osnutka v komisiji poslanske zbornice je bil vsekakor storjen pomemben korak naprej in ustvarjeni so pogoji, da ga dokončno odobri tudi poslanska zbornica na plenarnem zasedanju. Omenjeni zakon ne zadeva naše skupnosti, čeprav so bili pred leti poskusi, da bi se tudi vprašanja Slovencev v Italiji spravilo v ta okvir, ki pa je bil na pritisk manjšine ocenjen kot neprimeren. Gre vsekakor za pomemben dosežek, ob katerem pa se gre vprašati, ali bo zakon mogel dočakati dokončno odobritev tudi v senatu. Zakonodajna doba se namreč izteka in če računamo, da bo parlament zaseden z razpravo o proračunu do konca leta, je časa do pomladanskih parlamentarnih volitev le še par mese- Danes bo sprejel zastopstvo Slovencev De Mchelis: Oster pritisk na Srbijo GORICA - Minister za zunanje zadeve Gianni De Michelis je včeral v Gorici odprl akademsko leto na Fakulteti za diplomatske vede (na sliki). Šef italijanske diplomacije je predaval o aktualnih integracijskih in dezintegracijskih tokovih v mednarodnem dogajanju ter se odločno zavzel za nov mednarodni red. Dosedanji red je temeljil na ravnovesju sile, vendar je razpadel. Upoštevati je treba nove procese soodvisnosti na planetarni ravni in jih obvladovati, sicer tvegamo nove konflikte, tokrat na osi sever jug. De Michelis je obravnaval tudi razmere na Balkanu in vlogo Evrope pri reševanju konfliktov med jugoslovanskimi republikami. Dejal je, da je Evropska skupnost izbrala edino možno pot pogajanj in da bo čas pokazal pravilnost te izbire. Končna rešitev za Jugoslavijo naj bi bila v ohlapni konfederaciji s priznanjem sedanjih meja, suverenosti republik in zaščite manjšin. Pet republik je sprejelo ta načela in sprejeti jih bo morala tudi Srbija, če ne drugače za ceno ostrejšega političnega in gospodarskega pritiska. Minister je tudi poudaril nedotakljivost meje med Italijo in Slovenijo ter zavrnil vsakršno revanšistično težnjo s tem v zvezi. Danes pa bo zunanji minister v trstu, kjer se bo na Prefekturi sestal s skupnim predstavništvom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in z zastopniki italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Nato pa bo v hotelu Savoia Excelsior na tiskovni konferenci obravnaval vprašanje Trsta v odnosu do Evrope. Včerajšnji večinski vrh zagotovil lažjo pot finančnega zakona Po dogovoru o amandmajih ostajajo v razpravi še volitve RIM — Kot vse kaže, finančni zakon ni več plavajoča mina za vladno ladjo. Po včerajšnjem - zadnjem izmed cele vrste - večinskem vrhu so namreč vladne stranke vendarle našle skupni jezik za amandmaje, sporazum pa po prvih kometarjih ne pušča za seboj ne zmagovalcev in niti poražencev. Vlada si je tako oddahnila, po odstranitvi te ovire pa se na parlamentarno razpravo pripravlja v precej manj razburjenem ozračju. Dokaj popustljiv signal je včeraj prišel tudi s sestanka socialističnega vodstva, ki je s pogledom, uprtim v obdobje po sprejetju finančnega zakona, vladi pripravilo nalogo majhne volilne reforme, ki bi jo bilo treba sprejeti še pred volitvami. V ospredju te reforme bi po socialističnih željah moralo biti določilo o najmanjšem možnem kvorumu glasov za izvolitev v posamezna predstavniška telesa. Iz Švice je bilo včeraj že tretji dan zapored slišati tudi Cossigov glas, ki niti tokrat ni štedil z ocenami in sodbami o italijanski notranji politiki. V polemiki s Krščansko demokracijo je predsedsednik republike pojasnil, da je pri tem, ko je govoril o volitvah v maju izrazil svoje odločitve, ne pa smernice, toda - je pribil - če Forlani s tem ni zadovoljen, ima vse možnosti, da te odločitve spremeni in sproži vladno krizo. Cossiga se je potem osvobodil še nekaj drugih kamenčkov, kot npr. tistih, ki so zadevali komisijo za raziskovanje pokolov (ki da na vsaki seji le še bolj zapleta stvari) in višji sodni svet (za katerega se bo še naprej boril, da se ne bi spolitiziral). Tudi notranji minister Scotti je glede ugibanj o datumu prihodnjih volitev v sintoniji s Cossigo včeraj izjavil, da taka ugibanja niso umestna in da bomo volili v maju, in to najpozneje do 24. maja. Toda če je večini uspelo znova navezati dialog o ekonomskem nanevru, pa tega ne bi mogli trditi za vprašanja, ki so vezana na dolgo predvolilno tekmo. Liberalec Al-tissimo se je včeraj lotil La Malfe in njegove opozicijske izbire, s katero da je »izdal« laične zaveznike in vzpostavil preferenčni odnos s Krščansko demokracijo. Za Kvirinal pa je liberalni tajnik lansiral kandidaturo »kakega laika« ali pa »bivšega demokristjana«, pri čemer je imena prepustil ugibanju. Occhetto pa se je po polemikah v Riminiju včeraj vrnil k svojemu predlogu o »paktu osmih«, za katerega je pojasnil, da ne pomeni oživljanja »frontizma«. Toda če so se odnosi DSL s PSI popravili, se mora Occhettova stranka soočati z bolečo notranjo polemiko okrog moskovskih finansiranj, povrhu pa je zašla v pravi ognjen spopad s Cossuttovimi neokomunisti. Kljub napovedim črnogledov o razkolu CGIL je uspela ohraniti enotnost RIMINI - Kljub napovedim črnogledov se največja italijanska konfederacija CGIL ni razklala. Delegati so z ogromno večino (proti jih je bilo samo 6, 4 pa so se vzdržali) sklenili, da bodo volili novo vodstvo z javnim glasovanjem in sicer na osnovi liste, ki bo predložena. Včerajšnje glasovanje je bilo resnični ključni trenutek kongresa. V prihodnjih dneh je še možna razdelitev tako glede dokumentov kot tudi glede vodstva, toda z včerajšnjim glasovanjem delegatov je sindikalna organizacija dokazala, da hoče ostati enotna ob notranjem pluralizmu. Po oceni komentatorjev je generalni sekretar Bruno Trentin z včerajšnjim glasovanjem zmagal na kongresu in se potrdil kot voditelj. Skupno z njim pa je zmagal tudi sedanji pridruženi generalni sekretar Ottaviano Del Turco, do včeraj še voditelj socialistih11^ struje, ki je bistveno prispeval temu, da je CGIL ubrala pot reto1' 4-•! iira o i n rl i Ir n F o NT n/3/T dV 1U uumid put mističnega sindikata. Njegov ]u^. f so delegati pozdrav ^ i • i_________ nfS' ranji poseg e----r,v i izredno toplim aplavzom, P1 _ :ako toplim, kot je bil tisti, s kat® rim so pozdravili Trentinov uvodno poročilo. Del Turco 1^ med drugim poudaril, da je geP^ ralni sekretar jamstvo za prencM tev sindikata, ki sedaj ne potreb je več strankarskih struj. Dodal P je, da bi se socialisti spet zdruz1^ v strujo, če bi v sindikati spet prl šli do izraza maksimalizmi starep kova. ova. Do nedelje bodo delegati zavz® . s sprejemanjem kongresnih o° /-»ir in '7 imlifira m i Tl O VEM umentov in z volitvami novep odstva. Trentin in Del Turco osta po včerajšnjem glasovanj FIEG opozarja na težko krizo za časopisje RIM — »Tisk v Italiji je kot osebni avtomobil, ki se na avtocesti znajde stisnjen med dvema prehitevajočima tovornjakoma: ali konča s ceste, ali pa ga tovarnjaka streta«. To slikovito prispodobo, po kateri sta tovornjaka javna in zasebna televizija, avtomobil pa dnevni in periodični tisk, je izrekel predsednik Združenja časopisnih založnikov (FIEG) Giovanni Gio-vannini na skupščini Združenja. Po njegovem se je italijansko časopisje ponovno znašlo v tako težkem položaju kot v sedemdesetih letih. Giovannini pa je pojasnil, da FIEG ne zahteva državne pomoči, država mora le zagotoviti sodobne in uspešne storitve (pošta, prevozi in telekominikacije) po ugodnejših tarifah ter mora preprečiti napovedano trikratno zvišanje davka IVA, obenem pa je treba preprečiti nevzdržno rast stroškov. Macaluso: KGB je leta 1973 skušal umoriti Berlinguerja RIM - »Služabniki Moskve? Vedite torej, da je leta 1973 med njegovim obiskom v Bolgariji KGB skušal umoriti Enrica Berlinguerja.« Senator Demokratične stranke levice Emanuele Macaluso je z intervjujem tedniku Panorama vnesel v italijansko politično razpravo nov element, ki doslej ni bil znan. In ki bi lahko odprl novo poglavje v zgodovini odnosov med bivšo KPI ter sovjetsko komunistično partijo. V intervjuju, ki je bil v glavnem posvečen finančni pomoči, ki jo je po vojni sovjetska partija nudila italijanski, je Macaluso dejal, da je bil leta 1973 med obiskom v Bolgariji Berlinguer žrtev prometne nesreče. Tovornjak je presekal pot sprevodu avtomobilov in se zaletel v avto sekretarja italijanske KPI. Berlinguer se je rešil v bistvu brez poškodb, tolmač, ki »ga je spremljal kot senca« pa je bil pri priči mrtev. Na pripombo novinarja, da je morda šlo za banalno prometno nesrečo, je Macaluso odločno zavrnil domnevo, češ da so bili varnostni ukrepi prestrogi, da bi lahko šlo za naključje. Dodal je tudi, da je Moskva Berlinguerju ni zaupala, ker je sumila, da bo peljal KPI izpod strehe vzhodnega zavezništva v objem Nata in Washingtona. Macaluso je dodal, da je KGB sistematično vohunil v KPI in poudaril, da je povsem možno, da bi sovjetska vohunska služba finansirala tudi Rdeče brigade. Siciljanski senator je prvi in edini med Berlinguerjevimmi sodelavci, ki je spregovoril o poskusu atentata. Ne bivši sekratar KPI Natta, ne Berlinguerjev glasnik Tato, ne bivši zunanji minister Galluzzi niso potrdili suma, pač pa so potrdili le novico o prometni nesre-či. Če je Macalusova teza resnična, je očitno, da je treba raziskati še marsikaj v odnosih med KPSZ in KPI. Vprašanje je sicer, zakaj Macaluso ni prišel že prej na dan s svojo trditvijo in jo je uporabil le kot zagovor in dokaz, da italijanska partija ni bila služabnica Moskve. Toda v Italiji je že običaj, da vprašanja kot »zakaj ravno sedaj« ostanejo največkrat brez odgovora in zaradi nedorečenosti spodbujajo le nove sume, domneve in govorice. Referendum za Sandžak f NOVI PAZAR — V Stranki demokratične akcije za Srb^ jo trdijo, da se je včeraj v Sandžaku začel referendu® avtonomiji te pokrajine. Na sedežu občinskega odb ^ stranke v Novem Pazarju so včeraj ob 9. uri odprli pr^ glasovalno mesto, okrog 10.30 pa so odprli še eno v enl. novopazarskih krajevnih skupnosti. V Sjenici in Tuti ' dveh sandžaških občinah, kjer so Muslimani v večini, v raj ni bilo nobenih javnih glasovalnih mest. Neuradno F se je zvedelo, da so ponekod že ponoči pripravili ta] izrekanje pripadnikov muslimanskega naroda o politični zemeljski avtonomiji Sandžaka. V Sandžaku je slišati 9® p. rice, da je policija dobila skorajda povsod opkrepitve, ® L rav po ulicah včeraj ni bilo opaziti nič nenavadnega in tu nobenih izgredov ni bilo. ai Referendum naj bi opravili v šestih občinah srbsK F. dela Sandžaka in v petih sandžaških občinah v Črni 9 , Bil naj bi tudi v črnogorski občini Plav, za katero pa ur ne oblasti pravijo, da ni bila nikoli del Sandžaka. ■ CELOVEC — Na celovškem letališču je včeraj pr*?*3,, lo jugoslovansko vojaško letalo tipa MIG-21. Z nji® J e Avstrijo pobegnil jugoslovanski vojaški pilot hrva narodnosti, 33-letni Rudolf P. Priletel je z bihaškega, ^ tališča. Letalo ni bilo oboroženo, pilot je imel pri se ,icj. običajno osebno orožje. Na zaslišanju na celovški P°‘.ejj ji je povedal, da se je za pobeg odločil zato, ker ne ' streljati na svoj narod.(dd) nadaljevanji s 1, strani • Zadnji vojaki je prišel ukaz iz Pulja, naj vendarle pokrije top. Sveti Stefan in PO-9 sta v zgodnjih popoldanskih urah iz pristanišča najprej odpeljala kakih 60 neborbenih vojaških vozil. Zdaj predvidevajo, da so jih odpeljali samo do Pulja in da bodo že okoli 22. ure zvečer prišli po drugo pošiljko. Drugi neuradni viri so nepovedovali prihod večjega grškega trajekta, ki naj bi odpeljal še zadnja dogovorjena vozila. Sinoči pa je v Koper priplul neki precej manjši malteški trajekt, ki ne more vkrcati vseh vozil, tako da so dajali prednost osebnim avtomobilom jugoslovanskih oficirjev. Predstavniki organov za notranje zadeve so nam pojasnili, da bo imela armada čas za umik samo do 24. ure »in niti minute več!« Povsem verjetno pa je, da bo zaradi obotavljajočega umika v Sloveniji ostalo več vojaških vozil. Včerajšnjemu umiku so nekaj časa prisostvovali tudi Janez Janša, njegov namestnik Miran Bogataj in_ general Janez Slapar, nečelnik RŠ TO. B. Š* • Ves svet vsega človeštva«, so včeraj izjavili na generalni konferenci Unesca in napovedali, da bodo v ponedeljek poslali v Dubrovnik svojo delegacijo. Srbska soldateska pa se ne meni za vse te pozive in nadaljuje s svojo osvajalno vojno. Včeraj so se dubrovniškemu obzidju približali že na 3 kilometre, tako da je padec Dubrovnika le vprašanje časa. Armada se hvali, da je strla skoraj vse »ustaške obrambne sile« in da bo že v kratkem »osvobodila« Dubrovnik. Armada pa pozablja, da je mesto dopoldne obstreljevala s topovskimi granatami in raketami. Pri tem ni izbirala ciljev in sredstev. Tarče napadov so bili zato številni stanovanjski, poslovni in hotelski objekti. Najhujši so bili napadi na območju Reke Dubrovačke, saj je tam še zadnja hrvaška obrambna črta pred Dubrovnikom. Med predsinočnjim obstreljevanjem je armada zadela in poškodovala nekaj kulturnih spomenikov v stari mestni četrti. Poškodovana je tudi dubrovniška sinagoga, spomenik nulte kategorije, drugi naj starejši objekt te vrste v Evropi. Armada prav tako pozablja, da v Dubrovniku že 25 dni 60 tisoč ljudi preživlja dramatične trenutke v zakloniščih brez elektrike, brez vode in z zadnjimi rezervami hrane. Poveljnik vojnopomorskega območja Boka, viceadmiral Jokič je včeraj izjavil, da njegove sile ne bodo bombardirale starega mestnega jedra. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, kdo torej bombardira Dubrovnik. Svet nima dvomov, da je to jugosolda-teska, ali bolje rečeno, velikosrbska vojska. Dubrovčani pa vsem tem svečanim izjavam vključno z včerajšnjo Miloševičevo na srečanju s Tudj-manom, da Srbija nima ozemeljskih zahtev na Hrvaškem in da bo takoj po vrnitvi v Beograd storil vse za ustavitev napadov na Dubrovnik, ne verjamejo. Vojska je namreč včeraj preprečila trajektu Slavij a, da bi zaplul v dubrovniško pristanišče s prepotrebno humanitarno pomočjo. Podobna usoda bo bržkone doletela tudi hid-rogliser Krila Dubrovnika, ki bi moral iz Barija v Dubrovnik pripeljati pomoč združenja Prijatelji Dubrovnika, ki so ga pred dnevi ustanovili v Bariju. BTP BUDNI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. septembra 1991 in zapadlostjo 1. septembra 2001. ■ Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 28. oktobra. ■ Osnovna emisijska cena znaša 93,85% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 93,90%. ■ Glede na ceno, s katero bodo večletne obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (93,90%), je maksimalna letna redna donosnost 13,54% bruto in 11,83% neto; ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Večletne obveznice se koristijo s 1. septembrom: ob vplačilu (4. novembra) bo treba doplačati poleg cene, iznesene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS: 11,83 % Zakon v prid obmejnega pasu zaradi jugoslovanske krize še vedno ni odobren! RIM — Predsednik deželne ^ade Adriano Biasutti je bil Povabljen včeraj v Palačo Chi-p kjer so imeli na dnevnem edu obravnavo zakonskega stiutka o izrednih posegih v °rist tržaške in goriške pokra-,ltle ter obmejnih predelov vi-oniske pokrajine, kjer se zlasti a gospodarskem področju očno čutijo zle posledice jugoslovanske krize. tJsnutek je pripravil minister a industrijo Guido Bodrato, Podtajnik v predsedstvu minis-$kega sveta Nino Cristofori Pa je v teh dneh preveril njego-0 ntemejjenos(. oziroma vero-ostojnost pritožb zaradi raz-er v Jugoslaviji oškodovanih stanovskih krogov v Furlaniji- Julijski krajini. Na žalost pa tudi ta preverba ni zadostovala: zakonskega osnutka niti včeraj niso odobrili, to pa zaradi tega, so razložili, ker je finančno ministrstvo zahtevalo še dodatna "tehnična" pojasnila. Vse to v trenutku, ko se hudo mudi in ko bi bilo treba zato osnutek nemudoma spremeniti v odlok in slednjega prav tako naglo uveljaviti! Predsednik Biasutti je seveda izrazil željo, da bi se ustrezni postopek čimprej izgotovil in da bi postal dekret polnomočen. »Sicer pa bom preveril dobro voljo vlade v torek na novem zasedanju konference Država-dežele, ki ji bo predsedoval sam Giulio Andreotti,« je še pripomnil Biasutti. Na njem sodelujejo tudi predstavniki Zveze Slovencev po svetu V Vidmu teče tridnevni kongres Deželne ustanove za izseljeništvo VIDEM — Na sedežu deželne uprave v Vidmu se je včeraj popoldne začel tridnevni kongres Deželne ustanove za izseljeništvo, ki so jo ustanovili pred nekaj meseci z namenom, da se temu vprašanju zagotovi posebna pozornost, sami ustanovi pa potrebno avtonomijo, ločeno od delovanja deželnega odbora. Na zasedanju, ki se ga udeležujejo tudi predstavniki Zveze Slovencev po svetu s predsednikom Fer-rucciom Clavoro na čelu, je o problematiki izselje-ništva včeraj spregovoril predsednik Deželne ustanove Ottorino Burelli. Najprej je podal oceno družbe-no-gospodarskega položaja v Furlaniji-Julijski krajini. Vse večje blagostanje in splošna rast sta v prvi vrsti razlog, da se je izseljenski trend v bistvu zaustavil. To še ne pomeni, da so s tem v zvezi vsa vprašanja odpravljena. Deželna ustanova za izseljeništvo bo spremenila svoj način dela, postala bo bolj kapilarna in učinkovitejša predvsem v tistih sredinah, ki potrebujejo največjo pomoč. Ottorino Burelli je posebej poudaril vlogo, ki jo ima pred nekaj meseci ustanovljena deželna ustanova. Njen osnovni cilj je nadaljevati delo, ki se je na deželni ravni udejanilo po reformi iz lefa 1980, oziroma ga celo izboljšati. V zadnjem desetletju je deželna uprava za vprašanja izseljeniš-tva namenila 40 milijard lir, s katerimi so lahko podpirali delo izseljencev po svetu ter se organizacijsko primerno opremili v sami Furlaniji-Julijski krajini. Ce je Dežela FJK pokazala posebno pozornost tem vprašanjem, je bil še mnenja Ottorino Burelli, obstajajo še težave na ravni država-dežele in to predvsem, kar zadeva obljube, ki so bile dane na 3. vsedržavni konferenci o izseljeništvu. Predsednik Deželne ustanove za izseljeništvo je bil v svojem poročilu delno kritičen do posameznih organizacij, ki so prevečkrat skrbele izrecno samo zase in pozabile, da je prava, resnična moč teh ustanov edinole v skupnem načrtovanju in sodelovanju. To je nekaj osnovnih misli, ki jih je izrekel Ottorino Burelli in ki so bile tudi predmet poznejše razprave. Kongres se bo nadaljeval danes z delom po komisijah, jutri pa bodo delegati prisluhnili ocenam posameznih skupin in zaključkom predsednika Burellija ter se domenili za delovanje v razdobju 1992-94. RUDI PAVŠIČ Lojze Peterle sprejme danes Slovence iz zamejstva x ^OPER — Predsednik izvr-1 ega sveta skupščine repub-e Slovenije Lojze Peterle in ^ bister za Slovence po svetu ■ Janez Dular organizirata bpno srečanje z zastopniki Rejskih Slovencev iz Mad-ske, Avstrije in Italije. t ječanje bo danes, 26. ok-yDra, ob 13. uri v Kopru in cer v prostorih hotela Tri-yiav (v kristalni dvorani). Predsednik Peterle in nje-ril Vl soc^e^avci bodo spregovo-1 o moratoriju, o umiku ar-j®.6, ° pogajanjih v Haagu se o drugih vprašanjih v v-.ezi s krizo na tleh Jugosla-in6 •*;er Prisluhnili mnenjem Pripombam zamejcev. Jutri skupščina Italijanske unije ROVINJ — V Rovinju se bodo jutri dopoldne sestali delegati skupščine osrednje organizacije italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Zasedanje so za dan premaknili, kajti danes se bo v Trstu delegacija Unije Italijanov sestala z zunanjim ministrom Giannijem De Michelisom. V Rovinju naj bi govorili o položaju te avtohtone manjšine v obstoječi jugoslovanski krizi; delegate čaka dalje obravnava in sprejem pravilnika o delu stalnih komisij skupščine in imenovanje njihovih članov. Predstavniki Giunte, izvršnega odbora Unije, bodo zbranim poročali o opravljenem delu, predstavili pa naj bi tudi projekte, za katere pričakujejo namenski delež sredstev po italijanskem zakonu o razvoju obmejnih območij. Rok za pridobitev tega denarja se izteka, prav to dejstvo pa je na zadnjem zasedanju občinske skupščine v Izoli spodbudilo vprašanje delegata italijanske narodnosti o lastnini Manziolijeve hiše. Njena obnova in ureditev restavratorskega centra je eden od treh projektov italijanske pomoči, dogovorjene 1988. leta med tedanjima predsednikoma vlad Gorio in Mikuličem. Italija je, poleg deleža izolske občine in republike Slovenije, namenila tri milijarde in 200 milijonov lir, vendar pod pogojem, da preide Manzi-olijeva hiša v last Skupnosti Italijanov. Kot že reče- no, čas za pridobitev sredstev se izteka, zato morajo v Izoli vprašanje lastništva te nepremičnine urediti v nekaj prihodnjih dneh. Pohiteti morajo tudi s spremembo odloka o izobešanju zastav v občini in ob tem spoštovati voljo italijanske manjšine, da je njena nova zastava kar italijanska trobojnica brez vsakih simbolov. V tej obalni občini so tudi predlagali spremembo slovenskega zakona o državljanstvu tam, kjer določa pogoje za pridobitev. zavzemajo se namreč za to, da bi imeli občani, ki so v kraj prišli iz hrvaške Istre, med prosilci za slovensko državljanstvo določeno prednost. Sicer pa se v izoli še ukvarjajo s spoštovanjem dvojezičnosti in poimenovanjem mestnih predelov in ulic z izvirnimi krajevnimi imeni. V ta namen deluje v občini posebna komisija zav toponomastiko, ki zbira predloge za poimenovanje. Mnogi pa še vedno pozabljajo na določilo o enaki velikosti črk slovenskega in italijanskega javnega napisa in prav tako na pravilen prevod, čeprav ga v občinski upravni službi dobijo skupaj z obrtnimi dovoljenji. Kršitelje je doslej čakala kazen v višini 150 dinarjev, po novem pa bodo morali komunalnemu redarju takoj odšteti dva tisoč slovenskih tolarjev. MIRJAM MUŽENIČ Državno vodstvo DSL Uradno obišče Slovenijo S10VTRS.T — V ponedeljek in torek se bo mudila na uradnem obisku v VodiN' delegacija državnega vodstva Demokratične stranke levice. pQ l 1° bo odgovorni za mednarodna vprašanja Piero Fassino, v njej Anaei ° senat°r Andrea Margheri, poslanca Isaia Gasparotto in Luana feder 0I}}' deželni tajnik DSL Elvio Ruffino, tajnica tržaške strankine °cJ/e Perla Luša in poddirektor Cespija Adriano Guerra. HHQr,°5te. bosta sprejela predsednik predsedstva republike Slovenije cija Kučan in zunanji minister Dimitrij Rupel, sicer pa se bo delega-hidi z' Q 'S Predstavniki vseh večjih političnih strank Slovenije, kakor stVom ltabjonskimi zastopniki v slovenskem parlamentu ter s predsed-Porlamenta in komisijo za zunanje zadeve, žolne amen °biska v Ljubljani je ta, kot navaja tiskovno sporočilo de-Ci°na/Ve2e ^SL, da se vzpostavijo uradni stiki s političnimi ter institu-takšci^11171* °b^astrni nove republike in da se sporazumno dogovorijo za na 0 Pobude, ki bi prispevale k politični rešitvi jugoslovanske krize 0VJ sožitja med suverenimi republikami. R°nkah* ?a^ne veljati nov vozni red poletov z deželnega letališča pri Pr°go T k' ko trajal do 28. marca 1992. Med novostmi naj omenimo P°nefi ! rs*;'Rudinipešta in obratno. Iz Ronk bodo letala vzletela vsak ni 6 in četrtek ob 7.45 in priletela v Budimnešto ob 9.25; v obrat- o1 Snieri K°nkah ek ob 7.45 in priletela v Budimpešto ob 9.25; v obrat-Pa bodo vozila letala ob sredah in nedeljah s pristankom v °b 22.40. Danes v Kopru slavje z Milanom Kučanom KOPER Danes dopoldne ob 11. uri se bo začelo na koprskem starem pomolu veliko ljudsko praznovanje, na katerem bo slavnostni govornik predsednik predsedstva republike Slovenije Milan Kučan. S tem slavjem naj bi mlada država Slovenija obeležila zgodovinski trenutek, ko začenja dejansko sama nadzirati svoje ozemlje, teritorialne vode in zračni prostor; do danes bi namreč morali zapustiti Slovenijo še zadnji pripadniki jugoslovanske armade. Ravno tako danes, vendar ob 15. uri, bo pod pokroviteljstvom republiškega predsednika Milana Kučana na Seči pri Portorožu osrednja slovesnost ob 30-letnici kiparskih simpozijev Forma viva. Tudi letošnjega simpozija, ki neprekinjeno deluje že od ustanovitve dalje, se je udeležilo pet kiparjev iz Hrvaške, Češkoslovaške, Italije in Slovenije. Slovesnosti se bo udeležil tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, slavnostni govornik pa bo umetnostni zgodovinar in kritik Stane Bernik. Ta simpozij je eden redkih v svetu s tako dolgo tradicijo in danes bo na pošti Portorož v uporabi priložnostni poštni žig z novim emblemom simpozija, ki ga vidimo tu spodaj. Rezalec Messi bo sodeloval z družbo Unip Bologna Um Zavarov si iz sklopa Zadružne viteRnPnzadevarliih za še u Promociio svojih s šeqa r, l Q, s°belovanje najsi Južn yorskega plezalca na SneriflPv Tirolca Rheinolda sporazu,/!™ je d°segla p< katerih v. Pr°Pagandne nai bivakh k° družba seznanil bo v tn °i na iavnem srečal glavi*' 29-oktobra, na r druoim- ^odežu v Bologni RmSkf .bosta navzoča tn PreckpH zaPan Renzo Imb druk Unipola Enea M Danes tretja razstava govedi iz Nadiških dolin ŠPETER — Na pobudo Združenja furlanskih rejcev in Gorske skupnosti za Nadiške doline bo danes pri Špetru III. razstava govedi Nadiških dolin. Razstava bo priložnost za preverbo kvalitetno-izbirnega dela, ki so ga opravili govedorejci v okoliških dolinah, tudi sicer pa je že na dlani, da so v kakovostnem pogledu veliko napredovali. Obenem pa pomeni ta razstava seveda tudi nadaljnjo promocijo živinoreje in s tem tudi dohodkovne plati vseh, ki se odločajo za to opravilo v gospodarsko kočljivih razmerah in pri svojem poslu tudi varujejo krajinsko okolje, tradicije in kmečko kulturo teh krajev. Ob razstavi bo pokušnja tipičnih domačih proizvodov. Bivši borci za dialog in strpnost LJUBLJANA Izvršni odbor Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije je pred kratkim obravnaval razmere v Sloveniji in na Hrvaškem po izteku moratorija v zvezi z nadaljevanjem legitimnega procesa osamosvajanja. V ustreznem sporočilu beremo uvodoma, da borčevska organizacija podpira ukrepe predsedstva republike, slovenske skupščine in vlade za zagotovitev samostojne državnosti in popolne suverenosti Slovenije, za njeno mednarodno priznanje in uveljavitev kot demokratične in sodobne države. Pričakujemo, je rečeno dalje, da bo samostojna republika Slovenija tudi v prihodnje odprta za demokratičen in enakopraven dialog pri iskanju izhoda iz jugoslovanske krize ter dejavno prispevala k mirovnemu procesu. Ker je še veliko nejasnih ali odprtih vprašanj v zvezi z mednarodnim priznanjem Slovenije, je pomembno ključna vprašanja urejati s čimvečjo stopnjo nacionalnega soglasja, ozko strankarske interese pa podrediti interesom širše narodne in državne skupnosti. Ob tem ne bi smeli zanemariti gospodarskih, razvojnih in socialnih vprašanj, ki vse bolj pritiskajo še posebej upokojence in nezaposlene, pa tudi borce; nobenega dvoma ni, da je temelj državnosti lahko samo učinkovito gospodarstvo. O razmerah na jugoslovanskih tleh ZZB ugotavlja, da se povečuje nevarnost neobvladljivega in nenadzorovanega nadaljnjega poteka krize, kar predstavlja neposredno nevarnost tudi za Slovenijo, za druge republike in za mir v Evropi. Borčevska organizacija izraža ogorčenje nad brutalno agresijo na Hrvaško in ob zahtevi po takojšnji prekinitvi vseh sovražnosti izraža vsem prebivalcem sosednje republike globoko človeško solidarnost. Demokratična Evropa, še zlasti pa Svet Evrope in Evropska skupnost ob tem ne bi smeli ostati ravnodušni, saj so soodgovorni za dosedanje neustrezno ukrepanje, ki je enačilo žrtev in agresorja. Dokler govori orožje, naglaša ZZB, sta ogrožena tudi mir in suverenost nlade slovenske države. V nadaljevanju^ zgodovinskega procesa osamosvajanja bo potrebno ravnati odgovorno in ne dopustiti nasprotnikom izgovorov za morebitne vojaške posege. Nedopustno je odrekati se preteklosti, še posebno osvobodilnemu boju, »ki nas je v času druge svetovne vojne uvrstil na stran zmagovite protifašistične zavezniške koalicije«. Prav v napakah, storjenih na Hrvaškem, skušajo agresorji najti opravičilo za svoje ravnanje, češ, da vodijo le akcijo proti oživljanju neofašističnih teženj in sil. »Tudi pri nas smo priča željam za nasilno prikrajanje zgodovine ter poskusom rehabilitacije kvis-linštva in kolaborantstva z okupatorji. Prav v takšnih ekcesnih pojavih bi možni agresorji lahko iskali opravičilo in izgovor za morebitno ponovno in še hujšo agresijo na Slovenijo; zaradi tega pozivamo vso slovensko javnost in vse v parlamentu zastopane stranke, da ne dopustijo, da bi bil zaradi takšnih primerov prizadet ugled nove slovenske države v sodobni in demokratični Evropi.« Izvršni odbor Republiškega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji poudarja nazadnje še okoliščino, da vsa ta vprašanja zaslužijo tudi ustrezno opredelitev v novi slovenski ustavi. Danes znova politični vrh tržaškega petstrankarskega zavezništva Morebitno volilno zavezništvo PSI-LpT še razdvaja socialiste in demokristjane Tržaška Krščanska demokracija bo verjetno podprla socialističnega župana le, če se bo Craxijeva stranka dokončno odpovedala volilnemu zavezništvu z Listo za Trst. To je usmeritev pokrajinskega vodstva KD, v katerem so si bile vse notranje struje enotne pri ugotovitvi, da PSI ne more v mestnih upravah sodelovati s petstrankar-sko večino, na parlamentarnih volitvah pa nastopati skupno z melonarji, ki so na Občini in Pokrajini v opoziciji. Stališče KD za sedaj, kot kaže, nima še značilnosti pravega ultimata, zadeve pa se vsekakor močno zapletajo, tako da ni izključiti, da bomo v Trstu maja prihodnjega leta imeli skupne upravne in politične volitve. O tem vprašanju bodo danes popoldne znova razpravljali pokrajinski tajniki petstrankarske večine. Zahtevo PSI po županskem mestu so najglasneje kontestirali pripadniki notranje levice (morotejci), kateri pripada tudi župan Richetti. Levica zahteva, naj se socialisti brezkompromisno odrečejo volilnemu zavezništvu z LpT, če tega ne bodo naredili pa predstavljajo edini izhod iz sedanjega položaja predčasne upravne volitve. Nekoliko bolj razčlenjena stališča pa je zagovarjala notranja večina, ki jo vodi tajnik Tripa-ni, njen »navdihovaleč« pa je predsednik deželne vlade Biasutti. Ta struja noče še porušiti vseh mostov s socialisti in stremi po iskanju neke vrste kompromisa, ki pa bo v teh pogojih precej težko dosegljiv. Voditelji PSI s svoje strani vztrajajo na zahtevi po županu in hkrati napovedujejo obnovitev volilnega pakta z listarji. To je na predsinočnji strankini skupščini zelo jasno povedal deželni odbornik Carbone, ki je ponovil znano stališče, da je zavezništvo z LpT v bistvu samo seštevek glasov, po katerem bi Trst, podobno kot na zadnjih volitvah, znova dobil senatorja PSI in melonar-skega poslanca. Če bodo demokristjani pristali na izvolitev socialističnega župana bo to skoraj gotovo sedanji tajnik Perelli, za predsedstvo pokrajinske uprave pa naj bi se potegovala demokristjana Locchi in Poil-lucci. V občinsko in pokrajinsko koalicijo naj bi po mnenju PSI pristopila tudi Slovenska skupnost, ki pa bi bila neposredno zastopana le v pokrajinskem odboru, Lokar pa naj bi »od zunaj« podpiral občinsko upravo. V Listi niso vsi navdušeni nad obnovitvijo dosedanjega volilnega sporazuma s socialisti, ki mu odločno nasprotuje deželni svetovalec Gambassini, njegova teža v gibanju pa ne zaskrblja večinske osi Cam-ber—Cecovini, ki je seveda za potrditev zavezništva s Craxijevo stranko. Glede Občine in Pokrajine pa imajo socialisti in demokristjani le malo časa za dosego morebitnega upravnega in političnega sporazuma, saj finančni proračuni že trkajo na vrata. PSI pa je že pred dnevi napovedala, da bo v primeru propada pogajanj za novega župana glasovala proti bilanci v obeh mestnih skupščinah in s tem takoj odprla pot prihodu komisarjev in spomladanskim predčasnim volitvam, ki bi se v tem primeru odvijale skupno s parlamentarnimi. Tržaški župan Franco Richetti (zgoraj) in Alessandro Perelli (spodaj), ki je najresnejši kandidat za njegovo nasledstvo. Ob prisotnosti oblasti je bila včeraj otvoritev V Ul. Locchi so odprli nove občinske prostore Včeraj so ob prisotnosti župana Richettija, odbornice za decentralizacijo Ariello Pittoni in predsednika rajonskega sveta za Sv. Vid in Staro mesto Bruna Marinija odprli v Ul. Locchi novo občinsko stavbo namenjeno raznim storitvam. Prisotni so bili tudi številni občinski svetovalci in svetovalci rajonskega sveta ter druge vojaške in civilne oblasti. Površina stavbe meri 800 kvadratnih metrov, v njej pa bodo anagrafski uradi, sedež rajonskega sveta, sedež mestnih redarjev prvega območja in okoliški uradi socialnega skrbstva. V palači bodo imele svoj sedež tudi nekatere športne organizacije. V pozdravnem nagovoru je tržaški župan naglasil, da pomeni odprtje nove občinske stavbe jasen znak, da občinska uprava skrbi tudi za probleme predmestja. Njen namen pa je nuditi občanom čim več in čim bolj kvalitetne usluge. Richetti je k temu dodal, da namerava občinska uprava v Starem mestu porušiti razpadajoče stavbe in pričeti s sanacijo tega zgodovinskega mestnega predela, ki je sedaj do- kaj zapuščen. Predsednik rajonskega sveta je v svojem posegu naglasil, da razpolaga nov center tudi s primernimi športnimi objekti, ki so jih sicer zgradili po dolgem času in po številnih prizadevanjih. Odbornica Ariella Pittoni pa je v svojem posegu obrazložila, kako potekajo procesi decentralizacije. Po odobritvi novega občinskega statuta, bodo v kratkem odobrili tudi nov pravilnik za rajonske svete. Ob zaključku je nove občinske prostore blagoslovil tržaški škof Bellomi. S seje novega pokrajinskega izvršnega odbora Pomlajeno vodstvo Mladinske sekcije Slovenske skupnosti V četrtek se je sestal na svoji prvi redni seji tržaški pokrajinski izvršni odbor Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, ki se je na svojem nedavnem pokrajinskem kongresu pomladil. Na dnevnem redu je bila najprej izvolitev novih vodstvenih organov; za novega pokrajinskega tajnika je bila izvoljena Marijana Opelt, medtem ko je bil za pokrajinskega predsednika izvoljen Franko Guštin. Sledila je nato razprava. Kot beremo v tiskovnem poročilu s seje, je bil govor predvsem o vlogi MsSSk tako med mladimi kot tudi v stranki sami, ki stopa v novo obdobje in prevzema nove naloge v političnem življenju naše narodnostne skupnosti. Veliko pozornosti so namenili predvsem dijaškim problemom na slovenskih višjih srednjih šolah in mednarodnim stikom z ostalimi mladinskimi evropskimi organizacijami narodnih manjšin, s katerimi ima MsSSk že vrsto let zelo dobre odnose; okrepili bodo tudi stike z mladinskimi političnimi sekcijami tako v tržaški pokrajini, kot tudi s sekcijami narodnih manjšin v Italiji, ob vsem tem pa seveda ne gre pozabiti na utrjevanje odnosov s sorodnimi mladinskimi organizacijami v Sloveniji. Domenili so se tudi, da bodo v tem delovnem letu posvetili še večjo pozornost aktivni prisotnosti MsSSk v boju za naše narodnostne pravice in osveščanju slovenske zamejske mladine o prednostih enotnega in samostojnega političnega nastopanja. Člani izvršnega odbora MsSSk so še spregovorili o sodelovanju MsSSk pri pripravah na pokrajinski kongres stranke, ki bo 10. novembra na Pomorski postaji v Trstu in pri katerem bo dalo svoj doprinos 5 delegatov iz vrst MsSSk. Pogovor s Frankom Vecchietort1 Bogata sezona TK Galerije V torek bo v Galeriji Tržaške knjigarne v tej se zoni že tretja razstava. Razstavljalec bo priznani s venski umetnik Valentin Oman, ki dela in živi avstrijskem Koroškem in je avtor likovnih prilog z slovenski prevod Dantejeve Božanske komedije, bo izšla pri Založništvu tržaškega tiska. Predstav tev knjige bo 4. novembra ob navzočnosti in s0(^ela. vanju slovenskega ministra za kulturo Andreja O pudra. . : Ta vest, pa tudi dejstvo, da smo v tej sezoni P'^ sostvovali že dvema razstavama mladih slikati8 Roberta Tigellija in Martina Avsenika, nas je vzp°“. budila, da smo se prav v prostorih galerije v Trzaš ^ knjigarni pogovorili s Frankom Vecchietom, v0® galerije, predvsem seveda o letošnji razstavni sez ni. s »Prav je, da ste omenili dva mlada slikarja, katerima smo začeli sezono. Tigelli študira v BeI}fj kah, Avsenik pa v Ljubljani. Oba sta s svojimi sij# . mi pokazala, kako se usmerja in kako deluje mla rod na področju likovne ustvarjalnosti danes.« v Razstava Valentina Omana, ki je v tem čas eden najuglednejših ustvarjalcev v Avstriji, bo se®l nekak uradni uvod letošnje galerijske dejavnosti, * bo prav gotovo zanimiva in pestra, saj bo predstav la naši javnostu široko paleto likovne ustvarjalno5 »14. novembra bomo imeli v gosteh goriškeg slikarja Vladimirja Makuca. Makuc je imel že P nas razstavo svojih grafičnih del. Tokrat se bo pre stavil z vrsto slik in plastik. Ta njegova razstava n ^ po vsej verjetnosti, nadaljevala pot še v Milan in New York.« 2 Skupina '85 bo organizator razstave, ki bo n programu v Galeriji 28. novembra. Šlo bo zg izb ^ slovenske umetnosti, povezan tudi s pomembnih predavanjema dveh predavateljev umetnostne zg° dovine iz Ljubljane in Trsta. Razstava bo v Galem^ v Ul. Sv. Frančiška, medtem ko bosta predavanji dvorani Baroncini. »Gre za pomembno razstavo ‘ na sploh pobudo, ki naj prikaže slovensko umetno danes doma in v svetu.« Sredi decembra je na programu razstava jedk8 nic in "suhe igle" iz prejšnjega stoletja na tein "Slovenska pokrajina ". Dela, ki bodo razstavljen ' bodo prišla iz zbirke iz Gradca ter bodo tudi n Za januar je predvidena razstava v sodelovanji1/ skupino animatork, ki delujejo v sklopu ZSKD-lani so bile animatorke organizatorke zanimive ra stave. Tokrat bodo predstavile dva mlajša ilustrato ja, kar naj bi dalo pomoč in oporo vsem, ki se bavij z ilustrdtorstvom. »Potem pa bomo imeli v gosteh še druge dalij01 ske umetnike, Španca Manuela Llacerja, Italijan5 umetnico Monico Haendel, Američana Greisa den . ja, ki sicer živi v Parizu, pa še tri slovenske ume1 ke: Tomaža Gorjupa, Zdenka Huzijana in potem priznanega Franceta Slamo. Datumi teh razstav »Skupno bo torej kar 14 razstav; Mislim, da ponudba pestra in zanimiva. Mi smo občinstva, udeležuje naših razstav, izredno veseli. Še bolj P nas veseli, če se med tem občinstvom pojavljals novi, ki bodo znali ceniti naše napore in toTe!^ svojo navzočnostjo bogatiti ne samo naš galerij ^ prostor, temveč nam dati zaleta in moči, da bi s® tej naši galeriji resnično pretakalo vse to, kar ni likovno umetnost, pa naj bo ta bolj tradicionm ali pa že uokvirjena v povsem nove tokove.« (ni) enkrat niso še določeni.« In končno še napoved, bosta spomladi razstavljala v galeriji tudi dva 0 , mača umetnika, in sicer Deziderij Švara in A11 Kralj. ki56 KD Primorsko Mačkolje predstavitev pesniške zbirke Borisa Pangerca PESEM BREGA Jutri, 26. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Mačkoljah Sodelujejo: INES CERGOL -BAVČAR, ANDREJ PISANI, DANILO JAPELJ ter ženska pevska skupina STU LEDI, umetniški vodja TATJANA BLOKAR SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1991/92 še naslednje tečaje: - tečaj za oblikovalce kraške umetnostne obrti ( 200 ur) - tečaj za spremljevalce prizade- tih otrok - začetniški tečaj italijanščine (60 ur) - začetniški tečaj ruščine (60 ur) - gledališko šolo (v okviru SSG) Vpisovanje in ostale informacije do 8. novembra t. I. na sedežu Zavoda v Trstu v ul. Ginnastica 72, tel. št. 577941. Razgovor s članom kulturne komisije pri poslanski zbornici Willerjem Bordonom Gledališča nujno potrebujejo novo zakonodajo V začetku prihodnjega tedna bo v Trstu vsedržavno srečanje na temo Čas in poti (pa tudi nekaj vsebine) za novi zakon o gledališču. Srečanje je bilo predvideno julija, odložili pa so ga zaradi vojnih dogodkov v Sloveniji. Ozračje tedaj res ni bilo najprimernejše, čas pa je bil pravšnji, ker je sedaj res zadnji trenutek. Član kulturne komisije pri poslanski zbornici Willer Bordon, s katerim smo se o srečanju pogovorili, je posebej poudaril, da ni veliko časa: volitve maja in razpust zbornic 45 dni prej omejujejo namreč čas za odobritev zakona na prvo polovico marca, saj bo zakon prišel v diskusijo verjetno šele januarja. Razgovor sva začela prav pri zakonih oz. pri pomanjkanju zakona, na kar je neposredno vezano stanje na gledališkem področju. Najprej to: v Italiji imamo star zakon za glasbo in operna gledališča, imamo zakon Co-rona za filmsko dejavnost, nimamo pa zakona za gledališče. Iz leta v leto se pojavljajo le okrožnice, ki onemogočajo vsako načrtovanje. V nekoliko romantični in izkrivljeni predstavi gledališča se pozablja, da imajo gledališčniki enako potrebo kot drugi po načrtovanju. Kriza na gledališkem področju verjetno ni odvisna samo od pomanjkanja zakona... Je in ni odvisna, ker nedvomno vpliva popolna odsotnost vsakega pravila. Zakon vsebuje kulturne smernice, okrožnice pa so le administrativni akti. S Štrehlerjem sva veliko razpravljala o prvem členu, ki uokvirja težnjo. Če rečemo, da je gledališče osnovna kulturna dobrina, je to obvezujoče. Iz tega izhaja, kako mora država posegati, kakšna mora biti dejavnost, kakšna sredstva. Naj bi iz tega razumeli, da potrebuje tudi gledališče danes podjetniški odnos? Zahteva se pravo managerstvo, istočasno ti ljudje ne morejo načrtovati čez 31. december. Težko življenje imajo tudi sami igralci, saj razen izjem živijo od pogodbe do pogodbe. Spodbudne okoliščine so, da sedi Strehler v senatu, da se minister trudi in da zakonu za prireditve niso omejili sredstev. Pri tem zakonu je prav gotovo veliko manj vzkrižnih interesov kot pri zakonu za film, mimo tega da gre za petino sredstev. Kje tičijo razlogi, da ni bil doslej izdelan ta zakon? V poslanski zbornici ni bilo politične volje. Srečanje v Trstu bi moralo predstavljati trenutek, ko se bodo morale tri stranke (DSL, PSI in KD) s svojimi parlamentarnimi predstavniki in minister Tognoli izreči, če nameravajo izdelati zakon in kdaj naj bi se začela diskusija v parlamentu. Tisti, ki noče zakona, bo moral to povedati pet mesecev pred volitvami. Koliko tekstov je za zakon? Stari tekst ministra Carrara, in novi, ki sva ga pripravila s Štrehlerjem. Ko bomo slišali Tognolijev glas v Trstu, bomo lahko konkretneje razpravljali, o tekstu ali celo pripravili novega. Vse se vrti okrog treh vprašanj: kakšna naj bo vloga "javnega" gledališča in kakšno naj bo to "javno" gledališče; kakšno naj bo "privatno" gledališče; kdo naj odloča o finansiranju. Mislirp, da mora obstajati zajam- čeno "javno" gledališče, torej javna ustan° ^ potem morajo biti gledališča za javnost m privatna gledališča. Ne govorim o stalnih 9 dališčih, ki so stalna samo v fizičnem s/R^_ in niti nimajo stalnih igralcev. Javna 9}e.raji ča, ki jim nudi jamstvo država, morajo JfJ ,fl, zares javno vlogo, skrbeti bi morala za 9fe e. liške šole in raziskavo, morajo si dovolih . ganje. Finansiranja bi morala kriti vsaj lrl no dobo. ? Bi spregovorila še o gledališčih v Trstu- ^ »Nobeno mesto v Italiji nima štirih iaV.0 struktur, od katerih so tri stalne. Pri tem 1 Trst še vedno premalo primernih prosto ^ med gledališči ni nobene koordinacije, nega pravega dogodka ne beležimo. Ou1 bi spet že staro idejo: možna bi bila s. Ljjo služba za scene in kostume. V Trstu seb kvalificirano tehnično osebje kakih 500 (dovolj bi jih bilo za pravi industrijski ob scene drugje. Ko netniško plat, noi dotikati avtonomij, bi morda celo uspeh ^ pogosto pa kupujemo scene drugje. Ko li koordinirati tudi umetniško plat, noče tvoriti" kak gledališki dogodek. Muči 77,6 Lo, ideja o festivalu, ne o miljskem, tega lTn [0p-temveč o velikem festivalu v Trstu na e.0, ski ravni. Zato se vračam na idejo o dr ^ pri kateri naj sodelujejo občine, 9, rne(fl in... sponsorji. Saj investicije na kulta področju niso vedno le izguba.« gj- Vse to z željo, da bi se na gledališkern R ročju res kaj uredilo, tudi za naše gledahs Pogovor zap^a1® NADJA KRISCAK Pobuda ISDEE in pravne fakultete Seminar o stanju v Vzhodni Evropi inštitut za proučevanje Vzhodne Evrope (ISDEE) Pob jVna fekulteta tukajšnje univerze sta včeraj dala kzrn 0 Za me Evropo, .e- 9,oo tuTh jezikov Um: Avventura nella u£ntaSia (kom" ZDA 11.05 aTT' r’ Levin-Pal) ^ktualno: Predstavitev 11.55 P.ro9rama Ciao Italia 12.05 ureme M kratke vesti 12.30 v sanke ariete: Gli specchi di 13.25 i3elte (zadnji del) 13.30 ferebanK lota 14.30 ^nevnik in Prizma ^Port: kolesarstvo, 15.30 16.15 “®etnostno drsanje 16.45 v • v Parlamentu 18.00 krr!ft6: Disney Club 18.05 , r.atke vesti 18.10 lota 18.40 n fkovska noč '9.25 M° j Irienti: Atlante •9.40 A^®liski evangelij 20.00 n d^ah in vreme 20.40 v,nevnik ‘n šport 22.45 n^lete: Pantastico 12 23.00 DneVnik 24.00 f£evnik ' Posebnosti 0.3ofeikiinvreine , k altra faccia dell'-4111016 (biog., VB 1970 RAI 2 RAI 3 6.00 Nanizanke in risanke 7.55 Aktualno: Mattina 2 10.00 Jutranji dnevnik 10.05 Dok.: La bottega del te-atro (vodi V. Gassman) 10.30 Evropski dnevi 11.00 Nan.: Al di qua del Pa-radiso 12.00 Variete: Ciao weekend 13.00 Dnevnik 13.20 Športna odd.: Dribbling 13.55 Vremenska napoved 14.00 Ciao weekend (2.del) 16.10 Izžrebanje lota 16.15 Šport: odbojka, 17.45 IP v košarki 18.45 Nanizanka: Hill Street 19.45 Dnevnik in pregled športnih vesti 20.30 Film: 11 primo della lista (krim., ZDA 1988, r. Wil-iiam Lustig, i. Jan-Mic-hael Vincent) 22.05 Nan.: La stella del parco - La sterlina d oro (i. Stefania Sandrelli) 23.15 Dnevnik , vremenska napoved in horoskop 23.35 Boks: Adobati-Lafratta (IP v superperesji kat.) 0.35 Film: La morte invisibi-le (krim., ZDA 1938, r. William Nigh, i. Boris Karloff) 10.30 Umetnostno drsanje 11.00 Dok.: Pred 20 leti 11.40 Koncerti RAI 3: David Shallon dirigira simfonični orkester in zbor RAI iz Milana 12.10 Dok.: Spoznavati Alpe Jadran 12.40 Film: In giro con due americani (kom., ZDA 1944, r. Allan Duan, i. William Bendix) 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.40 Aktualno: Okolje Italija 15.15 Šport: IP v rugbiju, 16.45 konjske dirke, 17.45 rokomet 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Videobox 91 20.30 Film: Chato (vestern, ZDA 1971, r. Michael Winner, i. Charles Bron-son, Jack Palance) 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak) 23.45 Aktualno: Diritto di re-plica 0.35 Filmske novosti 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario Lir TV Slovenija 1 TV Koper 9.00 10.40 11.40 12.10 13.15 15.35 16.20 16.55 17.00 17.05 18.40 19.05 19.30 20.20 20.35 21.35 22.00 22.25 22.55 1.15 Mozaik. Angleščina, 9.25 Radovedni Taček -Balon, 9.40 Lonček kuhaj!, 9.50 nan. Alf, 10.15 Moj dežnik je lahko balon, 10.25 Glina Zgodbe iz školjke Festival zborovskega narečnega petja Mozart na turneji Forum in Poročila Videogodba (pon.) Sova (pon.), vmes nanizanka Pri Huxtablovih Poslovne informacije Dnevnik Film: Izseljenci (dram., Avstral. 1982, r. Michael Pattison) Dok.: Klasični dosežki v oblikovanju Risanka in TV okno Dnevnik, vreme, Utrip Žrebanje 3x3 Ona + On Sova: nan. Na zdravje Dnevnik, šport, vreme Borštnikovo srečanje Sova, vmes nadaljevanka Na sledi in film Med dvema ognjema (dram., VB 1984, r. Terence Yo-ung, i. Michael Caine) Video strani 13.00 Športna oddaja 14.30 Otroška oddaja 15.30 La speranza dei Rayan 16.00 Nan.: Agente Pepper 17.30 Nad.: L uomo di Shel-ford (2. del, pon.) 18.30 II mappamondo 19.00 TVD Novice 19.25 Video agenda 19.30 Nabožna oddaja: Jutri je nedelja 19.40 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risani film Ulisse e Penelope 20.30 La speranza dei Rayan 21.00 Film: Truffa al Computer (kom., ZDA 1984, r. Michael Farkaš, i. Lee Montgomery) 22.30 TVD Novice 22.40 Nan.: Agente Pepper 23.30 Športna oddaja TV Slovenija 2 9.00 Program HTV 1 14.45 Videonoč (pon.) 17.45 Carmen na ledu (pon.) 19.00 Garfield in prijatelji 19.30 TV Dnevnik Beograd 20.15 Film: Trije amigosi (kom., ZDA 1986) 21.55 Novi rock 92 22.40 Yutel ^CANale 5 8-30 ^ktualno: Na prvi strani 9.00 a w uomo in časa 10 4saln°Sti: Sabat0 5' 11 ic Nonsolomoda, 11.50 vv. Ant6Prima 12.4o p 1Z: (( pranzo e servito (2.45 v4nale5News 14.30 At?ete'No11 č la RAI RnU^lno: Forum (vodi klta Dalla Chiesa), 15.00 1 matrimoniale, 16.00 rn amo Parliamone 18.05 ^roski variete sL °k 11 Prezzo 6 giu-18 ssVT°di Iva Zanicchi), «•05 La ruota della for-tuna (vodi Mike Bon-grorno), 19.45 u gioco dei 26-25 v ®es (19-40) News 45 kanete: Striscia la noti-20-40 v® • nete: Sobota v cirku-CriL0^0 GerrV Scotti, 230° FilmmTaD'Avena) riiiž.1 La montagna dei amanti (dram., It. 1991, r isabeHe Gelinas, 3. del, 2i00 & 1.00 str?a .e5News 1-20 pg^c!fla notizia H m’1 magllaro a caval-3-05 Nan‘^m*'ZDA 1971) Nanizanke non stop RETE 4 ITALIA 1 ODEON 8.00 Buongiorno amica 8.05 Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.30 Valeria, 10.30 Stellina 11.00 Kviz: Čari genitori 12.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 13.45 Variete: Buon pomerig-gio ( odi P. Rossetti) 13.50 Nadaljevanke: Sentieri, 14.50 Senora, 15.20 Ven-detta di una donna, 15.50 Cristal, 16.30 General Hospital, 17.10 Febbre damore 17.45 TV 4 Novice 18.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 18.30 Kviz: Gioco delle coppie 19.00 Variete: I Cartonissimi 19.45 Nad.: Primavera 20.30 Nanizanki: Colombo -Effetti molto speciali, (i. Peter Falk) 22.25 Solo pellicce 23.10 Aktualno: Parlamente in 24.00 Film: Una sera clncon-trammo (kom., It. 1975, r. Piero Schivazappa, i. Johnny Dorelli) 2.05 Nočni spored 6.30 7.00 8.30 9.05 11.30 11.45 13.45 16.00 17.00 18.00 18.30 19.00 20.00 20.30 22.50 23.20 0.30 1.20 Odprti studio Otroški variete: Ciao ciao in risanke Odprti studio Nanizanke: SuperVicky - Chi e di scena?, 9.30 Chips - Biciclette per i Chips, 10.30 Magnum P.I., nato vreme Odprti studio Variete: Mezzogiorno italiano Film: Luna di miele in tre (kom., It. 1976, r. Carlo Vanzina, i. Renato Poz-zetto, Stefania Casini) Glasba: TopVenti Nan.: A-Team - Processo per alto tradimento Variete: Mondo Gabib-bo, nato vreme Odprti studio Šport: Calciomania Variete: Mai dire TV Film: Arniči miei - Atto 3. (kom., It. 1985, r. Nanni Loy, i. U. Tognazzi, Adol-fo Celi, Gastone Mos-chin) Dok.: Poklon Tognazziju Variete: Playboy Show Odprti studio in šport Spored non stop 13.00 Varieteja: Fiori di zucca, 13.30 Emozioni nel blu 14.30 NauticalShovv 15.00 Rubrika o zdravju 15.30 Film: Febbre da cavallo (kom., It. 1976, r. Steno, i. Gigi Proietti) 17.00 Film: II venditore di pal-loncini (dram., It. 1975, r. Mario Gariazzo) 18.30 Variete: Fiori di zucca 19.30 Mozartovi koncerti 20.30 Film: La bahata dei ma-riti (kom., It. 1964, r. F. Taglioni, i. Memmo Ca-rotenuto) 22.00 Variete: Fiori di zucca 22.30 Film: Combat Killer (vojni, ZDA 1968, r. Ken Lo-ring) 17.20 Film: R.E.M. - One Expe-riment (pust., ZDA 1986, r. Ulli Lommel) 19.00 Rubrika: Mondocalcio 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Aktualno: I.T. - televizijska srečanja (vodi Mino Damato 23.30 Film: Party selvaggio (dram., ZDA 1975, r. James Ivory) 1.15 Film: I pirati dello spazio (fant., ZDA 1984, r. S. Raf-fill, i. Robert Urich) 2.55 Aktualno: CNN News TELEFRIULI TMC 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Risanke: Mumbly 9.30 Nan.: II fantastico mondo di Mr. Monroe 9.50 Risanke: G.I. Joe 10.15 Nanizanka: Batman 10.45 Risanke: Devlin 11.10 Neurejeni potopis: Mar-tinika (vodi Andrea Gris) 12.10 Rubrika o motorjih 13.00 Šport Show (vodi Marina Sbardella): 14.25 kolesarstvo , SP superbike 10.45 Telefriuli non stop 14.00 Nan.: Los Angeles Ospe-dale Nord 16.00 Film: Zero in condotta (kom., It. 1983 17.30 Nan.: Barney Miller 18.00 Rubrika: Črno belo 19.00 Dnevnik 19.30 Anteprima šport 20.00 Iz Parlamenta 20.30 Opera: La sonnambula 22.45 Nočne vesti 23.00 Seiac'91 TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Kronika in komentar 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Slovenska lahka glasba; 9.30 Zdravniški nasveti; 9.40 Šansoni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v gledališču Ristori v Čedadu; 11.05 Orkestri; 11.30 Radijska priredba: Cvetje v jeseni; 12.00 Rezija in Kanalska dolina; 12.40 Oktet Vrtnica iz Nove Gorice; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Potpuri; 15.00 Svet skozi lunin pogled; 15.20 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba - Srečanje mladih glasbenikov treh dežel; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj; 18.40 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Dnevna kronika; 8.05 Zabavna glasba; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.45 Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.00 Tedenski aktualni mozaik; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Kratka radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-5.00 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Kruh in sol radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.15 Aktualno: Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije naj po telefonu; 18.30 Melodije morja in sonca; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna,- 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Popevka po naročilu; 9.45 Lucianova pisma; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 V istrskem narečju; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Komedijant; 16.00 Mbcage; 17.00 Hot Hits; 18.30 Souvenir d’Italy; 19.00 Najlepše popevke; 20.00 Nočni program - glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.30 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj; 20.00 Morski val. Minister De Michelis odprla akademsko leto na goriški univerzi Predavanje o nacionalističnih in integracijskih težnjah Glede priznanja Slovenije Italija ne stoji križem rok Minister za zunanje zadeve Gi-anni De Michelis je včeraj s predavanjem o uresničevanju novega svetovnega reda svečano odprl novo akademsko leto na goriški fakulteti za diplomatske vede. Uglednega gosta, ki se je kasneje udeležil tudi slovesnosti na blagovnem terminalu pri Štandrežu, so na univerzi sprejeli najvišji akademski predstavniki, predsednik deželne uprave Biasutti, župan Scarano, predsednik Pokrajine Saccavini, mnogi parlamentarci in deželni politiki ter predstavniki državnih organov. Slovesno učno uro je uvedel rektor Tržaške univerze prof. Bor-ruso, ob katerem sta na kratko spregovorila še dekan fakultete za politične vede prof. Coccopalme-rio in ravnateljica goriškega diplomskega tečaja prof. Pagnini. De Michelis je govoril na temo Nacionalistične težnje in integracijske težnje in vanjo uokviril osnovne tokove v mednarodnem dogajanju v zadnjih prelomnih letih. V daljšem teoretskem delu je nakazal potrebo po uresničitvi novega mednarodnega reda, ki naj ne bi več temeljil kot doslej na ravnotežju sile, pač pa naj bi upošteval procese integracije na planetarni ravni. Ti procesi vodijo v soodvisnost in torej narekujejo potrebo po obvladovanju novih razmer. Seveda obstajajo po drugi strani tudi dezintegracij ski pritiski, ki jih je treba premagati, ker neizbežno vodijo v konflikte in ponovno vzpostavljanje starih nasprotij, tokrat ne več v smeri za- hod-vzhod, pač pa na osi razviti sever - nerazviti jug. Minister se je nato dotaknil nevarnih scenarijev, ki jih odpirajo dezintegracij ski pritiski v Sovjetski zvezi, sklepni del predavanja pa je posvetil razmeram v Jugoslaviji. Če so težnje po samoodlo-čanju narodov načelno upravičene, je dejal, je treba upoštevati tudi dolgoročnejše procese. Zato so enostranske poteze napačne in prinašajo težke posledice. Pri tem je Sloveniji očital prenagljenost pri sicer povsem legitimnih izbirah. To je po njegovem povzročilo današnje krvave konflikte na Balkanu, glede reševanja katerih si Evropa nima kaj očitati. Če izvzamemo vojaški poseg, ki ga nihče ne zahteva, potem je ES naredila vse, kar je v njeni moči, da bi po mirni poti, s pogajanji in političnimi in gospodarskimi oblikami pritiska privedla sprte strani do edine možne rešitve. Ta temelji na točkah, ki jih je pet republik že sprejelo v Haagu (ohlapna konfederacija, priznanje suverenosti republik, nedotakljivost meja, zaščita manjšin) in jih bo slej ko prej morala tudi Srbija. Predstavnika vlade so na tovornem postajališču (avtoportu) pozdravili predsednik družbe SDAG arh. Brunello, župana obeh Goric, predsednik pokrajine Saccavini, deželni odbornik Brancati in minister za promet in zveze republike Slovenije Marjan Krajnc. De Michelis, ki je v prvem delu opredelil vlogo avtoporta kot vzvoda hitrejšega gospodarskega razvoja dveh sosednjih narodov, je drugi del svojega govora posvetil odnosom med Italijo in Slovenijo. Dejal je, da Italija ne čaka s prekrižanimi rokami. Glede diplomatskega priznanja Slovenije pa je potrdil prepričanje, da bo do tega prišlo do konca leta. Ponovil je, glede manjšin, da si Italija prizadeva za maksimalno zaščito, tako slovenske manjšine v Italiji, kakor italijanske na Hrvaškem in v Sloveniji. Po uradni slovesnosti se je minister sestal še s predstavniki gospodarskih združenj in organizacij, zvečer pa še s predstavniki socialistične stranke. (foto Marinčič) Predsednik Pokrajine na obisku pri SKGZ Predsednik Pokrajine Gino Sa-cavini je na povabilo PO SKGZ v četrtek obiskal sedež te zveze in se s člani njenega odbora za Goriško zadržal na pogovoru o aktualnih političnih in družbenih vprašanjih v naši stvarnosti s posebnim ozirom na slovensko prisotnost. Po uvodu predsednika PO dr. Borisa Perica, ki je prikazal organiziranost in delovanje zveze ter v njo včlanjenih organizacij, je Saccavini predstavil svoje gledanje na manjšinsko problematiko. Spoštovanje manjšin in ovrednotenje različnih kulturnih ter jezikovnih komponent družbe je temelj vsake demokratične ureditve, je poudaril. Tega se zaveda tudi pokrajinska uprava, ki je v novem statutu upoštevala slovensko komponento in predvidela nekatere norme v njeno korist (usta- novitev slovenske konzulte ter vsaj delno priznanje rabe slovenščine). To gotovo še ni dovolj, je priznal in se pri tem skliceval na pomanjkanje zaščitnega zakona. Pokrajina je zato pozvala parlament naj čimprej odobri ta zakon. Ob tem je razgovor zaobjel še druga vprašanja od obmejnega sodelovanja, do prizadevanj za priznanje Slovenije in Hrvaške, do kulture in gospodarstva. Saccavini je menil, da je razvejana kulturna in družbena dejavnost Slovencev dragoceno bogastvo za vso pokrajinsko skupnost in se na priporočilo sogovornikov obvezal, da bo skušal v okviru svojih pristojnosti posvečati primerno pozornost tem dejavnostim. Na sliki (foto Marinčič) predsednik Pokrajine Saccavini na srečanju s člani SKGZ V Novi Gorici so odprli telekomunikacijski center Brez sodobnih telekomunikacij se ji težko zamišljati gospodarski razvoj, je bilo poudarjeno na včerajšnji slovesnosti ob izročitvi namenu novega telekomunikacijskega centra v Novi Gorici. Poleg stavbe telekomunikacijskega centra, so včeraj izročili namenu tudi glavno avtomatsko telefonsko centralo, optični prenosni sistem Nova Gorica — Tolmin in radiorelejni prenosni sistem Tolmin — Bovec. V izvajanju pa so še drugi posegi, ki bodo, ob dokončanju znatno izboljšali kakovost telekomunikacij na območju Severne Primorske. Nove naprave bodo omogočile v doglednem času podvojitev telefonskih priključkov in koriščenje vrste uslug na področju daljinskega prenašanja podatkov. Neposredno korist od novega TK centra v Novi Gorici in avtomatske telefosnke centrale imajo tudi telefonski naročniki na območju Gorice in Vidma, saj se telefonski promet od včeraj že odvija preko te nove_ postaje. Štiri objekte so dogradili v dobrem letu dni, oziroma v dveh letih odkar je bil odobren in dogovorjen načrt posodobitve telekomunikacij. Novi TJ center in avtomatsko postajo je izročil namenu minister za promet in zveze Marjan Kranjc, na slovesnosti pa so govorili ravnatelj PTT podjetja v Novi Gorici Stane Kogoj Vidmar, ravnatelj PTT Slovenije Miloš Mitič, novogoriški župan Sergij Pelhan in minister Kranjc. Za priložnostno vzdušje je poskrbel oktet Brda. Načrt za prenovo Ul. Sv. Klare zaupali arhitektu B. Podrecci Načrt za prenovo nekdanjega samostana v ulici sv. Klare in bližnjega območja bo izdelal svetovnoznani arhitekt Boris Podrecca. V tem smislu je občinski odbor tudi sprejel ustrezne ukrepe. Za izdelavo idejnega načrta bo občina koristila deželni prispevek v znesku 142 milijonov lir. O teh vprašanjih je tekla beseda na zadnji seji občinskega odbora, kjer je odbornik, inž. Fornasir, predstavil program, ki ga bodo upoštevali za uresničevanje dveh pomembnih prenovitvenih posegov. Izbira arhitekta Podrecce, odličnega poznavalca mittelevropske kulture se sklada z osnovnim izhodiščem, da je treba tudi ob prenovi starih mestnih območij ohraniti arhitekturne in kulturne značilnosti. Arhitekt Podrecca je ta svoj pristop dokazal s številnimi načrti na Dunaju, v Sazburgu, Ljubljani, Trstu itd. Načrtovalec se bo pri izvedbi načrta lahko poslužil tudi tukajšnjih arhitektov. Nova podoba kinodvorane Vittoria Kino Vittoria na Travnik11 spet odpira z delno prenovlje' no dvorano, novo upravo novo programsko usmeritvi]0' Nocoj od 21. ure dalje bo v njem predotvoritvena družabnost, ki naj bi zaznamoval0 prehod iz dosedanje v noV° dejavnost. Večer "Party v rdečem" bo obenem slovo 00 porno filma (vrteli bodo avtorske erotične filme, m0, temi Oshimov »Limpero d01 sensi«, ki sodi med klasik6 tega žanra) in priložnost srečanje v prenovljenih p10' štorih in zdravico novemu obdobju delovanja te zgodovinske goriške dvorane. Uradno odprtje napovedujejo v sred°' 30. t.m., ob 20.30 s filmsko-gle' dališkim večerom, na katerem bo nastopil kabaretist GJ' orgio Comaschi. Namene nove uprave J/! program kinodvorane so včeraj predstavili na tiskovni konferenci predsednik Kino°' teljeja prod. Darko Bratino predsednik družbe Transrne-dia (ki je prevzela kino) df-Boris Peric in dr. Igor Princi6 kot novi programski vod]0 kina. Podrobneje bomo o tek1 poročali jutri. kino Nova Gorica pogrebi t Odšla je naša Fani Klanjšček vd. Pintar (stara 94 let) Pogreb bo danes, 26. t.m. ob bolnišnice sv. Justa v Števerjan. Sestri Marija in Elica, brat in drugi sorodniki Števerjan, 26. oktobra 1991 Praznik najrazličnejših motorjev ^iqtqHEXPQKacinq MOTORISTIČNA PRIREDITEV TREH BENECIJ INDUSTRI OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO fiEREqoRiziA gorica /d Oti ORGANIZZAZIONE GORICA-Sejmišče-26. oklolier/3. november . _________________________________■___________________ Gorica VITTORIA od 21.00 dalje: »Party v ^ čem«. Predotvoritev prenovljene rane s filmi, pijačo, družabnostjo-pod 18. letom. CORSO 17.30-22.00 »Johnny lo stecc 1 no«. i VERDI 15.00 »La bella addormentata n® bosco «. 18.00-22.00 »A proposit° Henri«. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Grido di P'ei ra«. »Že”' SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 „ ska uničevalec«. 22.00 »Zvezda P° filma«. . SVOBODA (Šempeter) 20.00 »IzganP6 hudiča III«. DESKLE 19.30 »Zodiak - hudičev karate ist«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC1- Al giardino — dr. Baldini — ^ Verdi 57 — tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA Alla salute — dr. Fabris — ul. ^ A lich 117 —tel. 711315. Cej Ob 11. uri Barbara Gartner vdova ^ iz bolnišnice sv. Justa v cerkev Ani in na glavno pokopališče, 12.30 ' . Simonovich is splošne bolnišnice v -e kev na Rojcah in na glavno pokopa* ^ 14.45 Frančiška Klanjšček vd. P*n bolnišnice sv. Justa v Števerjan. 14.^ t)ogovor EGS-EFTA koristi tudi Furlaniji-Julijski krajini tHdrsn?^T — Evropsko skupno tržišče se širi, od tega pa bi morala imeti 9°sd h tU^ Furlanija-Julijska krajina. Novi sporazum med Evropsko (Ef^ko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za svobodno trgovino Oltioo v ° ^zo*:)likovanju skupnega gospodarskega prostora bo de facto yocil svoboden pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala ne le znotraj ~ dl piCLV^rv. ij u.vai, u, 111 xvapi.LU.iu. uc z^iiwliuj LIcl. Herice, temveč tudi med njenimi članicami in Švico, Avstrijo, imamom in skandinavskimi državami. Ta nova pogodba 'bo (po Ro v v evropskem in državnih parlamentih), kot rečeno, blagodej-tran701Vala todi na tukajšnja obmejna območja. Problemi v zvezi s odp, ;0m industrijskih vozil čez Avstrijo in Švico bi morali postopoma 0ia Odprava mejnih pregrad bo olajšala blagovno izmenjavo oziro-tiaj V0sPešila tovorni promet in tako zmanjšala transportne stroške, kar dežel) Pomn°žilo pošiljke v pristaniška in druga prometna vozlišča v tržašk°SeCi sPorazum EGS-EFTA seveda ni bilo tako lahko, je povedal ti, ].■ 1 evroparlamentarec Demokratične stranke levice Giorgio Rosset-tn6cj ie Pogajanja spremljal dve leti v svojstvu poročevalca o odnosih 2nitat i ?°^arskima 9ruPacijama v evropskem parlamentu. »Gre za re-evron't ie Pomemben tudi v okviru prizadevanj za izgradnjo same sloni h 6 enotnosti.<< je naglasil in potrdil veljavnost izbir, na katerih 0lli dan, es celovita Evropska skupnost. Giorgio Rossetti priložnost ^koristiti! politični premiki v vi/) Evropi z nastankom no-Plsn r^QV niso načeH zemlje-ludi'0 P0<^°t>e, predrugačili so Pfejn e|konomsIca ravnotežja in SfediaMili težišča vplivnostnih Če je bila severovzhodna m0st Italije že prej nekakšen Se in na vzhod, je pričakovati, da /iiia *ost (Furlanija-Julijska kra-nQ 'TVeneto in Tridentinska-Juž-Utffj: piskaj v novih razmerah cjjQL ‘0da ostalo je pri deklara-ktjž' °bljubah. Zakaj? Recimo, da ite avtonomna dežela FJK zna-meJjrf?90dnjega staranja, kot dg i'JTTfVl° Paladin. Sicer pa drži, fthilo a dežela pri važnih stvareh ksja F°l>tične teže (glej nesog-s/tg Pintom glede jugoslovan-skemnze^ vtem ko na gospodar-kon^P^račju pogreša prava za-lo (tj® Sredstva, a je tudi prema-le v aniična, da bi lastne formu-iježgi Srneri napredka udejanila. otfi0>a ie avtonomna le, če sama ^dev 0 gospodarskih izbirah, ki s0(ie) ai° njeno ozemlje pa tudi di, jy°Vanje s tujino, zlasti s sose-k s °-' favno v času, ko šef Deže-drugih dežel glasno za-sQm °d Rima več pristojnosti in boij S (?inosti, pa postaja FJK vse Vuisna rimskih in bru-tičgj odločitev ob rastoči poli-še z nestabilnosti, ki stvari samo ttiejn^ruje. Zakon za razvoj ob-2gVf. a območi/ se ne izvaja, dr-krije . kreditne linije šepajo, Sace 'Pero, >čne krije i zvozne kredite z lekarniško brezcarinski center za fi-(0ff.2e ‘n zavarovalniške posle %slo°re) v Trstu še čaka na bla-^Užb ZaPla(lnega ministra, a Poci/ep- ZQ Promocijo mešanih 'Pes/ dg v vzhodnih državah Si-. prav tako dolgo čakala, krstili0 Predvčerajšnjim vendarle 2QaNd • er Pa se grmadenje teh njetn , orna s splošnim stopica-'Ponet 0 • na Poti P ekonomsko-Več ,afnj uniji Evrope. Primer Vfstg koPo se da izgubljati rogocenih priložnosti. F. D. GAŠPERLIN V vidiku razvoja sodelovanja s srednjo in vzhodno Evropo Dvodnevna konferenca OECD V • V • 1 • i • za pomoč manjšim podjetjem Gianni Bravo VIDEM V videmski palači Belgrado se je začela včeraj dvodnevna mednarodna konferenca svetovne organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD. Govor je o trgovini in blagovni menjavi, o praktičnih poteh, kako naj mala podjetja iz FJK in Veneta najlažje prodrejo na tržišča vzhodne Evrope, pa tudi o delovanju na področju specializiranega tradinga, da se postavi osnova za prilagoditev ustrezne zakonodaje novim možnostim koopera- cije med Zahodom in Vzhodom. Osrednji predmet konference pa je državni zakon, ki namenja okoli 100 milijonov dolarjev letno v obdobju 1991-1993 promociji ekonomske in finančne kooperacije med italijanskim severovzhodom na eni ter Avstrijo, srednjo in balkansko Evropo in Sovjetsko zvezo oziroma njenimi republikami po drugi strani. Na sporedu je tudi obravnava o vlogi agencij za pomoč podjetjem, ki jih bodo odprli v Trstu, Gorici in Pordenonu, in o posebni funkciji Vidma, kjer naj bi ustanovili agencijo za mednarodno trgovsko izmenjavo. Na konferenci, ki se bo nadaljevala danes ob 9.30 in jo vodita člana OECD Nobuo Tanaka in Sergio Arzeni, sodelujejo številni priznani tuji strokovnjaki, tako tudi iz Slovenije (podpredsednik Gospodarske zbornice v Ljubljani Josip Škoberne), Češkoslovaške, Poljske, Rusije (Gorbačovov gospodarski svetovalec Egjazarjan), Avstrije, Švice, Nemčije, Madžarske, Anglije in Amerike, pa še vrsta specializiranih novinarjev. Pobudo za konferenco je dal predsednik trgovinske zbornice v Vidmu Gianni Bravo. gospodarski dopis iz Slovenije Denarne pasti JOŽE PETROVČIČ Slovenska podjetja so letos na Hrvaškem prodala precej blaga. Blago so prodajala tudi na up, ker hrvaška podjetja niso imela denarja za plačilo. Na zelo podoben način so slovenski podjetniki prodajali tudi drugod po južnih krajih, vendar z njimi trgovanje ni bilo tako obsežno kot s Hrvaško. Ko se je pojavil tolar, je bilo treba stari, dinarski način trgovanja odpraviti, ker bi lahko ogrozil tako slovenski tolar kot hrvaške finance. Najti je bilo treba novo pot: to pa je lahko le medsebojni sporazum o trgovanju ali pa trgovanje za devize. Ker niti ena niti druga stran nimata dovolj deviz oziroma jih rabita za nakupe na tujih trgih, ostane na razpolago samo sporazum o menjavi-blaga za blago. Način takega trgovanja imenujejo kliring in od pogajanj je odvisno, za kakšne različice se dogovorijo. Vendar pa je treba pred sporazumom poravnati stare račune. Ker ima Slovenija v trgovanju s Harvaško velik presežek, se računov ni dalo izenačiti: na hrvaški strani je ostalo precej neporavnanih računov. Te dolgove se da poplačati na različne načine. Ker so nastali v času, ko je bil dinar še plačilno sredstvo med obema republikama, je torej samoumevno, da bi slovenska stran morala še sprejeti dinarje kot plačilno sredstvo, čeprav le do določenega časa. Tako sta se obe strani tudi dogovorili. Ta čas naj bi potekel v teh dneh, kajti rečeno je bilo, da je 27. oktober zadnja možnost. Hrvaška je to možnost izkoristila in začela so prihajati plačila. Izkazalo pa se je, da hrvaška stran poravnava plačila tako, da je za ta plačila emitirala nov denar. Jasno je, da vrednost takega denarja — zaradi tega, ker zanj ni najmanjšega kritja ni enaka vrednosti onega, ki je veljal pred tedni ali meseci, ko je bila sklenjena kupčija ali dobavljeno blago. Zato je slovenski fi- nančni nadzornik zavrnil najnovejša plačila. Z zavrnitvijo je skušal zavarovati tolar pred močnim razvrednotenjem. Hrvaški poizkus so zaradi tega označili kot poizkus vdora v slovenski denarni sistem. Hrvaški poizkus bo najbrž vplival na trgovinske povezave med obema republikama oziroma na sklepanje sporazuma o trgovanju, ki naj bi temeljil na klirinškem načinu trgovanja. Hrvaška stran je namreč poizkušala prav tisto, zaradi česar se je Slovenija odločila za finančno osamosvojitev. Vsiliti ji je hotela slab denar. Naredila je nekaj zelo podobnega, kar na primer delajo zvezne denarne oblasti že dalj časa, ko tiskajo denar zaradi tega, da lahko financirajo armado in vojaške operacije,-Hrvaška počne prav to, kar je počela (ali še počne) Srbija s svojimi vdori v finančni sistem. Zamera je lahko zaradi tega-velika, ne glede na to, da je hrvaško gospodarstvo v strašanskih težavah zaradi vsiljene vojne, zaradi katere se je na primer v minulem mesecu industrijska proizvodnja v sosednji republiki zmanjšala kar za 41 odstotkov. Slovensko gospodarstvo namreč v tej vojni hrvaškemu že veliko pomaga, saj so neplačane terjatve v bistvu krediti, ki jih daje slovenska stran sosedom. Tudi to je vojaško breme, ki ga ne kaže povečevati še na piratske načine, kakor so tudi označili hrvaški poizkus plačevanja s knjižnim denarjem. Če bo torej Hrvaška skušala nekoliko omiliti posledice, ki jih je povzročila s finančnimi transakcijami, bo morala slovenske terjatve spremeniti v kaj bolj oprijemljivega, kot je namišljen denar. Na primer v premoženje. Slovenska podjetja namreč lahko od svojih partnerjev zdaj zahtevajo, da jim terjatve spremenijo v solastništvo, kajti malo je možnosti, da bi te terjatve bile poravnane v trdni valuti, pa čeprav bi bile obračunane po slabem menjalnem tečaju. A to je že stvar novih pogajanj in novih pasti. Francescutto predlaga deželno agencijo za stike z inozemstvom Deželni odbornik FJK Gioacchino Francescutto je med obravnavo zakonskega osnutka o novi industrijski politiki v deželnem svetu predlagal, da bi ustanovili posebno deželno agencijo za razvoj odnosov s tujino. Pa ne samo trgovskih, ampak tudi turističnih odnosov, je dodal. Po njegovem zatrdilu je potrebno uresničiti stvarno koordinacijo za promocijo deželnih proizvodov v inozemstvu in to v različnih panogah, ki se zaenkrat prepletajo, tako da ni mogoče predočiti tujcem resnične podobe dežele FJK. Ze na samih sejemskih prireditvah prihaja do izraza konfliktnost zaradi dvojnikov, nobene usklajenosti pa ni niti na področju krajevnih proizvodnih promocij in komercializacije blaga, vse skupaj pa otežuje še pomanjkanje vsake referenčne osnove v statističnem pogledu. Na Dunaju odprli sejem World Tech DUNAJ Na Dunaju so odprli mednarodno razstavo inovativne tehnologije z naslovom World Tech, na kateri več kakor 400 znanstvenih ustanov iz trinajstih držav predstavlja najsodobnejše izdelke z različnih tehnoloških področij. Obiskovalci posvečajo še prav posebno pozornost standu sovjetske kozmonavtike: v njem je razstavljen izvirnik vesoljske ladje Sojuz-TM, to se pravi inačica modela, s katerim je popotoval v veselje pred nedavnim prvi avstrijski kozmonavt Franz Vieboeck. Cene v prodaji na debelo v enem letu poskočile za 3,1 odstotka Cene pri prodaji na debelo so bile avgusta letos za 3,1% višje kot avgusta 1990. To je razvidno iz preglednice zavoda Istat, ki kaže tudi, da so bile avgustovske cene za 0,3% višje od letošnjih julijskih; prvič pa so bili v to všteti tudi petrolejski proizvodi, brez katerih znaša porast nasproti lanskemu avgustu kar 4,7% in nasproti letošnjemu juliju 0,5%. Primerjava med cenami julija in avgusta letos kaže, da so se v prodaji na debelo podražili kožni in usnjeni izdelki ( + 5,1%), doma nalovljene ribe in morski sadeži ( + 1,8%) in kmetijski rastlinski pridelki ( + 0,7%), medtem ko so se pocenili uvoženi kmetijski proizvodi (—4,4%), kakor tudi zlatarski izdelki (—1,6%). Tovarniške cene (brez petrolejskih proizvodov) so v enem letu (avgust 1991 in 1990) narasle za 3,3%. ■FARGO pINE CHEMICALS s. r. 1. j54132 TRST -J' Lavatoio 4 61 ■ (040) 365424 6lex: 461012 FARGO I e|®fax: (040) 363918 KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala GORICA: UL Trieste 160 Tel. (0481) 20769 č$|) cnMiOniucE _____uvoz-izvoz zastopstvaU S.p.a_, POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV LANCIA IVECO Iirellj SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO 34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. delTIndustria 6 - Tel. (0481) 522012 Novi vodja azzurrov ni žolci govoriti o sestavi reprezentance Sacchi uradno predstavljen RIM — Fanfar sicer ni bilo, toda včerajšnja uradna predstavitev Ariga Sacchija (na sliki Ap skupaj z Matarresejem) kot novega tehničnega komisarja in koordinatorja italijanskih nogometnih reprezentanc je bila ena sama dolga hvalnica veselju, ki ga je še posebej kazal predsednik nogometne zveze Matarrese, ki je končno le dobil svoj »dragulj«, ki ga je želel že dolgo na čelu azzurrov. Azeglio Vicini je za Matarreseja očitno samo še »grd« spomin in vse njegove misli so zdaj usmerjene v bolj svetlo bodočnost italijanske reprezentance pod Sacchi-jevim vodstvom. »Gre za velik dan italijanskega nogometa, ki naj bi se spet povzpel v nekdanje višine, ob tem pa naj bi bila tudi igra taka, da se bodo gledalci ponovno zabavali na štadionih,« je še poudaril Matarrese. Glede tega je dejal, da nima nobenih dvomov, »če bomo seveda novega krmarja azzurrov pustili da dela v miru in brez nepotrebne naglice.« Novi tehnični komisar pa se v izjavah včeraj ni hotel prenagliti. Bil je dokaj previden in se najbrž ni želel nikomur zameriti. Povedal je, da bodo imeli v reprezentanci mesto tisti nogometaši, ki bodo imeli »veselje do igre, do zabave v igri in ki bodo znali zabavati tudi publiko.« Seveda pa samo to ne bo dovolj: morali bodo biti tudi pripravljeni trdo delati in imeti veliko željo po zmagah. Sacchi se tudi ni želel opredeliti do števila klubov v A ligi, kot tudi ne glede tujcev, »ki sicer po eni strani jemljejo mesta italijanskim igralcem, po drugi strani pa lahko marsikoga mnogo naučijo.« Nič ni želel povedati o svojih nekdanjih kritikah (tudi zelo ostrih) na račun rimske »nogometne palače«, pa tudi o svojem zaslužku (l',l milijarde lir letno) ni hotel govoriti. Zato pa je bil o tem bolj jasen Matarrese, ki je dejal, da si bo ta denar Sacchi zaslužil tudi tako, da »bo opravljal svetovalsko delo za predsednika FIGC.« Sacchi je tudi povsem jasno povedal, da se zaveda težav, ki ga čakajo in ki so po njegovem večje, kot jih imajo klubski trenerji. V državni reprezentanci je predvsem mnogo manj časa za uigra-vanje, po drugi strani pa ima selektor to prednost, da ima na razpolago mnogo širši izbor. »Zavedam se, da sta pritisk in odgovornost v državni reprezentanci večja, toda če ne bi bil prepričan, da bom uspel, ne bi bil zdaj tu,« je poudaril bivši Milanov trener. Poln hvale pa je bil na račun trenerskih kolegov in izrazil je prepričanje, da bo od njih dobil igralce v polni formi in da bo njegova naloga le v tem, da to formo obdrži. Pozabil pa ni niti na Vicinija, »ki je opravil izredno delo.« Z bivšim tehničnim komisarjem se namerava sestati in pogovoriti, od Vicinijevih izkušenj pa misli uporabiti vse, kar bi lahko koristilo bodoči reprezentanci, kot si jo zamišlja Sacchi. Včeraj Sacchi ni želel govoriti, kdo naj bi bili tisti nogometaši, ki izpolnjujejo njegove kriterije za nastop v reprezentanci. Toda dolgo ne bo mogel čakati. Že 13. no- Nepričakovan sklep vlade glede TotocakM Stolpec po 800 lir RIM — Po informacijah, ki so pro-nicnile s seje vladnega vrha o finančnem zakonu, bo treba za vsak stolpec totocalcia odslej odšteti dvesto lir več, se pravi, da bo stolpec stal 800 lir. Podražitev za sto lir je že prejšnji teden odobril tudi državni olimpijski odbor, zdaj pa je vlada pristavila še svojih sto, ki jih bo v celoti tudi vnovčila. Pravzaprav bo od novega poviška koristila 126,80 lir, kajti po dosedanji porazdelitvi ji pritiče 26,8 odstotkov skupnega fonda (38% gre v nagradni sklad, 25,2% dobi CONI, 3% športni kredit, 7% pa znašajo stroški). Po tradiciji se po totocalciu podražijo tudi vse ostale vrste stav, tako da lahko v kratkem pričakujemo tudi podražitev totipa. Sekretar CONI-ja Mario Pescante je vest označil za »neverjetno«, češ, da CONI ni bil obveščen o ničemer, obdavčitev stav pa da ponavadi negativno vpliva na obseg stav. Vlada pokrovitelj milanske kandidature RIM — Vlada je prevzela p0'51' ■oV>' teljstvo nad kandidaturo Milana za . itf6' vedbo olimpijskih iger leta 2.000-nister za turizem Tognoli se je v nu pobudnikov zahvalil premieru ^ dreottiju in naglasil, da je kandida a Milana zdaj obenem tudi kandio8 Italije. v (jjj Tognoli je tudi dejal, da je že ^ na voljo veliko število sponsorjev- ,j promocijo iger je pripravljeno v ^fjl mnogo zasebnikov, je še p°u Tognoli. Fondriest se boji Danca Sorensena BERGAMO — Pred današnjo ti- io* vembra ga namreč čaka v Genovi prva uradna tekma z Norveško v okviru kvalifikacij za Evropsko prvenstvo 1992. Povedal je, da bo spisek izbrancev objavil 7. novembra. Sacchi se še ni odločil, ali poklicati »običajnih« 18 nogometašev ali pa objaviti precej širši spisek. »Idealno je delati z omejenim številom nogometašev, toda kak igralec več včasih tudi prav pride,« je dejal Sacchi. zato se lahko zgodi, da se odloči za srednjo pot in objavi spisek 20 nogometašev. Izbrani nogometaši se bodo zbrali v Covercianu, kjer bodo trenirali do 12. novembra, ko se bodo preselili v Genovo. Novi krmar azzurrov je tudi povedal, da namerava Coverciano uporabljati kot »matično luko« za priprave reprezentance za vse tekme, v tem centru v bližini Firenc pa naj bi potekale tudi občasne krajše priprave med tednom, ko naj bi z izbranci vadil svoje taktične zamisli. Na klubskem odbojkarskem SP italijanskega finala ne bo SAO PAOLO — Z bratskima dvobojema med dvema brazilskima in dvema italijanskima ekipama bosta določena oba finalista letošnjega klubskega svetovnega prvenstva v odbojki za moške, ki poteka v Braziliji. Mediolanum - Messaggero in Banespa - Frango-sul sta polfinalna para, iz boja za odličja pa je izpadel moskovski CSKA, ki je včeraj v Porto Alegreju z gladkim 3:0 klonil proti brazilski ekipi Frangosul. Mediolanum je v zadnji tekmi po pričakovanju brez težav s 3:0 premagal šibko portoriško ekipo Naranjito. Prvi set so Milančani dobili celo na nič, nekaj boja je bilo le v drugem setu, ko je trener Mediolanuma poslal na igrišče nekaj rezervnih igralcev. V Sao Paolu pa je Banespa s 3:1 premagala Messaggero in tako določila tudi polfinalna para. Messaggero je dobil prvi set, nato pa se je tehtnica nagnila na stran domačinov, ki so po razburljivem boju osvojili preostale tri sete. Glede na polfinalna para italijanski finale ni več mogoč. Trener Milančanov Doug Beal ni hotel napovedovati zmagovalca bratskega dvoboja z Messaggerom in po njegovem mnenju imata obe ekipi enake možnosti za zmago. Nič kaj optimističen pa ni bil hglede končnega razpleta prvenstva in je povsem jasno izjavil, da je po zmagi nad Messaggerom Banespa najresnejši kandidat za naslov svetovnega klubskega prvaka. dnjo preizkušnjo za kolesarski sve n(). ni pokal, 64 km dolgo etapo na kr meter v Bergamu, ima Italijan N8 . zio Fondriest na začasni lestvici 1® ^ ri točke prednosti pred Jalaber (Fr.) in 14 pred Sorensenom (Dan.)- ^ Fondriest je izjavil, da se pteaS i boji Sorensena, ki se lahko na du. proti času ponaša z dobrimi rez^. ^ n boljše uvrstitve. Prvi prejme na1® upa pa hkrati, da bodo specialistl .-----—i: vse at tovrstne preizkušnje pobrali ta 25 točk, drugi 22, tretji 20, četrti peti pa 16, med ostalimi pa je 1® točka razlike. Ivaniševič izločen STOCKHOLM Četrtfinalni ^ AT" močnega teniškega turnirja tem kraju: Edberg (Šve.) - Rene (ZDa) 6:3, 2:6, 6:3; Becker (Nem.) .Saf1' n Al ' pras (ZDA) 7:5, 7:5; Courier (ZE"%j Korda (ČSFR) 6:4, 6:4; Krickstein (f-JL - Ivaniševič (Hrv.) 7:6 (10:8), 1:0 0(8* (c-Polfinalna para: Edberg — Kriclt in in Courier - Becker. Dirka tris ,z®r RIM — Na dirki tris v Rimu j® ‘ 0. gal konj Pender beli. Fotofiniš j® L kazal, da je drugi Truky Truky, a,1 ji Pasicle. Zmagovita kombinacija ^ 17-4-14, vsak od 746 dobitnikov P’ prejme 4.348.500. 4.770.651.000 lir. Stav je bil° V pokalnem derbiju Koimpexa proti ekipi OMA SGT Točki še lahko veljata V tekmovanju za zvezni odbojkarski pokal državnih B in C ligašev bo drevi na sporedu 5. kvalifikacijsko kolo, zadnjega pa bodo odigrali med tednom, saj se v soboto, 2. novembra začenjajo ligaški boji. V 12. moški skupini se bodo igralci Bora Ag-rimpex podali na oddaljeno gostovanje v Bočen, kjer jih čaka povratna tekma s Sedicom, ki je v minulem kolu s 3:1 premagal Vivila. Sedico je borovce v Trstu gladko premagal, čeprav nastopa v isti ligi. Upati je, da si bodo tokrat plavi z bolj prepričljivim nastopom nabrali nekaj več samozaupanja za prvenstvo, v katerem bodo skušali doseči obstanek. Vodstvo je medtem rešilo zaplet v zvezi z registracijo močnega centra Rude-sa, ki je zdaj povsem v lasti Bora, a drevi zaradi nalomljenega prsta še ne bo mogel igrati. V tej skupini si je videmski VBU že zdavnaj zagotovil uvrstitev v naslednjo fazo, lestvica izgleda namreč takšna: VBU 8, Sedico 6, Bor Agrimpex 2, Vivil Villa Vicentina 0. Zanimivo je v 10. skupini ženskega dela tekmovanja, v katerem nastopa tudi Koimpex. Napredujeta dve ekipi, lestvica pa je zdaj takšna: Latisana 6, Albatros in OMA SGT Vitrani 4, Ko-impex 2. Najbolje se je odrezal B-2 ligaš Latisana, ki pa je doma izgubil z B-l ligašem Albatrosom, a ta je izgubil na obeh gostovanjih v Trstu. Nekaj možnosti imajo še vedno tudi slogašice, ki bodo danes v telovadnici šole Suvich odigrale pokrajinski derbi z OMA. Peterlinove varovanke so se doslej dobro odrezale, saj proti ekipam iz višjih lig niso nikdar gladko premagane zapustile igrišča, Albatrosa pa so celo premagale. Slaba pa je zaenkrat forma borovk, ki v 11. skupini še niso zmagale. Verjetno jim tudi tokrat ne bo uspelo priti do točk, saj bodo gostile premočno Sangiorgino, ki se je že uvrstila v naslednjo fazo, o drugem mestu pa bo odločal drevišnji dvoboj v Villi Vicentini med Vivilom in Kenned-yem, favoritinje pa so gostiteljice. Lestvica: San-giorgina 8, Vivil 4, Kennedy 2, Bor Tombolini Dririks 0. Deželni odbojkarski pokal FJK Gotov le Valprapor Imsa Deželna odbojkarska zveza še ni izdala sporočila s končnimi lestvicami kvalifikacijskega dela deželnega pokala, tako da uradnega ni še nič znano. Pač pa smo lahko izvedeli, kaj več o pravilniku, ki so ga spremenili. V naslednjo fazo napreduje šest ekip: zmagovalci petih skupin, od drugouvrščenih ekip pa tista od skupin s štirimi moštvi, ki je izbojevala največ točk. To pa pomeni, da se je od naših ekip zanesljivo uvrstil naprej le Valprapor Imsa, a Sloga, Soča Sobema in Sokol Indules (slednji je drugi, a v skupini s samo tremi ekipami) so izločeni, 01ympia CDR pa mora počakati na uradni končni vrstni red drugih skupin. Pred zaključnima trobojema za podelitev pokalov v moški in ženski konkurenci bo še vmesna faza po sistemu neposredne izločitve. Domovi gimnastičarji na prvenstvu Slovenije v akrobatiki Po lanski uspešni sezoni se Domova sekcije športne gimanstike in športno ritmične gimnastike pripravlja na nove obveznosti v sezoni 1991/92. Petdeset otrok (27 deklic in 23 fantov) se pod vodstvom svojih trenerjev pripravlja že od 1. septembra v telovadnici Kulturnega doma v šestih skupinah; žal vsaka skupina samo po dvakrat tedensko po eno uro oziroma eno uro in 15 minut, in še to združene po 2-3 skupaj. Kljub vsem težavam s trenigi, bodo fantje tekmovalne skupne z mladincem Maxijem Šuligojem in kadetom Erikom Blažičem na čelu, ob spremstvu dr. Dušana Furlana in Miloša Figlja, odšli danes v Slovensko Bistrico na prvenstvo v akrobatiki. To je prvo prvenstvo, ki se ga bodo naši fantje udeležili, odkar se je Slovenija osamosvojila. Želimo jim obilo uspeha in čimboljšo uvrstitev! Na sliki: Domova 2. ekipa, ki se je udeležila republiškega prvenstva Slovenije v preskokih s kanvasom V ženski namiznoteniški B ligi Ambiciozne krasovke proti močni Latini Ljubitelji namiznega tenisa si bodo med pd jaznimi domačimi stonami zcjonisko telovadni ^ lahko drevi ogledali igralke Krasa Coriurn. ^ četrtem kolu namiznoteniškega prvenstva ženski B ligi se bodo krasove nadebudne i9ra. ke pomerile z močno ekipo iz Latine, ki je t*1 _ izbrana iz južne skupine po odstopu favorizira nega Arezza. Za Latino nastopajo drugokateg0* niča Bosijeva in tretjekategornici sestri locci-Pogled posameznih igralk domače ekip6 l uprt celo više, kot so realna pričakovanja db1 tva. Osebna stremljena po zmagi bodo verjet® dodala še dodatnega vetra v jadra doslej nepre magene Krasove ekipe. Nekaj težav pa je vseeno nastopilo pred dr® višnjo tekmo, saj je Monika Radovič koirO okrevala in upajmo, da bo zmogla velike nap ^ re tekme. Pričakujemo, da bosta stebri ekip Krasa Coriurn Biserka Simoneta in Monika k dovič kos nasprotnicam ter da bo peto toc ^ prispevala tudi najmlajša med njimi novinka B ligi Katja Milič. j Istočasno bo potekala tekma v moški h ligi, na kateri se bo Krasova moška postava sr čala z gostujočim Basso Piave iz San Dona. Tekmeci bodo dokaj trd oreh za naše saj nasprotnikova ekipa razpolaga z dvema dr gokategornikoma (Urriciom in Alessandro Nanonijem), tretji član ekipe Bertolotti Pa l krasovcem dobro znan, saj večkrat trenira z nj Krasovi igralci (Kristjan Mersi, Igor in jan Milič) se zavedajo, da bo tekma s povra kom iz A-2 lige vse prej kot lahka. Obljubi]3^ pa borbenost in lepo predstavo pred dom3 pubhko. Ju Jutri ob lO.uri bodo krasovke v drugem ^ C lige igrale v Trevisu tekmo z Libertasom-1 je nemogoče predvideti (C liga se igra p°v ^ muli Davis z dvojicami), ker nam zaenkrat se znana jakost nasprotnikove ekipe. ^a. V goste bosta odpotovali mlajši igralki nja Milič in Erika Radovič, vendar bo prisko® na pomoč verjetno tudi Sonja Milič, sai ,slva-Erika pred nekaj dnevi na treningu poškodo la gleženj. v Ekipa gostiteljev je prav tako kot Kr sa-prejšnjem kolu ostala praznih rok proti Ca ^ recchiu di Reno, s katerim se bo Kras sreča prihodnjem kolu. J. J- Na težkem gostovanju v Padovi »zrelostni izpit« za jadranovce Omejiti nasprotnikovo hitrost Tjjgevi bodo košarkarji Jadrana tejjjju °Pravili eno izmed svojih bo,jlS^tovanj. Drvaričeva vrsta Se hn rat zaposlena v Padovi, kjer Vo p; P°merila s tamkajšnjo posta-ko( e{°bon, ki je trenutno, tako taZt) a^a združena ekipa, na vrhu ^^ek' n*Ce' Skupaj s tema dve-ttovr ♦•Pafna s' primat na začasni Pi0v smvi deli postava Gabri Elle Svoio i ^acco> ki se> ne meneč za stadij vl°go novinca v ligi, pred-2ver. a. Pozornosti opazovalcev z ko],, ,Clnii zmagami (v preteklem >. Kar V rrrvcf-ir T3aoc»=i-»-«n\ Jadra V | v gosteh, v Bassanu). no^tfranovem so Spet nja glede zdravstvenega sta-tgarP0sameznikov. Medtem ko je to Ss°. Crisma nepričakovano hit-te^ ai^al poškodbo na nogi, je v za gripo zbolel Umber- fijjg erlin, ki se zaradi visoke vro-vatl; ne.b° mogel udeležiti gosto-je tL.niti kot deseti igralec. Slab ga Položaj Valterja Sosiča, ki kjvp naprej mučijo bolečine v tja; J1611! predelu hrbta in bo za-še v ^ga tudi njegova udeležba ^ V iijc:yuva macicz.ua (lrll^V0Inur tako da si trener pri-(Itijp/I*5 pravico, da bo kar v za-trenutku določil desetega Za Padovo. ^jirriri Drvarič je pred dreviš-tekji dvobojem dobro pripravil kate a m si ogledal posnetke ne-tobnn nastopov košarkarjev Pie-kg8p^a: »Na dlani je, da gre za iz-v^fV10 ekipo, ki je toliko bolj ne-va..kolikor več možnosti dobi-je v , razvijanje hitre igre. Padova laen uvodnih nastopih preseg-^rnečje 100 doseženih točk in %adi tega mora naša igra sloneti na zaustavljanju njihove hitrosti. Igrati moramo za nizek končno izid, kajti če bomo sprejeli izzive v stilu "kdo komu nasuje več košev" bo za nas lahko usodno. Zato sem se s fanti že dogovoril o tem, da bomo igrali kontrolirano in da bomo tokrat privilegirali obrambo. Če se bomo tega držali, potem lakho upamo na ugoden razplet.« Pri Pierobonu so ohranili ogrodje ekipe, ki je nastopala v B-2 ligi, okrepili pa so se s prihodom veterana Zorzenona, ki kljub svojim 35 letom še kar uspešno igra in še vedno izstopa kot strelec. Ob njem so najmočnejši posamezniki še zunanji igralci Merlini, Illotti in Carnio. S svoje strani lahko ugotovimo edinole še to, da morajo »modri bojevniki« vzdržati pritisk, ki izhaja iz emotivne obremenitve in da si ne smejo privoščiti že tradicionalnih nihanj v angažiranosti in učinkovitosti. Skratka razen »srca« je treba poskrbeti, da bo v potrebni meri prisotna tudi »pamet«. Ljubitelje košarke mimogrede tudi obveščamo, da si jutri lahko ogledajo deželni derbi med Brumnovo Servolano Latte Carso in tr-žiškim Solvay (17.30 v telovadnici v Alturi). Naj ob koncu še nevedemo, da bo Radio Opčine zagotovil neposreden prenos drevišnjega srečanja Pierobom Padova - Jadran TKB. (Cancia) Merilna ne bo v Padovi Pričetek več mladinskih košarkarskih prvenstev Prejšnji teden in konec tega tedna so se pričela razna mladinska košarkarska prvenstva, v katerih pa je udeležba ekip slovenskih društev nekoliko skromnejša kot v prejšnjih sezonah. V kategoriji državnih mladincev je Jadran Farco odigral že tri kola (dve zmagi in en poraz), v ponedeljek pa bo zaposlen v Pordenonu, kjer se bo srečal z domačo ekipo Arniči del basket. Jadranovci si ne smejo privoščiti poraza, če se želijo uvrstiti v nadaljnji del prvenstva. Žal pa ima trener Janez Drvarič precej težav s poškodbami in prisiljenimi odsotnostmi nekaterih igralcev. V ponedeljek se prične tudi prvenstvo deželnih mladincev, v katerem slovenske barve zastopajo ekipe Bor A, Bor B in Kontovel. Bor A igra s tistimi igralci letnika '72 in '73, ki niso prestopili k Jadrano-vim mladincem oz. ki igrajo tudi s prvo postavo Bora. Žal pa bo eden izmed najboljših igralcev Mau-ro Simonič odstoten vsaj za dve meseca zaradi bolečin v hrbtu. V ekipi Bor B nastopajo Borovi kadeti (74-75), njihov cilj pa je nabiranje izkušenj in možnost igranja s starejšimi nasprotniki. Kontovelova postava spada med favorite, saj je v njej več zastopnikov prve ekipe, žal pa bo dalj časa odsoten Jan Gre-gori. V kategoriji kadetov imamo le dva predstavnika. Kontovel je v uvodnem kolu premagal San Daniele, Bor pa z visoko razliko Ferroviario. Svoje prvenstvo bodo danes in jutri pričeli tudi naraščajniki. Bor bo gostoval pri SDGT, Kontovel pri Libertasu, Sokol pa pri Servolani. Ambicije in možnosti naših ekip v tem prvenstvu bodo jasnejše šele čez nekaj odigranih kol. (Vanja Jogan) V jutrišnjem 7. kolu 1. amaterske nogometne lige proti Villanovi Zarja išče rehabilitacijo za slabe nastope s PROMOCIJSKA liga p®n3iorgina - Juventina WPrvem uspehu v letošnjem pr-htev a caka Štandrežce ponovno za-sicg,. gostovanje. Sangiorgina ima Vi^ Vaamo Jve točki več od Maurije-^0Hiaf^Ovancev' vendar zna biti pred sprotn ? občinstvom zelo nevaren na-ttje s .. Za belordeče bo zato jutriš->H tov Caibe zelo važno, saj Trevisan ’z9uhi?-ri®i ne smejo za nobeno ceno v sj) 1 stika z drugimi ekipami, ki so vec , rTjem delu razpredelnice. Kaj ke etl . evati od zdesetkane štandreš-tttdi .Atence v tem kriznem trenutku tudjj btogoče. Kot vedno doslej, bo sse$ta,ri trener Juventine imel težave h ^ J? ekipe, saj poškodovani igral-večj6 aiso popolnoma okrevali. Naj-%iš£a rzeh je opaziti prav na sredini % pr„' da mora večkrat Juventi-Bolj 2aPUsbti vajeti igre nasprotniku, ko tuciiP9a in obrambna igra bi se lah-hitri obrestovala, saj bo Sangi-btržitj' bo z napadalno igro skušala to izvori t°čki, najbolj ranljiva s hit-oenimi protinapadi. v 1- amaterska liga teS®a ' Moraro bhl{0 jSledamo le položaj na lestvici, tekipj Nimo, da so Križani v jutrišnji ^°da tZ Norarom nesporni favoriti, ko je poudaril predsednik Ves- p Cattonar, previdnost ne bo ki v rijVjktje so namreč dobra ekipa, vSega Manj ih tekmah še ni pokazala ^sbiti i ZInore- Ob tem pa ne gre H v ' Oti si je Vesna z zmago v gos-^raloTJMjem kolu precej dvignila 6 ciji o da je skoraj normalno, da Predvsem zmaga. H! ‘,so se z Morarom pomerili H, jg.p ko so bili bolj uspešni v gos-Se •kora]-80 slavih z 1:0, medtem ko so Jovcji 1 Pred domačimi gledalci za-9olov p z neodločenim izidom brez ^Vedaj r^?sednik Cattonar nam je še jokali’ aa 80 treningi med tednom Sr0 inV^,redu' da ie vzdušje v ekipi kostp oa je edino vprašljiv nastop j-^kortK- ' ki še ni v celoti okreval po j bodn 'i Dlede izida pa je optimist, t'°bro nogometaši Vesne ponovili fro pJr° iz prejšnjega kola. Pri pr0mans - Primorje u° Prvih°8ealcem Primorju je vzdušje bi. V2r„if es,;ib kolih prvenstva na viš-Pj ja | kOV Zato imain nla V'>cli la. da zato imajo dovolj, glavni -ji n . proseška enajsterica sama ^ pro n tvici- Jutrišnje gostovanje Naj Q. oniansu, ki ima sicer tri točke 'kočani rimorja. ne bo najlažje, toda s° jih fjn fe. zanašajo na dobre igre, ki Nra p,^8!6! prikazali, pa tudi v lan-8,1 v e^slvu 80 bili pri Pro Roman- . V 3s?f eh uspešni. , elo pa t du. 2 rezultati poteka tudi Nav s ®nlngih. Ekipa redno trenira, i pa tf°sk°dovanimi igralci, prav pbštihrn 1 n' kaznovanih. V zvezi z u Poveri ?astopom nam je Mitja Što-k°t Pa vs h bodo tudi v Romansu, tekmah doslej, odločno ig- rali na zmago, čeprav ne bi bili povsem nezadovoljni niti s točko, ki bi jih še vedno obdržala na vrhu lestvice. Villanova - Zarja Bazovci se jutri podajajo na težko gostovanje v Villanovo, ki ima sicer enako število točk kot Zarja, vendar pa so bile tekme z njimi vedno izredno težke. Tudi tokrat Zarja ne more računati na popolno postavo. V ekipo se bo sicer vrnil Tognetti, ki je prestal kazen, zato pa bo še vedno odsoten Ridolfo, ki je bil kaznovan s prepovedjo nastopanja na dveh tekmah. V ekipi poškodovanih ni, vendar pa za Zarjane predstavlja dodaten handi-cap zelo ozko igrišče v Villanovi in pa tudi domača publika, ki je bila že nekajkrat, kot nam je povedal Vojko Križmančič, na tekmah z Zarjo tudi žaljiva. Po drugi strani pa se želijo Bazovci rehabilitirati za serijo slabih nastopov, ki so sledili po zmagah v prvih dveh kolih. Križmančič upa na točko, svoj optimizem pa gradi tudi na prepričanju, da je ekipa Zarje precej boljša, kot pa kaže trenutni položaj na lestvici. 2. AMATERSKA LIGA Domio - Breg Čeprav to ni klasičen slovenski derbi, pa gre vsekakor za derbi med dvema ekipama iz iste občine. Domio in Breg se že več let nista pomerila med seboj, saj so domačini že dalj časa nastopali v 2. amaterski ligi, medtem ko so bili Brežani za ligo nižje. Kot pravi predsednik nogometne sekcije pri ŠD Breg Silvester Koren, predstavlja jutrišnja tekma svojevrsten derbi, s tem pa je po njegovem že vse povedano. Napetost na teh tekmah je večja, negotovost tudi, pa vendar Brežani napovedujejo odločen boj za zmago. Breg bo jutri nastopil v popolni postavi, težav s poškodbami nimajo, zelo dobro pa so igralci trenirali tudi med tednom, tako da je ekipa po mnenju predsednika Korena dokaj dobro pripravljena in gre lahko povsem mirno v goste k sosedu. Sovodnje - Fogliano Derbi kola z Medeo je bil tudi letos usoden za Sovodnje, ki so se z nedeljskega gostovanja vrnili praznih rok. Jutri bodo Modulovi fantje pred zelo važim popravnim izpitom. Gostili bodo namreč Fogliano, ki si deli prvo mesto na lestvici prav z Medeo. V slučaju zmage bi morda sovodenjska vrsta ponovno lahko dosegla vrh lestvice, saj niti Medea ne bo imela lahkega dela v Podgori. V dosedanjih domačih nastopih so bili Sovodenjci res neustavljivi. Napad je bil nezadržen in učinkovit, kar je predvsem navdušilo navijače, ki so vedno prišli na svoj račun. Prepričani smo, da bo tudi jutri tako, saj sta obe bo enajsterici pravilno motivirani, da pokažeta res vse kar zmoreta. V nedeljo je v derbiju Gaja v gosteh premagala Primorec (Foto Križmančič) Kras - San Lorenzo Kras čaka jutri izredno pomembna tekma S San Lorenzom, ki ima na lestvici 4 točke več od Krašovcev. V prejšnjem kolu so Macchiutovi varovanci osvojili važno točko v gosteh pri Ison-zu, z novima dvema točkama pa bi le ujeli priključek k sredini lestvice. Toda vzdušje v ekipi Krasa ni najboljše in to predvsem zaradi govoric, da naj bi Kras spet nameraval menjati trenerja, pa čeprav je ta šele pred dvema tednoma prevzel ekipo. Odbornik društva Gregoretti je te govorice odločno zanikal in poudaril, da bo potrebno te govorice razčistiti in ugotoviti (in tudi ukrepati), če je kdo med igralci, ki z neodogovornimi izjavami ustvarja napetost. Vsekakor pa bo Kras jutri igral na zmago. Po mnenju Gregorettija je ekipa dobra in tudi prejšnjo nedeljo je že pokazala, da zna igrati. Poškodovanih ni, igral pa ne bo niti Kukarič, ki je odšel k vojakom ( v nedeljo je bil tudi izključen). Lani je Kras v gosteh pri San Lorenzu doživel pravi polom, v Repnu pa so tega nasprotnika zanesljivo premagali. Gaja - Zaule Po zmagi v derbiju s Primorcem Padričani precej bolj optimistično gledajo na nadaljevanje prvenstva. Priložnost za novi točki se Gaji ponuja že jutri, ko bo doma igrala z Zaulami, ki imajo na lestvici točko manj. Toda kot že na prejšnjih tekmah tudi tokrat Gaja ne bo nastopila v popolni postavi. Pri vojakih sta napadalec Čermelj in vezni igralec Subelli, branilec Bullo pa je še vedno poškodovan in najbrž ne bo mogel igrati še vsaj mesec dni. Vsi trije sodijo med Gajine najboljše igralce, zato mora trener iz tekme v tekmo skušati zapolniti vrzeli, kot ve in zna. Kljub temu pa po mnenju Stanija Kalca jutri Gaja mora igrati na zmago, čeprav bi bila tudi točka dobrodošla. »Vsaka točka je važna,« pravi Kalc, »še posebej, ker smo doslej dosegli manj, kot smo računali pred prvenstvom.« Pri Gaji upajo, da bodo do konca leta obdržali stik z vrhom, nato pa naj bi z januarjem, ko naj bi zaigrali v popolni postavi, startali tudi na kaj več. Mariano - Primorec Po porazu v derbijo z Gajo se Primorec podaje v goste k Marianu, ki je doslej osvojil le točko in je sam na repu lestvice. Za Primorec je tekma zelo važna, obenem pa je to priložnost, da s šibkejšim nasprotnikom popravi slab vtis z derbija, z dvema točkama pa se pomakne proti sredini lestvice. V sami ekipi večjih problemov ni, za zdaj je vprašljiv le nastop Silvestri-ja, ki ima 4 rumene kartone, poškodovanih pa med Trebenjci ni, saj bo lahko zaigral tudi Fulvio Čuk. Kot nam je povedal Andrej Kralj, je Primorec okrepil bivši igralec 01ympie Miche-lus, ki bo okrepil obrambo, ki je po mnenju Kralja najšibkejši del ekipe. Če bo Silvestri kaznovan, bo Michelus najbrž že jutri zaigral od 1. minute, drugače pa bo najbrž sedel na klopi. 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Strassoldo Kraševci bodo skušali jutri iztržiti prvo zmago na domačem igrišču v letošnjem prvenstvu. V dosedanjih nastopih Mladost ni pokazala kostantne igre, kar se je odražalo tudi v rezultatih. Dobrim nastopom so sledile blede predstave; vse to je sicer lahko razumljivo za mlado ekipo, ni pa povsem opravičljivo, ker je čas, da Doberdobci zaigrajo bolj samozavestno in prepričano v lastne moči. Ekipa Strassolda, ki ima točko manj od naše enajsterice, bi ne smela predstavljati neprekoslji-ve ovire za Mladost, ki bi se morala jutri veseliti prvega uspeha na domačem pravokotniku. | domači šport DANES SOBOTA, 26. OKTOBRA ODBOJKA MOŠKI ZVEZNI POKAL 20.30 v Bocnu; Sedico - Bor Agrimpex ŽENSKI ZVEZNI POKAL 18.00 v Trstu, šola Suvich: OMA SGT Vitrani - Koimpex; 20.30 v Trst, šola Suvich: Bor Tombolini Drinks - Sangiorgina KOŠARKA MOŠKA C LIGA 21.00 v Padovi, Ul. San Marco 13: Pie- robon PD - Jadran TKB MOŠKA D LIGA 20.30 na Proseku, Dom Ervatti: Kontovel - Ardita PROMOCIJSKA LIGA 18.00 na Proseku, Dom Ervatti: Bor Radenska - CUS; 20.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona - Barcolana; 20.00 v Nabrežini: Sokol - Scoglietto DRŽAVNI KADETI 18.15 v Trstu, na 1. maju: Bor - Don Bosco NARAŠČAJNIKI 17.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT -Bor; 18.00 v Trstu, Ul. della Valle: Liber-tas - Kontovel NAMIZNI TENIS MOŠKA B-l LIGA 18.00 v zgoniškem športnem centru: Kras - Basso Piave ŽENSKA B LIGA 18.00 v zgoniškem športnem centru: Kras Corium - Latina NOGOMET UNDER 18 14.30 v Pierisu: Pieris - Primorje; 14.,30 v Miljah: Muggesana - Breg NAJMLAJŠI 15.30 v San Giovanniju al Natisone: Natisone - Sovodnje CICIBANI 14.45 v Šlovrencu ob Soči: Isontina B -Sovodnje; 14.45 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Itala San Marco A; 15.00 v Miljah: Fortitudo - Bor; 15.00 na Proseku: Primorje - Don Bosco MLAJŠI CICIBANI 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - San Luigi B JUTRI NEDELJA, 27. OKTOBRA NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v San Giorgiu di Nogaro: Sangiorgina - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Villanovi: Villanova - Zarja; 14.30 v Romansu ob Soči: Romans - Primorje; 14.30 na Proseku: Vesna - Moraro 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Kras - San Lorenzo; 14.30 na Padricah: Gaja - Zaule Rabuiese; 14.30 v Marianu, Ul. Roma: Mariano -Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Fogliano 3 AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Staran-zano NARAŠČAJNIKI 8.45 na Opčinah: Opicina - Primorje; 10.30 v Miljah: Fortitudo - Zarja Adria-impex; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Staranzano ZAČETNIKI 8.45 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana - Primorje; 9.30 v Miljah: Fortitudo - Zarja Adriaimpex; 10.30 v Šempetru ob Soči: Real Isonzo - Mladost ODBOJKA MLADINKE 10.30 v Ločniku: San Luigi - 01ympia KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 na Proseku, Dom Ervatti: Lavora-tori del Porto - Breg DRŽAVNI KADETI 11.00 v Pordenonu: Pordenone - Kontovel NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Latte Carso -Sokol NAMIZNI TENIS ŽENSKA C LIGA 10.00 v Trevisu: Libertas - Kras POJUTRIŠNJEM PONEDELJEK, 27. OKTOBRA KOŠARKA DRŽAVNI MLADINCI 19.30 v Pordenonu, Ul. Rosselli: Amici del Basket Crup - Jadran Farco DEŽELNI MLADINCI 19.00 na Proseku, Dom Ervatti: Kontovel - Don Bosco; 19.00 v Miljah, Ul. D'-Annunzio: CGI - Bor A; 19.30 v Trstu, na 1. maju: Bor B - Stefanel bvestila ŠD GRMADA organizira v nedeljo, 27. t.m., 2. POHOD GRMADE, ki predvideva ogled prazgodovinskega gradišča in turistične jame pri Slivnem. Zbirališče ob 9.30 na trgu v Mavhinjah. Informacije na tel. 299806 ali 299442. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 27. t.m., tekmovanje v orientiringu (orientacijski tek). Zbirališče ob 8.30 pri gostilni Batič v Repniču. Prijave v uradu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) ali pri načelniku odseka, tel. (040) 55180. SHINKAI KARATE CLUB obvešča vse člane o novih urnikih treningov. Telovadnica Prosek (Ul. S. Nazario) - otroci: ponedeljek in petek od 17.00 do 19.30; odrasli- torek in četrtek od 19.00 do 20.30. Telovadnica Zgonik: odrasli - sreda od 18. do 19. ure. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 10.00 tolarjev: mesečna naročnina 230.00 tolarjev. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski A dnevnik sobota, 26. oktobra 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 _-4l8 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/77* GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Poleg SZ tudi Japonska dvomi v koristnost »posla stoletja« Nadaljnja usoda Kurdov postaja vse bolj negotova JUŽNO-KURILSK — Predaja štirih Kurdskih otokov bi lahko v zgodovino prešla kot pravi posel stoletja, trenutno pa je prodajalec neodločen, kupec pa še vedno dvomi, ali se mu tak izdatek splača. Za večino pa je ta translacija neodložljiva, saj je otoke Sovjetska zveza zasedla pred koncem druge svetovne vojne, tako da so bili stalno jabolko spora v japonsko-sovjetskih odnosih. Tokio je podpis mirovne pogodbe z Moskvo dosledno pogojeval z vrnitvijo teh štirih otokov vulkanskega izvora. Japonska je baje pripravljena nuditi za svoje otoke nekaj desetin milijard dolarjev gospodarske pomoči Sovjetski zvezi, tako da bi jo otoki v bistvu stali kakih 7.000 lir za kvadratni meter. Cena je nedvomno ogromna, če upoštevamo, da na teh otokih v bistvu ni skoraj nobenih infrastruktur in da so na Japonskem šele sedaj ugotovili, da je tudi strateška in politično prestižna vrednost teh otokov minimalna. Kunaširi, Iturup, Šikotan in Habomai imajo minimalno ekonomsko vrednost, če izvzamemo z ribami bogato morje in nekaj manj pomembnih rudnikov. Za nameček je podnebje skrajno neugodno z nizkimi temperaturami in vlažnim oceanskim podnebjem, tako da je na otokih le 47 tisoč prebivalcev, sovjetskih državljanov raznih narodnosti, ki so se na te negostoljubne otoke priselili zaradi »gmotnih ugodnosti pri kolonizacij Daljnega vzhoda«. Prvotno prebivalstvo, kakih 17 tisoč Japoncev, se je prisilno izselilo v obdobju od leta 1945 do 1948. Med sovjetskimi državljani se sedaj marsikdo boji, da bi po predaji postal »drugorazredni japonski podložnik«, tako da je novi kurilski guverner Valentin Fjodorov že napovedal množične manifestacije, stavke in proteste, če bi otoke izročili Japonski. Resnici na ljubo pa je ljudi strah predvsem moskovskih birokratov, ki bi jih lahko pred predajo prisilno izselili v druge kraje Sovjetske zveze. Med prebivalstvom Juž-no-Kurilska na otoku Kunaširi pa prevladuje mnenje, da pod Japonci ne bo življenje hujše kot je bilo do sedaj. Prepričani so, da bodo lahko ostali na svojih ognjiščih, ker Japonci bržkone potrebujejo ceneno delovno silo; nekdanji prebivalci Kurilov so namreč ostareli, njihovi otroci pa nočejo v neznano. Protivladna koalicija Podpredsednik ANC Walter Sisulu (levo) In predsednik panalriškega kongresa Clarence Mwekethu pred začetkom srečanja med obema organizacijama, na katerem so skušali ustvariti enotno protivladno domovinsko fronto (Telefoto AP) Rdeča armada je prikrivala jedrsko nesrečo MOSKVA — Najmanj deset oseb je izgubilo življenje v eksploziji podmomiškega jedrskega reaktorja v oporišču Šhotovo-22 ob obalah Tihega oceana na sovjetskem Daljnem vzhodu. Po pisanju glasila sovjetskih sindikatov Trud je do nesreče prišlo 10. avgusta 1985, ko je skupina 10 tehnikov menjala jedrsko gorivo na neki podmornici in jih je jedrska eksplozija dobesedno raznesla. Vojaškim oblastem pa je vso zadevo uspelo prikriti. Libija se spominja italijanske zasedbe in prvih deportacij TRIPOLI - - Zastave na pol droga, popoln komunikacijski mrk, zaprta letališča, črni mrtvaški trakovi na avtobusih, zatemnitev ulic ob molitvenih in protestnih shodih... Tako se bo danes Libija spomnila 80. obletnice okupacije in deportacije Libijcev na osamljene italijanske otoke. Libija se dobro zaveda, da današnja Italija ni kriva za grozote, ki jih je zagrešil »beraški italijanski kolonializem«, vendar meni, da bi morala sedanja Italija kot potomka tedanje poravnati vse odprte račune do Libije. D’Alema zanika trditve Cossutte RIM — DSL lahko dokaže, da po izteku prve polovice sedemdesetih let KP1 ni vet prejemala denarja iz Moskve, nasprotno, gospodarsko-trgovski odnosi so se od takrat prevesili v korist italijanske partije oziroma njenih podjetij: Unita je namreč v SZ prodala svoje naročnine, »Editori Riuniti« pa so izdajali knjige za sovjetsko tržišče in tako se je Moskva počasi zadolžila, menda za več sto milijonov lir. Tako je včeraj v intervjuju za sovjetsko televizijo povedal drugi mož Occhettove stranke Massimo D Alema, ki se je za razjasnitev te afere obrnil na ruskega predsednika Borisa Jelcina. DAlema je za sovjetsko televizijo tudi komentiral včerajšnji intervju Armanda Cossutte za Corrie-re della Sera, v katerem neokomunistični voditelj trdi, da je KPI prejemala sovjetski denar tudi po pretrganju »bratskih vezi«, in to prav z njegovim posredovanjem. Za »uslugo« - trdi Cossutta - ga je preko svojega tesnega sodelavca zaprosil sam Ber-linguer, ki je potreboval denar za rešitev rimskega dnevnika »Paese Sera«. Lider Komunistične prenove je svoje 4-urno pričevanje vsekakor registriral in kasete deponiral pri nekem notarju. Za DAlemo pa je vse skupaj farsa, ki ima edini namen blatiti spomin na Berlinguerja. Kar zadeva mene samega - je dodal - pa čutim moralno zadoščenje, da ne pripadam več isti stranki kot Cossutta, medtem ko presojo moralnosti Berlinguerja in Cossutte prepuščam ostalim. Nov udarec zločinski trgovini s kokainom BARI — Criminalpol in leteči oddelek kvesture v Bariju sta v sodelovanju s kvesturama v Milanu in Vibo Valentii pri Catanzaru razkrinkala eno najbolj nevarnih organizacij, ki so nadzirale trgovanje z mamili in še posebej s kokainom med Lombardijo, Apulijo in deloma tudi Kalabrijo. Po nalogu sodišča v Traniju (pokrajina Bari) so varnostne sile aretirale šest oseb, 25 so jih prijavile sodnim oblastem, medtem ko so za dva osumljenca še v teku preverjanja. Vsi so osumljeni združevanja v zločinske namene, usmerjenega v trgovanje z mamili, vendar preiskovalci preverjajo tudi možnost, da bi bili osumljenci vpleteni v štiri umore, ki so bili izvršeni v Apuliji. Velika nevarnost razkrinkane kriminalne organizacije izhaja po besedah preiskovalcev prevsem iz njene povezave s skupino bratov Gianfranca in Ric-carda Modeo, zloglasnih predstavnikov tarantinske-ga podzemlja, ki sta bila aprila lani aretirana v nekem »bunkerju« blizu Matere. Včeraj razkrinkano organizacijo, ki jo policija pozna kot »zelo krvoločno«, je vodil 34-letni Salvatore Anacondia, gostinec iz Tranija, ki se je bil v policijsko mrežo ujel že v začetku oktobra, s svojimi pajdaši pa je med drugim obdolžen tudi več umorov. Po izsledkih preiskovalcev je kriminalna tolpa vsak teden pretihotapila iz Milana ali iz Vibo Valentie v Apulijo okrog dva kilograma kokaina, ki je sicer prihajal tako z evropskih kot zunaj evropskih tržišč. BiH in Makedonija na piki srbskega ekspanzionizma V razpadajoči Jugoslaviji sta zdaj v vojni nevarnosti dve republiki: Bosna in Hercegovina ter Makedonija. Obe sta v bistvu proglasili svojo neodvisnost, toda obe sta tudi takore-koč sredi nekdanje Jugoslavije in Balkana lahko objekt megalomanije tistih, ki jim gre za ekspanzionistično politiko kar s pomočjo sile. Seveda so v teh dveh primerih razlike tako politične kakor krajevno in mednarodno pravne. V Sarajevu so proglasili neodvisnost povsem pravnove-Ijavno te dni v republiški skupščini; z njo so povsem soglašali muslimanski in hrvatski poslanci, srbski pa so, kakor je bilo navsezadnje pričakovati, sporočili, da se ne strinjajo. V Skopju pa so neodvisnost (in suverenost) sprejeli na referendumu, v "sobranju" pa je še niso potrdili. Makedonski dejavniki se očitno zavedajo, da je geografski položaj njihove dežele res nezaviden. V tem delu Evrope zlepa ni miru,- sklepi, sprejeti na helsinški konferenci leta 1975, lani pa v Parizu, so žal še zmeraj napisani na papirju, ne pa zapisani v življenju. Balkan je spet postal "sod smodnika". V obeh gornjih primerih pa predstavlja največjo nevarnost Srbija,- pred drugo svetovno vojno so srbski dejavniki imeli Makedonijo za "južno Srbijo", zdajšnje Bosne in Hercegovine pa srbsko prebivalstvo ne jemlje kot "lastno domovino". Glavno vlogo pri nedavni proglasitvi nedovisnosti Bosne in Hercegovine so prevzeli Muslimani, saj njihovo gibanje vidi samo v neodvisnosti jamstvo, da jim bodo zagotovljene narodnostne pravice; svoje, kakor pravijo "rezervne" domovine pač nimajo. V Bosni in Hercegovini so resnično doma. Samostojnost te republike pa so sprejeli v bistvu nenadoma potem ko so očitno ugotovili, da ji neposredno grozi razkroj, če ne bodo brž storili ukrepe za legalno podkrepitev suverenosti. Predsednik Bosne in Hercegovine, Alija Izetbegovič, je opustil "gandhijevsko" politiko ter se odločil za pogumnejše samostojnostne korake. To pa je presenetilo srbske dejavnike, saj so nemara pričakovali, da bodo Muslimani, ki so že ves čas bili pod srbskim pritiskom, popustili in se tako-rekoč umaknili v tiste kraje, kjer imajo že zdaj oblast. Kako bodo Srbi reagirali še ni povsem jasno; za zdaj se še zmeraj premeteno potegujejo za nekakšno "federalizacijo" Bosne in Hercegovine, ki v bistvu pomeni razpad te republike. "Federalizacijo" pa si predtav-Ijajo tako, da bi na primer bodoča domnevna samostojna pokrajina (SAO) Romanija, ki bi imela kot glavno občino Pale, segala domala do vrat Sarajeva. Sarajevska skupščina je s proglasitvijo bosanske in hercegovske neodvisnosti to preprečila. Srbe so takorekoč prehiteli. V hudi nevarnosti je kajpak tudi Makedonija; sovražnikov ima pravzaprav še več. Grozijo ji z vseh strani: apetite kažejo poleg Srbov še Bolgari, Grki in Albanci. Pri Bolgarih se bo iredentizem na račun Makedoncev gotovo stopnjeval, saj so zdaj na volitvah zmagali desničarji. Znano je, da so v Bolgariji mnenja, da Makedonija preprosto ne obstaja in da jo naseljujejo Bolgari. Zavoljo te domala "totalne" nevarnosti, pri čemer pa so spet najbolj za- gnani Srbi, pa vodi makedonsko vodstvo že ves čas nekakšno "sredinsko" politiko, s katero naj bi pomirili tuji hege' monizem. Zato predlagajo za nekdanjo Jugoslavijo Zvezo suverenih držav, šele pozneje, ko naj kn bile razmere mirnejše, pa bi se morebiti res odločili za popolno neodvisnost, za katero so se navsezadnje izrekli tudi na zadnjem referendumu. Predsednik republike Gligorov in član "jugoslovanskega" predsedstva Tupurkovski vztrajno opozarjata makedonsko "sobranje", na] se ne prenagli s "stvarnim korakom k neodvisnosti". S takim svarilom pa se obračata predvsem na glavno makedonsko stranko, narodno stranko VMRO-DPMNE, ki vneto zahteva takojšnjo državno suverenost. Taka poteza bi bržčas bila pogubna. Makedonski predstavniki razlagajo "treznost" te politike, namreč politike, kakor pravijo, "postopnih dosežkov, tudi na evropski ravni. Predsednik dvanajsterice van den Broek je že pogosto javno ocenil, da so pogovori z makedonskimi predstavniki še najbol] "konstruktivni". Vprašanje Pa je, če bodo vodilni makedonski dejavniki s takšno politiko lahko še dolgo uspevali. Gibanja VMRO se ne da; makedonsko sobranje je pred dnevi sprejelo sklep o tem, naj se makedonski vojaki, ki so v "jugoslovanski armadi, vrnejo domov, VMRO' vci pa so dodatno zahtevali naj hkrati zapusti Makedonijo vsa "jugoslovanska" vojska-Skupščina se je za las ognilo, sprejemu še takega ukrepa, ki bi zanesljivo izzval nepredvidljive posledice. V Makedoniji predstavljaj0 kamen spotike tudi Albanci, ki večinoma živijo na njenem se'. vero-zahodnem predelu in bi radi avtonomijo (nemara povezano tudi z idejo o Veliki Albaniji), toda glavni problem /e srbska politika. Makedonski voditelji se sicer zavedajo, da referendumski sklep o suvre-nosti ne bo mogel ostati v glavnem na papirju ter se ždol pripravljajo na nov korak, to le na sprejem deklaracije o "neV', tralizaciji in demilitarizacil1 Makedonije. S tem bi reko me(1 proglasitvijo in dejansko suverenostjo preplavali do polovice. V "jugoslovanskem" kotla vre že domala povsod, tod0 najbolj izpostavljeni sta zdo]-če ne bo kaj korenito novega nastopilo v zvezi s petkovimi haaškimi sklepi, ki so rezulto naporov za "internacionalizaCl jo" vse jugoslovanske pf°b}e' motike, Bosna in Hercegovin ter Makedonija. TakoimenovO na Velika Srbija noče mirovati-Toda neka znamenja so v zfl' dnjih dneh značilna. Gospodu1, ski položaj v Srbiji je, kak0 poročajo, katastrofalen. ^re..i nost proizvodnje je v zadnju treh mesecih padla za 20 ° stoikov v primerjavi s ^ j. meseci poprej, brutto dohode je nazadoval za 22 odstotku ■ izvozili pa so vsega okrog ^ odstotkov blaga, ki ga navadn prodajajo na tuje. Drugi podatki prav tako p°d jujejo to porazno gospodars stanje. Vprašanje, ki si go ma ^ sikdo zastavlja, je glede na v to naslednje: kako naj bo v doče Srbija, ali pa velika Sr ja, pri tako grozljivih notranji^ razmerah kos nadaljnji osv jalni politiki? MIRO KOCJAN