PRIMORSKI DNEVNIK Cena 50 lir Leto XXm. St. 159 (6743) TRST, petek, 7. julija 1967 NA ZAHTEVO KONGOSKE VLADE Izredna seja varnostnega sveta OZN zaradi napada plačancev na Kongo Mobutu odredil splošno mobilizacijo - Napadalci so prišli od zunaj in so se jim pridružili tuji koloni v Kongu - Zdi se, da je upor v zvezi z aretacijo Čombeja, ki ga še vedno zaslišujejo v Alžiru 0 1 ,1) 1» i Ki k( 111 0 m 1« te ji d< NEW YORK, 6. — Varnostni svet Združenih narodov se je id *estal danes ob 23.40 po italijanskem času, da razpravlja o kon-1 Pro*'es^u zaradi napada. Predsednik Mobutu je hkrati id Vzredil splošno mobilizacijo mladih obojega spola od 18. do ae leta. ® ^ pismu predsedniku varnostnega di sveta, ki je za julij etiopski pred-5|*vnik Makonen poziva predsed-Mobutu varnostni svet, naj najt ?t0Pi proti belgijskim, francoskim tei n španskim plačancem, ki so se oč Pa?tili s padali na zahodna podate Konga. Mobutu pravi, da je ait postal žrtev napada zahod- om 11 imperialistov in kolonialistov. V DVE HUDI PROMETNI NESREČI tega so intervenirali v Kisanganiju in ne v Kinšasi.« Mobutu je doaal, da je bilo bal-gijsko poslaništvo obveščeno o tem teč da je belgijska vlada obljubila, da se ne bo uporabilo nobeno belgijsko letalo. Pripomnil je: «Kljub temu, je sledila tuja intervencija v Kisanganiju v okviru načrta Ke-rilis.« Prav tako je bil obveščen ameriški poslanik. Zatem je Mobutu zanikal trditve o uporu v v preteklosti več poskusov, da bi izzvali upor v vojski, toda so vsi propadli. Vojska J2 popolnoma zvesta in ve, da je vse prebivalstvo ob njeni strani. Na vprašanje o oboroženih skupinah, ki so začele nerede, je Mobutu izjavil: «V preteklosti sta bili na tamkajšnjem področju dve skupini plačancev, ki sta šteli skupno 190 mož. Po uporu katanških žan-darjev v Kisanganiju smo sklenili ločiti kongoške oddelke od vseh u • *• td ,,srnu je dalje rečeno, da sta dve d’ Sv ‘^l.pripeljaliskupmepla kongoškl vojski za Ukvidaciio Mo-«1 !išče v’ trk • sPust'h "? letd' I butuja. Pripomnil je, da je bilo ateri tako imenovali prosto vol j-'."i jih je najela in plačala kon-CZ demokratična republika, na ča ■ P°vezaP z omenjenimi pla--®hci ter so napadli odred kongo-,, vojske. To je pravi napad od i* Pnaj. Medtem ko so poročali o id’ P?Padih v Kisanjaniju, so belgij-OT ,£)• francoski in španski plačanci tn« d uP,n<> z bivšimi katanškimi žan p( kaJl za^e*‘ sovražnosti tudi v Bu-joi ]juVu- «Po aretaciji Čombeja, nada-3i» Pismo, smo dobili informacije, (ju neks? bili na naše ozemlje poslani >be red • komandosi, da izzovejo ne-hna?, ln. skušajo po možnosti osvo-uKt Čombeja .» jiJCongoškl predstavnik v OZN je taw' naJ sprejmejo ukrepe, da se Jfkoj ustavi dejavnost mednarodne ‘°činske organizacije, ter da se ran?°ve na ujibovem ozemlju zbi-plačancev, katerih edini na-je kršiti suverenost drugih dr-v> in Konga še posebej. je zatem sovjetski dele-, “edorenko, ki je primerjal na-žtt“ v Kongu z napadom, katerega Svet so erabske države. Varnostni narč.be sme biti prizanesljiv tj Padalcev in mora poskrbeti, da - e bodo uživali plodov svojih tujih plačancev, ki so prišli iz Juž-. uči celotno vprašanje odnosov z ne Afrike. Vendar smo nekaterim I Belgijo in z drugimi državami, ki ne sme biti prizanesljiv do *lo«novU( da^®riški predstavnik je izjavil, kon» *igova vlada podpira napore je “Uške vlade za vzpostavitev svo-v »Mete in reda v državi, «ki rMihtz ml meri zasluži da živi v mi-j\e« has(1»„5d.il Je. da ameriška vlada rol Ve protuje vmešavanju ene drža-nhe> t'ja zadeve drugih v obliki pošilja-0 vt 0rožJa ali prevrata. m Torti j i/odUhaoart deIegat Malija je primerjal Partni na Kongo z izraelskim na-na arabske države. Razpra-° MB “° nadaljevala jutri zvečer, vot fSl11]1 Je v zvezi s sklepom o * -fz‘av?iVedl odhoda tujcev iz Konga . stlti il <,Tujci ne bodo mogli zapu-OtJ» bieniJj-Onga do novega ukaza, ker Ed& Cdnrt„°’ da imajo nekatere vlade hotenja, se zelo motijo, kajti nji-•i ®ko ,a,,oija bo samo okrepila afri-led0rr,a”’ haj materialno in moralno |e ocrrlči0 Kongu, katerega svoboda *Pat55*®na zaradi akcije belgijskih, v1 so, bi francoskih plačancev, JU in nasedli letališče v Kisangani-'h Bov,,es,to Bukavu ter terorizirajo vo4i Jubno jaj° civilno prebivalstvo. Po nš* Po81aV sporočilo je kongoška vlada . fkitn aevezanim in afriškoazij- ptal'v 10 IjuvJ, avam ter vsem državam, nfganiii®, mir in pravico. Tajništvo A°slaioa?iJe afriške enotnosti pa je ^lanjg^kongoško noto 38 državam pT-njl j® lzflgS?ki poslanik v Adis Abebi tenizi.a,*' da so akcijo padalcev or-j imperializem in visoki iŠčiFhe ič^hdni finančni krogi, ki se I°^eo56-'0 pomiriti z izgubo kon-j*čaij ia bogastva, ki so ga izkori-tatePdai, stoletje. Poslanik je do-. cbUjfatacTi.j6 kongoška vlada takoj po ie P1 ■•* ,c°mbeja v Alžiru dobila «1“^nacije, da so tuji ko-: .«. °vanif, v raznih krajih v priča- skn V j^lu, da se spustij0 s padali ičn» k°jnon8o_ln sprožijo državljansko n te^PeH Tak°j ko so napadalci ** S® jinč na kongoško ozemlje, so ■, Uaij Pr*družili tujci, ki so pri-rteKfgleiiu r®dni kongoški vojski. Temu od njih dovolili, zlasti tistim, ki jih je vodil Belgijec Schram, ki nam je pomagal likvidirati upor v Kisanganiju, da ostanejo v Kongu in se namestijo kot koloni. Prav ti so znova prijeli za orožje v Bukavu in so potegnili nekatere bivše ka-tanške žandarje v to avanturo brez izhoda. Zahod je tisti, ki nam je prinesel krščansko civilizacijo in ki nas je učil v svojih šolah, in zahod je tisti, ki nam pošilja komandose, da povzroča prelivanje naše krvi. Kje so torej čustva krščanske človečnosti?.. Radio Kinšasa je sporočil, da so se belgijski, francoski in španski plačanci pridružili katanškim četam, ki so se uprle in se borijo proti vladnim vojakom v vzhodnem Kongu. Radio je dodal, da tuji plačanci delujejo sporazumno s četami iz Katange ter da so v teku boji v Bukavu in Kinsaganiju. Radio je tudi dejal, da je bil tretji bataljon kongoške vojske v Kisanganiju popolnoma presenečen, toda kmalu zatem je prešel v napad in tujci se skušajo umakniti na letališče. Kongoški sindikati so pozvali vlado, naj izkoristi priložnost, da pro- : ' i-Agrm y I: ,v— ■ ... I ,1". V*#.-'? ' ' ^ ; ; * • H' • ' ; . ... P r mm 97 mrtvih in mnogo ranjenih pri trčenju med vlakom in cisterno Med žrtvami je veliko število otrok - Zaradi požara, ki je nastal pri trčenju, je bilo reševanje otežkočeno - Dva mrtva in štirje ranjeni pri nesreči blizu Benetk Čombejeva žena s sinom na domu advokata Floriota v Parizu, ki je prevzel obrambo Čombeja so eventualno vmešane v sedanji napad. Ameriška vlada je uradno sporočila, da je odredila evakuacijo a-meriških državljanov iz Bukava. V Kinšaso so poslali posebno prevozno letalo. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes izrekel a-meriško podporo kongoški vladi in je obsodil ((dejavnost tistih, ki samo začasno lahko ovirajo napredovanje dežele pod vodstvom predsednika Mobutuja... Predstavnik je izjavil, da je prav gotovo kaka zveza med sedanjim napadom in ugrabitvijo Čombeja, dodal pa je, da nima zadostnih informacij. Prevladuje mnenje, da je nedvomno neka zveza med sedanjim uporom in ugrabitvijo Čombeja. Mogoče je tudi, da so upor pripravljali v zvezi s poskusom Čombeja, da zruši koneoško vlado, toda ta poskus je bil preprečen zaradi Combejeve ugrabitve. Iz Alžira poročajo, da na današnji seji alžirske vlade niso govorili o primeru čombeja. Pripomi-niajo, da ne bodo sprejeli nobene odločitve, dokler se ne zaključi zasliševanje čombeja in dokler ne bo alžirska vlada imela vsega dokaznega materna, za kar bo treba počakati še nekaj dni. Zvedelo se je, da je državni minister kongoške vlade Diaka prišel v Alžir, kjer ga je sprejel predsednik Bumedien, kateremu ie izročil osebno pismo Mobutuja. Domnevajo, da vsebuje pismo formalno zahtevo za izročitev čombeia špansko poslaništvo v Alžiru je sporočilo, da želi španska vlada spoštovati mednarodno pravno prakso, t.j. počakati na zaključek preiskave, preden bo storila kakršen koli korak. Belgijsko poslaništvo je sporočilo, da je dobilo obvestilo, da se vsi belgijski državljani, ki so bili v Čombejevem letalu, počutijo dobro in da z njimi dobro ravnalo. Tudi britanska vin. da je bila obveščena, da sta britanska pilota, ki sta vodila letalo, pri dobrem zdravju in da sta na razpolago alžirskim oblastem zaradi preiskave. Kongoško poslaništvo v Parizu je objavilo nocoj sporočilo, v kate rem pravi, da je prihod plačancev na letališče v Kisangani vodil Belgijec po imenu Gramme. Plačanci so bili v dveh letalih. «Ti plačanci, nadaljuje sporočilo, so s podporo komandosa tujih prostovoljcev v kongoški vojski, ki jih vodi francoski polkovnik Bob Denard, napadli položaje kongoških vojakov v trenutku, ko so tuji koloni, ki so se združili v milico, napadli položaje kongoške vojske v Bukavu in pritegnili v svoje gibanje nekatere odpadniške vojake, ki so svoj čas pripadali katanškim žandarjem. Po razgovoru z Bumedlenom je kongoški minister izjavil, da ne ve, ali bo Combe izročen Kongu. Izjavil je nato, da so sedanji neredi v Kongu posledica aretacije Čombeja, in je dodal, da morajo Afričani razumeti, da je sedanji napad na Kongo napad na Afriko. Zato ne sme ostati nekaznovan. MAGDEBURG, 6. — Davi ob 9. uri sta se na nekem železniškem prehodu v bližini postaje Langene-wedingen blizu Magdeburga v Vzh. Nemčiji trčila osebni vlak in cisterna polna bencina. Nastal je požar, ki se je razširil na štiri vagone vlaka in na postajo. Pri nesreči je zgubilo življenje 79 ljudi, mnogo pa jih je bilo ranjenih. V vlaku je bilo mnogo otrok, ki so potovali v poletne kolonije. Delo gasilcev in reševalnih skupin so močno ovirali plameni, ki so zajeli razbitine vlaka. V cisterni je bilo 15.000 litrov bencina, ki se je razlil vse naokoli, ker se je cisterna od trčenju z vlakom popolnoma razklala. Tudi postajo so plameni popolnoma uničili. Proti večeru so uspeli požar pogasiti, toda na žalost niso mogli prej pomagati potnikom, zaradi česar je število žrtev in ranjenih tako veliko. Bo- ka še druga trupla. Ranjene so odpeljali v bolnišnico v Magdeburgu in Bahrendorfu. Med žrtvami je veliko število otrok. Kakor poroča agencija ADN, so bile zapornice dvignjene, ko je vozil vlak mimo. Uvedli so preiskavo. Pozneje je agencija poročala, da so uslužbenca pri prehodu aretirali. BENETKE, 6. — V današnjih prvih jutranjih urah se je v bližini letališča Tessera (Benetke) zgodila avtomobilska nesreča, pri kateri so sta izgubili življenje dve osebi, štiri pa so bile ranjene. Mrtva sta zakonca Narciso Moro in Egle Rossi iz Mestre; 19-letni sin Roberto, ki je potoval ž njima, je hudo ranjen. Drugi ranjenci so neki milanski trgovec, ki stanuje v Gorici, in dva jugoslovanska šoferja, ki sta vozila kamion. Vsi so v bolnišnici v Mestrah. Zdi se, da je nesrečo povzročil avtomobil volksvvagen, ki ga je vozil 46-letni Narciso Moro iz Mestre Ta se je z avtomobilom približal neki jugoslovanski cisterni in jo je skušal prehiteti na kraju, kjer je to prepovedano. Prav v tistem trenutku je prišel nasproti avtomobil giulia, ki se ni mogel izogniti trčenju. Ta avtomobil je vozil 21-letni Rodolfo Aguzzoni iz Milana, ki pa stanuje v Gorici. Takoj po trčenju se je avtomobil prevrnil v obcestni jarek. Tudi jugoslovanski kamion se je prevrnil v jarek, potem ko je zadel v volksvvagen. Oba šoferja v kamionu so pozneje rešili gasilci in pripadniki cestne policije. Šoferja Jovo Božič in Jovo Mitrič sta bila ranjena in so ju pripeljali v bolnišnico. Narciso Moro in njegova žena sta bila na mestu mrtva, njun sin Roberto pa je bil ranjen in so ga pripe- jijo se. da so med razbitinami vla- PO IZGLASOVANJU RESOLUCIJ 0 SREDNJEM VZHODU Prekinjena za en teden razprava v glavni skupščini Združenih narodov Prizadevanja nekaterih delegacijda bi našli sporazum o novi resoluciji spričo dejstva, da se je večina izrekla za umik izraelskih čet ■ Komentar «Pravde» - Sovjetska vojaška delegacija v Alžiru ljali v bolnišnico v Mestre ter ga operirali. Njegovo stanje je zelo resno, medtem ko življenje Aguz-zonija in dveh jugoslovanskih vozačev ni v nevarnosti. NEW YORK, 6. — Ker so delegacije izrazile željo, da bi se še dalje posvetovale v zvezi s Srednjim vzhodom, je predsednik glavne skupščine OZN sklenil, kljub ugovorom Izraela, odložiti za en teden nadaljevanje razprave. Skupščina se bo ponovno sestala 12. julija. Finsko zunanje ministrstvo je ja vilo. da bosta finska in švedska de legacija predložili poročilo o mož nosti kompromisne rešitve. Včerajšnja popoldanska seja, ki Irak privolil v sklicanje arabske konference na vrhu; datum je treba še določiti. Ista agencija javlja, da bo predsednik Aref prišel v Kairo na konferenco. Poleg tega je se je začela nekaj pred 22. uro po agencija objavila skupen akcijski italijanskem času, je bila v glav načrt arabskih držav, ki ga je pri-nem posvečena volilnim izjavam v pravil podtajnik arabske zveze No-zvezi s torkovim glasovanjem. I nal. Načrt določa: 1. Arabske dr- 1 zave morajo proučiti skupno z drugimi svobodnimi državami svoje iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimmiiHiiiiniMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiHmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinHiimiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiHimiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiii VČERAJ POD PREDSEDSTVOM MORA Medministrski sestanek o graditvi avtomobilske tovarne «Aifa Sud» Pojasnilo ministrstva za državne udeležbe o načrtih za tovarno Program dela parlamenta - Zaradi stavke uslužbencev državnega telefonskega podjetja prekinjene medkrajevne zveze RIM, 6. — Predsednik vlade Moro je predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem so bili ministri Pieraccmi, Ccilomibo, Bo, Andreotti, Pastore, Tolloy, Preti, Spagnoli; prisotna sta bila tudi guverner Banca dTtalia Carli in predsednik IRI Petrilli. Minister Preti je po sestanku de "prance Presse« Je Mo-Os*>o ‘.“Javil, da so bili v Bukavu LoFbiirr^ boji. Davi je bilo v mestu f.°čil i^dal je, da ni dobil po-ai i ^ l*ia„lTs?lganija. Mobutu Je da-' '., (jo nekaj časa smo ve- ----jiSr:‘Pravilo bilo 200 avanturistov vnapfi^bfosiu nlh ,za nastop v Kongu. _ fSrUžbo *,letala neko britansko »r |plJa v £L™IaH,_odpo.u?vaU -iz —$ -Ur8' v ^i.^^aso skozi Johannes- -'‘Or ' “kviru načrta za upor v *1-1.imenom načrt «Kerilis». apiijjti atorji načrta so morali po-“Jegovo izvedbo in zaradi jal, da so razpravljali o številnih tehničnih in finančnih^ načrtih in med njimi tudi o načrtu graditve avtomobilskega podjetja «Alfa Sud». Na vprašanje, če so glede tega pod jetja sprejeli že kakšen sklep je minister dejal, da so zadevo samo pričeli proučevati in proučevanje bo nadaljeval CIPE. Razpravljali so tudi o državnem telefonskem podjetju. Gre za načrt, ki bi podjetje Alfa Romeo zgradilo v bližini Neaplja novo avtomobilsko tovarno, ki bo proizvajala povsem nov model avtomobila z manjšo kubaturo, in katerega proizvodnja bi bila celo več ja kot matične tovarne v Milanu. Gre za izredno obsežno investicijo, ki bo dosegla okrog 300 milijard lir. Vest o tem načrtu je prišla na dan na dokaj čuden način, tako da o njem uradno sploh še niso govorili v okviru vlade in predvsem v okviru CIPE, ki je pristojna za tako razpravo. Debata se je torej razvnela, še preden so uradni or gani sploh sporočili, za kakšen na ert gre, in kar daje slutiti, da gre v bistvu za pritisk krogov, ki načrtu nasprotujejo, istočasno pa tudi za spletke krogov, ki načrt zagovarjajo. že dalj časa pripravljala načrte in prototipe za novo vrsto avtomobila ter že naredila prve poskuse na cesti. 6. decembra lanskega leta so sprejeli v okviru razprave o proračunu državnih udeležb tudi priporočilo, naj podjetja proučijo možnosti obsežnejših investicij na jugu. Za ključek teh proučevanj se je nanašal na novo avtomobilsko tovarno in so ga 9. maja pismeno sporočili ministru z vsemi tehničnimi, gospodarskimi in finančnimi ugotovitvami. Predstavniki parlamentarnih skupin poslanske zbornice so se dogovorili o delu zbornice v prihodnjih dneh. Dogovorili so se, da bodo v ponedeljek, 10. julija pričeli razpravo o zakonskem predlogu o volitvah deželnih svetov, pri čemer bodo skušali premostiti nasprotja med predstavniki vladnih strank na sestanku političnih organov strank. Vzporedno s tem bodo obravnavali tudi zakonski predlog o referendumu. V četrtek in v petek bodo obravnavali zunanjepolitična vprašanja in predvsem dogodke na Srednjem vzhodu, kar se bo zaključilo z glasovanjem. V ponedeljek, 17. julija bodo pričeli razpravo o zakonskem odloku o najemninah. Niso pa se mogli sporazumeti glede parlamentarnih po- lo težko predvideti, kdaj se bo zaključila. Na vsak način pa so večinske skupine trdno odločene, da se mora končati še pred počitnicami. Komisija za ustavne zadeve pO' slanske zbornice je zaključila razpravo o zakonskem predlogu o volitvah v deželne svete in je sprejela popravek prvega člena, ki sedaj predvideva proporcionalno delitev ostankov v okviru enega samega deželnega sedeža. Poročevalec socialist Di Primo je po zaključku dejal, da se je s tem napravil prvi korak k reformi države, ki se ne sme omejiti samo na boljšo racionalizacijo dela, temveč mora temeljiti na širši demokratizaciji in se mora opustiti pot centrističnih vlad, ki so stalno krepile birokratski in centralistični značaj državne uprave. Komisija za industrijo v sena tu je na zakonodajnem zasedanju odobrila zakonski predlog o iskanju petrolejskih zalog tako na kopnem kot pod morjem. Komisija za sodstvo v poslanski zbornici je nadaljevala obravnavo zakonskega predloga Fortuna o raz-poroki, Danes sta govorila dva de-mokristjanska poslanca, ki odločno nasprotujeta razporoki. Včeraj se Je pričela 48-uma stavka uslužbencev državnega telefonskega podjetja, zaradi česar so praktično prekinjene vse medkra jevne zveze. Stavko so proglasih, ker predvidevajo, da bodo del telefonskega omrežja predali v upravo zasebnim podjetjem. Danes se V začetku seje je pretbednik po ^ i¥OOUUmlm u_vttau BVUJB se-zjursL. ».e jj-raa«.?« bilizirati in poenotiti je treba vojaške, politične in gospodarske sile za borbo za popolno svobodo. 3. Odločno se je treba lotiti dela v novem položaju. 4. Obsoditi je treba hinavsko stališče nekaterih držav. 5. Arabske države morajo določiti svoje stališče do napadalnih držav in njihovih zaveznikov ter razviti odnose in sodelovanje s svobodnimi državami. st , . . . , čitnic, zlasti ker liberalci napove-1 v>, V tej zvezi je ministrstvo za dr dujej() obstrukcijo glede zakonske- je pričela druga faza stavke banč- žavne udeležbe ostro obsodilo razne ^Tedloga o^referendumu govorice in so zagovarja, da ni pri šlo iz njih vrst do «bega novic*. V tej zvezi govore, da je Alfa Romeo j nih uslužbencev, ki pa tokrat ne V senatu je še 33 govornikov j zanima tržaškega področja, ker so vpisanih za obravnavo zakona v tu bančni uslužbenci stavkah v petletnem načrtu, tako da je ze- ponedeljek in v torek. ščine spodkopal same temelje listine OZN. Ugotovil je skupen imenu valeč o številnih točkah in načelih in je vztrajal, naj skupščina izdela vsaj program za arabske begunce. Po njegovem mnenju se je med razpravo pokazalo, da je velika večina skupščine za umik izraelskih čet, toda se ni mogla sporazumeti n postopku, da bi to dosegli. Pozval je delegate, naj napravijo še zadnji poskus, da dosežejo pozitiven rezultat. Pozval je tudi predsednika Johnsona in Kosigina, naj se ponovno sestaneta. Sudanski ministrski predsednik je izjavil, da spričo nesposobnosti OZN da bi nastopila v zvezi s Srednjim vzhodom, bodo arabske države kot članice Združenih narodov znova proučile svoj položaj. Izjavil je nato, da pade odgovornost za neuspeh na nekatere velike države. Švedski delegat je izjavil, da se po njegovem mnenju skupščina ne sme odložiti, ne da bi dosegla kakršen koli sporazum. Moskovska «Pravda» piše v komentarju o zasedanju skupščine OZN, da je glavni politični rezultat glasovanja v dejstvu, da je večina udeležencev v eni ali drugi obliki obsodila napad, izrazila željo svojih držav, naj bi se v najkrajšem času vzpostavil mir na Srednjem vzhodu, ter zahtevala takojšnji u-mik izraelskih čet z zasedenega o-zemlja. List objavlja zatem podatke o glasovanju in poudarja, da nikoli v zgodovini OZN ni bil položaj ZDA tako omajan kakor pri sedanjem izrednem zasedanju skupščine. Značilno je, dodaja Ust, da so med državami, ki so glasovale za resolucijo nevezanih držav, vse države, ki so blizu področja spopada, vse sredozemske države z izjemo Italije. Skupno s Sovjetsko zvezo, s socialističnimi državami, z arabskimi državami, so glasovale za načrt nevezanih tudi «tako velika evropska država kakor Francija, zelo vplivne države Azije kakor Indija, Pakistan, Japonska, in mnoge države Afrikeii. ((Glavna skupščina, zaključuje Ust, ni mogla v sedanji fazi doseči soglasja o glavni odločitvi, t. j. o takojšnjem umiku izraelskih čet. Odgovornost za to pade na ZDA, ki so še enkrat žrtvovale načela listine OZN svojim interesom, s tem da so izvajale pritisk na nekatere delegacije. Kljub vsemu temu, zaključuje Ust, se je pobuda sovjetske vlade za sklicanje izrednega zasedanja glavne skupščine pokazala za popolnoma upravičeno.« Izraelski zunanji minister je po zahodnonemški televiziji predlagal mirovno pogodbo z arabskimi državami. Zahteval je sklenitev mirovnih pogodb z vsako arabsko državo posebej. Dejal je, da bi morala mirovna pogodba z ZAR Jamčiti svobodno plovbo po Sueškem prekopu in Akabskem zalivu. Demili-tarizirati bi moraU Sinajski polotok, da se določi nevtralno področje med izraelskimi in egiptovskimi silami, ter bi moraU navezati redne odnose. Izjavil Je tudi, da bi se moralo razširiti izraelsko ozemlje. Pri tem je dejal, da Izrael ne bo vrnil Jordaniji starega dela Jeznralema. Kairski radio Je Javil, da se je Naser pogovarjal s sovjetskim poslanikom v Kairu. Agencija Srednji miMIIIIIIHIIIMIHIItlllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIItItllHHIIIItlllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllll IZJAVA JAPONSKEGA DIPLOMATA Pred novim poskusom posredovanja v Vietnamu? Moskovska «Pravda» o potovanju McNamare v Sajffon MOSKVA, 6. — V zvezi s potova-1 naprav v Severnem Vietnamu. Iz-njem ameriškega tajnika za obram- vršile so 64 napadov na te naprave bo McNamare v Sajgon piše mo-1 v dvanajstih pokrajinah, skovska »Pravda*, da pripravljajo I Ameriški državni tajnik Dean ZDA novo etapo V svojem napadu R|]-minu, njegovi hudo prizadeti ženi Ivani pa izrekamo naše iskreno sožalje. se ne spreminja postopek. Zaradi tega stališča je prišlo med njim in nekaterimi njegovimi strankarskimi kolegi do prerekanja. 18. redni občni zbor P.d. «S. Škamperle» Sinoči je v prostorih prosvetnega društva «S. Škamperle« bil 18. redni občni zbor društva ob prisotnosti ne prav številnih članov. Poročila so podali dosedanji predsednik, tajnica in odborniki. Sledil.: je plodna diskusija. Za novega predsednika je bil ponovno izvoljen Niko Škamperle. Več o tem bomo poročali v nedeljski številki. Brzojavka ministra Guija o medicinski fakulteti Minister za javno vzgojo Luigi Gui je poslal županu Spacciniju brzojavko, v kateri ga obvešča, da so bili z ministrskim odlokom ustanovljeni tečaji za drugo in tretje dvoletje v okviru izpopolnitve medicinske fakultete tržaške univerze. Inž. Spaccini se je ministru v imenu občinskega sveta brzojavno zahvalil za sporočilo in mu izrekel hlavežnost za njegovo zanimanje za hitro uresničitev nove fakultete. • * * Podtajnik v zunanjem ministrstvu Mario Zagari se je z brzojavko, naslovljeno na podžupana prof. Lonzo, zahvalil občinski upravi za sprejem, ki ga je bil deležen med zadnjim obiskom v Trstu. Nalezljiva obolenja V razdobju od 26.6. do 2.7. so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 3, ošpice 15 (2 izven občine), norice 36, oslovski kašelj 3, vnetje priušesne slinavke 22 (1 izven občine), rdečke 1, nalezljivo vnetje jeter 3 (1 izven občine), akutni sklepni revmatizem 2. NEURADNI PODATKI ZA JAVNA SKLADIŠČA Hud padet prometa v pristanišču zaradi zapore Sueškega prekopa Promet skozi Javna skladišča je bil v juniju za 80 do 100 tisoč ton nižji od povprečnega mesečnega prometa Zapletljaji na Srednjem vzhodu so v juniju občutno zavrli trgovinski promet na Sredozemlju in tudi naše pristanišče je zabeležilo zastoj: zlasti zapora Sueškega prekopa je negativno vpivala na odvoz in dovoz blaga, tako da je promet v sklopu Javnih skladišč po neuradnih podatkih dosegel v preteklem juniju le okoli 125.000 ton, ter je bil za 80 do 100.000 ton nižji od povprečnega mesečnega prometa. Zaradi večjega prometa v prvih mesecih, dokler se niso dogodki na Srednjem vzhodu razplamteli, je letošnji polletni promet v okviru Javnih skladišč še vedno za malenkost nad lanskim prometom in sicer neuradne statistike izkazujejo za razdobje januar-junij gibanje 1.123.000 ton blaga. Razen postavke «razno blago« so vse postavke letos v večji ali manjši meri nazadovale. Promet z raznim blagom je namreč poskočil s 661.000 ton v 1966 na 859 tisoč ton; promet s premogom in rudninami je pa nazadoval 308.000 na 165.000 ton, promet z žitaricami s 86.000 na 74 tisoč ton, promet z lesom pa celo s 60.000 na 35.000 ton. Zasedanje o gradnji ljudskih hiš V sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo št. 5 se danes ob 16.30 začne deželno zasedanje, sklicano na pobudo zadružnega gi- banja, včlenjenega v Zvezo zadrug, na pobudo CGIL naše dežele in Združenja stanovanjskih upravičencev. Terna zasedanja je razvoj sodobne deželne gradbene politike v zvezi z gospodarskim načrtovanjem in urbanističnim načrtom v Furla-niji-Julijski krajini. Na zasedanju bosta podala poročili arhitekta Vittorio Zanfagnini in Arnaldo Zuccato. Krajši poročili pa bosta podata predstavnika gradbene stroke CGIL in Združenja stanovanjskih upravičencev. V razpravo bodo posegli razni gradbeni in urbanistični strokovnjaki. Zasedanje je važno tudi zato, ker se ga bo udeležil strokovnjak za stanovanjska vprašanja dr. Walter Briganti iz Rima. TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V TRSTU SKLEP ČLANOV UPRAVNEGA SVETA KONZORCIJA Tržaški zidani dok bo lahko sprejel ladje do 300.000 ton V dolžino bo meril 350 m, v širino 56 m in v globino 11,5 m Tri četrtine doka bo na kopnem, ena četrtina po v morju Zidani dok, ki ga bodo zgradili v Arzenalu-Sv. Marku, bo meril 350 metrov v dolžino, 56 metrov v širino ter 11,5 metrov v globino. V tem smislu so se sporazumeli člani upravnega sveta konzorcija, ki mu načeluje dr. M. Franzil, in ki so se odločili za ta načrt ter opusi ili ostale, ki so predvidevali gradnjo doka z manjšimi razsežnostmi. Strokovnjaki so se odločili za večje dimenzije, da bi tako zadostili predvidenim zahtevam bodočega prometa petrolejskih ladij do 200 tisoč ton nosilnosti, in pa da bi usposobili objekt tudi za sprejemanje orjaških ladij z nosilnostjo do 300.000 ton, ki jih bodo gradili v tržiškem obratu Italcantieri. Takšnih orjaških dokov je na svetu razmeroma premalo, da bi bilo za nove velike petrolejske ladje zagotovljeno ustrezno zatočišče, zato strokovnjaki računajo, da bo marsika-; tarftriadjae ki bi sicer ne zaplula v naše vode, prav zaradi razpo-'ldžliivega doka izbrala Trst za po- plavila odnosno za morebitne tehnične adaptacije. Svetovalci Siškovič, Calabria in Jarc (KPI) so vložili na deželni odbor vprašanje, v katerem pravijo: Milanski dnevnik «11 Giomo« je 21. junija objavil članek o Trstu pod naslovom «Trst v stanju budnosti«: slovansko zlato preplavlja bregove«. Vse te izmišljotine človeka, ki misli, da bo spoznal Trst, Gorico in druge kraje v deželi s tem, da se poslužuje «informacij določenih ljudi, ki živijo v ozračju nacionalističnega primitivizma, ki je storil že toliko zla našemu mestu, našim krajem in našemu prebivalstvu, ne vzbujajo prav nobenega resnega zanimanja. Je pa nasprotno skrajno zanimiva v članku trditev, po kateri naj bi bile trgovinske zbornice stalno budne, kar se tiče prošenj za nakup, o čemer piše list: «Vse prošnje za nakupe, ki Jih predložijo po redni poti, so podvržene strogi raziskavi, pri čemer se izvajajo tri preiskave: karabinjerji se zanimajo za politični lik prizadetega, trgovinska zbornica u-gotavlja morebitne skrite povezave, urad za valute pa ugotavlja izvor financiranja.« Vprašujemo predsednika deželnega odbora in pristojnega odbornika, da bi zvedeli: 1. Ali so vesti o treh vrstah preiskav resnične; in če so resnične; 2. ali je ta diskriminacijski po- tranje dvorišče stavbe v višini prvega nadstropja in dal namestiti steklena vrata. In prav skozi ta steklena vrata so vlomilci vdrli v urad, kjer so pokradli največjo vsoto denarja. Zelo verjetno je tudi, da so neznanci vedeli, da bo plen bogat. Vlomilci so splezali na balkon nad vežnimi vrati v Ul. Roma 17, tam so z diamantno konico prerezali steklo na vratih, jih odprli in se znašli v študiju Atena, kjer so prebrskali vse predale. Našli so samo 15.000 lir in se nato preko dvorišča napotili do novih steklenih vrat, jih s silo odprli in prišli v notranjost uradov družbe Sprea. S silo so odprli vse predale in končno našli, kar so iskali. Pobrali so 3 milijone in 578.235 lir, zapustili prizorišče tatvine, odšli v vežo, s silo odprli vežna vrata in se znašli na cesti. Izginili so brez sledu. stopek ustaven; 3. ali so preiskave karabinjerjev glede prošenj za nakupe v skladu z jasnimi zakoni republike, ali pa so nezakonite, samovoljne in protiustavne in če nimajo kake povezave s škandalom bivšega SIFAR; 4. ali ne obstaja za vse državljane svoboda nakupa in prodaj, trgovanja in proizvajanja in če niso Slovenci že kot taki sumljivi elementi, na račun katerih je treba načelno izvajati diskriminacije v vseh njihovih dejavnostih; 5. ali ne misli deželni odbor poskrbeti, da se napravi konec temu nesramnemu nedemokratičnemu dejanskemu stanju s tem, da izda lastne ukrepe, ali pa da zahteva ukrepe od države, kolikor se tiče dejavnosti organov, ki so pod državnim nadzorstvom. Drzen vlom z bogatim plenom Večje dimenzije zidanega doka bodo seveda zahtevale večji Izdatek za njegovo uresničitev, z druge strani pa so strokovnjaki prišli na misel, da bi dok zgradili na kopnem, s tem da bi izkopali in obzidali veliko jaso v okviru ladjedelnice sv. Marka in ne na odprtem morju, kakor je bilo prvotno predvideno, pri čemer bodo prihranili precejšnja finančna sredstva. Dok naj bi segal nekako do tri četrtine svoje dolžine globoko na kopno, samo ena četrtina obrata pa bi molela v morje. Da bi olajša.i dohod velikih ladij, nameravajo podaljšati pristajališče, ki se pravkar gradi v ladjedelnici Sv. Marka, za nadaljnjih sto metrov. Kakor znano, znaša proračun za gradnjo tega velikega objekta deset milijard lir, od katerih bosta prispevali država osem, IRI pa preostali dve milijardi, kakor to predvideva načrt Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje. Za sam dok bodo potrošili devet milijard lir, eno milijardo pa bo zahtevala gradnja naprave a čiščenje petrolejskih ladij, ki jo nameravajo zgraditi v miljski ladjedelnici S/. Roka. Ob samem toku, ki se bo zapiral s posebno plavajočo z: pomico, težko 800 ton, bodo postavili še vrsto tehničnih naprav, med temi tri žerjave (eno za 60 in dve za 10 ton) in električno centralo. V smislu okvirnega načrta, za katerega se je izrekel konzorcij, bodo sedaj razpisali natečaj za izvedbo potrebnih del. V prizadetih poslovnih krogih naglašajo, da bo tržaškemu doku spočetka konkuriralo le nekaj podobnih objektov na Japonskem; dok, ki ga gradijo v Scaramangaju v Grčiji, ki bi lahko prišel v poštev kot resen konkurent zaradi svoje zemljepisne blirine tržaškemu obratu, bo znatno manjši, saj bo dolg le 328 metrov ter širok 50,5 metra, tako da bo lahko sprejemal le ladje do 170.000 ton. Nekoliko večji od tržaškega pa bo dok, ki ga pravkar gradijo Švedi v Malmoju. V tej zvezi velja še pripomniti, da nameravajo zgraditi v prihodnjih letih nekaj podobnih objektov še na Holandskem, na Irskem in na Japonskem; v južni Afriki in na Nizozemskem govorijo cel d o dokih za ladje do 500.000 ton nosilnosti, po zadnjih vesteh pa naj bi se Portugalska pripravljala na izgradnjo zidanega doka, ki naj bi sprejemal ladje do 750.000 ton nosilnosti. Smrt zaradi verjetne okužbe s tetanusom Na podlagi fotografij iz arhiva Identificiran napadalec ki je zabodel avtomobilista Drzni tatovi z izrednimi plezalnimi lastnostmi so v noči med torkom in sredo vdrli v dva urada v stavbi v Ul. Roma 17 V prvem nadstropju omenjene stavbe imata sedež arhitektski študij Atena, katerega lastnik je 43-letni Pietro Crusvar, in družba za vzdrževanje ladij Sprea, katere lastnik je 55-letni Mario Pltteri. Prav gotovo so neznanci dobro poznali uradne prostore in so tatinski podvig vestno pripravili. Pred približno petimi dnevi je namreč Pitteri dal podreti steno že petdeset let zasidanih vrat, ki so vodila na no- Samo nekaj ur po nasilnem dogodku na Sprehajališču Sv. Andreja, ki se je izrodil zaradi prehitevanju in o katerem smo obširno po ročali včeraj, so agenti letečega od delka aretirali dva mladeniča, za katera so bili uverjeni, da sta napadla 32-letnega Adelfonia Gatta iz Castelfranča di Treviso ter ga z nožem zabodla v prsi. Kasneje se je izkazalo, da je zverinskemu napadu prisostvoval samo 24-letni pristaniški delavec Luciano Crevatin iz Boljunca 166, ki je vozil svoj avto, medtem ko je bil drugi mladenič popolnoma nedolžen. Ta je namreč nekaj časa po'tem srečal oba napadalca in sedel v Crevati-nov avto, vendar ni bil soudeležen pri napadu. Crevatina so agenti odpeljali na zasliševanje, toda mladenič je vztrajno zanikal vsakršno krivdo. Izkazalo se je, da je predsinočnjim, ko je prišlo do besednega prepira in nato do napada z nožem, bil družbi pajdaša G B. Slednji, ki . že star znanec policije in stalen gost v sodnih dvoranah (pred tremi dnevi je bil obsojen in oproščen za radi tihotapstva), je potegnil in zabodel Gatta. Polcisti so G. že idetificirali. Gattu in njegovi: sorodnikom, ki so se predsinočnjim peljali v avtu, so pokazali vrsto fotografij, in med temi so Gatto ir njegovi sorodniki pokazali fotografijo G. B. Preiskava je v polnem teku, ker policisti vneto iščejo na padalca. Crevatina so pridržali na kvesturi, medtem ko so drugega mladeniča izpustili. nož B. m Včeraj zjutraj so na tretji medicinski oddelek bolnišnice s pridržano prognozo sprejeli 57-letno gospodinjo Valerijo Collavini por. Božič iz Ul. Timi gnano 3 zaradi krča čeljustnih mišic od verjetne infekcije tetanusom. Collavioijevo so predvčerajšnjim ob 21.10 sprejeli na zdravljenje v bolnišnico zaradi verjetne možganske tromboze, toda ponoči se je njeno zdravstveno sta nje hudo poslabšalo, da so jo mo rali premestiti na tretji medicinski oddelek. Nesrečnica ni mogla govoriti. Po nepotrjenih vesteh se zdi, da se je Collavinijeva zbodla v kurni-hranila kokoši, kar je VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Danes zadnje pismene nnloge nn učiteljišču že ustni izpiti Grška naloga ni bila posebno težka - Na znanstvenem liceju iz Cankarja v angleščino - Na trgovskem zavodu težave s prevozninami in brodarinami S pismeno nalogo iz gTščine so m turanti klasičnega liceja včeraj zaključili prvi del zrelostnega izpita. Danes in jutri so prosti, da si naberejo novih sil pred zaključnim naporom. Marsikdo bo v teh dneh v naglici prelistal knjige in predelal snov, ki je še ne obvlada popolnoma, da se tako pripravi na ustne izpite. Včerajšnja grška naloga ni bila prav težka. Naslov naloge je bil »Bitka pri Costeggiu« in maturanti so se takoj spoprijeli z grško sklanjatvijo in periodami ter grški tekst prestavili v slovenščino. Imeli so na razpolago 4 ure časa, vendar so skoraj vsi oddali svoje izdelke že pred potekom razpoložljivega časa. Manj srečni so maturanti na znanstvenem liceju in trgovskem tehničnem zavodu. Za nje traja ku, ko je _________ bilo zanjo usodno. Ves trud zdrav-. prvi del zrelostnega izpita še danes, nikov je žal bil zaman Collavinije- Prvi imajo risanje, drugi pa pisme-va je namreč včeraj popoldne iz- no nalogo iz blagoznanstva. Na dihnila 1 znanstvenem liceju so se kandidati OBMEJNI PROMET NA TRŽAŠKEM Skoraj 4.800.000 prehodov skozi mejne bloke v juniju To število predstavlja nov absolutni rekord za junij ■ Tudi tujski promet v porastu Maloobmejni in mednarodni pro- V maloobmejnem osebnem prome-met skozi bloke na Tržaškem stalno tu so v juniju pri italijanskih držav-narašča in moramo skoraj vsaki'ljanih našteli 728.499 prihodov in mesec govoriti o novih rekordnih 738.790 izhodov, pri jugoslovanskih številkah. To velja tudi za pretekli mesec junij. Po uradnih podatkih je bilo v preteklem juniju skozi bloke na Tržaškem skupno 4.796.348 prehodov s prepustnicami in potnimi listi. To pomeni, da je bilo junija skupno 46.000 prehodov več kot v maju in skoraj 1,200.000 več prehodov kot v juniju lanskega leta. Z italijanskimi potnimi listi je bilo skupno 719.150 odhodov in 714.919 izhodov; s tujimi potnimi listi 593.633 prihodov in 572.689 izhodov. Pri prometu s potnimi listi tudi tokrat prednjačijo med inozemci jugoslovanski državljani (skupno 648.751 prehodov), nato sledijo Avstrijci, Nemci, Angleži, Švicarji, Francozi, Američani in Grki. državljanih 366.854 prihodov in 361.814 izhodov. Največji maloobmejni promet je bil skozi blok pri škofijah (skupno 1.218.144), sledijo Fernetiči (480.922), Sv. Jernej - La- včeraj pridno odrezali. Pisali so prevod iz slovenščine v angleščino. Prevajali so odlomek «Kar pravljice pravijo in kar je v bukvah napisano...« iz Cankarjevega de. la »Grešnik Lenart«, ki je obsegal približno 25 tipkanih vrstic. Splošno mnenje vseh kandidatov je bilo, da naloga ni bila sicer težka, ampak dolga. Kljub vsemu so jo v redu napisali v predpisanem roku treh ur. Večje težave so imeli kandidati na trgovskem zavodu, ki so se ubadali s prevozninami in brodarinami. Včeraj je bila namreč na vrsti pismena naloga iz trgovinstva, za katero so imeli pet ur časa. še pol ure pred zaključkom roka so skoraj vsi maturanti vestno pisali in razvijali svoje teme. Nihče namreč ni pričakoval tako težke in zapletene naloge, za kar so se morali vsi tem bolj potruditi, da so jo izpeljali do konca. Omenimo naj še, da so maturanti klasičnega in znanstvenega liceja v včerajšnjih popoldanskih urah opravili zrelostni izpit iz telovadbe, kandidati znanstvenega liceja pa bodo danes imeli risanje, za kar niso preveč zaskrbljeni. No, pismeni del zrelostnih izpitov se počasi bliža koncu tudi za maturante znanstvenega liceja in trgovskega zavoda. Na učiteljišču pa se že danes pričnejo ustni izpiti, ki se bodo zaključili prihodnji torek. Ustni izpiti na csta-lih treh šolah pa se bodo priče li v ponedeljek. 15 milijonov iir za javno razsvetljavo Tržaški občinski odbor se je sestal v sredo zvečer pod predsedstvom župana inž. Spaccini j a in razpravljal o številnih upravnih zadevah. Tako je odobril, na predlog odbornika Vascotta, sklep glede o- zaret (199 128) Pesek (132 811) itd I krePitve Javne razsvetljave v raznih žaret uro.izo), resek ujž.bu) ita. mestnih ullcah za skupno vsoto Zborovanja KPI Danes ob 12. uri bo v Ul. Rampa blizu Arzenala govoril delavcem Arzenala prof. Šema o vprašanju demokracije v Italiji. Podobno zborovanje bo jutri ob 21.30 na Trgu v Zgoniku, kjer bo govoril Stojan Spetič. Ob 20. uri pa bo na Trgu Sv. Jakoba govoril senator Vidali o temi: «Kam plove demokracija v Italiji.« ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA TRŽAŠKI VELESEJEM GOSPODARSKIH ZBORNIC SRH in SRS (Socialistične republike Hrvatske in Socialistične republike Slovenije) IZREKA SPOŠTOVANEMU TRŽAŠKEMU OBČINSTVU NAJLEPŠO ZAHVALO ZA TAKO VELIK OBISK JUGOSLOVANSKE RAZSTAVE NA XIX. TRŽAŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU. POSEBNA ZAHVALA TRGOVSKIM KROGOM ZA IZREDNO VELIKO ZANIMANJE ZA RAZSTAVLJENE PROIZVODE IN ZA RAZŠIRJENJE TRGOVSKIH POSLOV, GOSPODARSKIM USTANOVAM IN OBLASTEM, KI SO KAKOR KOLI PRIPOMOGLE K LEPEMU USPEHU RAZSTAVE. Od 1. do 31. avgusta t.l. bo v imenovanem zavodu tečaj za popravne izpite. Dijaki in dijakinje slovenskih srednjih šol, ki imajo popravne izpite, se od sobote, 1. jul. dalje lahko vpišejo v ta tečaj samo dopoldne od 9. do 12. ure. Vpisovanje se Izvršuje v imenovanem zavodu v Ul. Ginnastica št. 72 ali v Čampo S. Luigi 11 in se zaključi v četrtek, 27. julija. RAVNATELJSTVO Razna obvestila , KROŽEK ABSOLVENTOV SLOVENSKE TRGOVSKE AKADEMIJE organizira 8. Julija nočno kopanje ob svitu luninega mlaja. Udeleženo! naj prinesejo jedačo in pijačo s se. boj. Odhod s Trga Oberdao (Telve) ob 20.30 z osebnimi avtomobili. V primeru slabega vremena bo kopanje v kaki kraškl osmioi. Prosvetno društvo Ivan Cankar vabi člane, prijatelje in simpatizerje, da se udeležijo v soboto, 8. julija ob 21. uri družabnega srečanja, ki bo v gostilni Jadran pri Sv. Jakobu. Srečanje bo na prostem. Miramarskl park. Predstave «Luč! 1" zvoki«. Danes ob 21.30 «Der Kai-sertraium von Miramare« v nemščini ob 22.45 ((Massimlliano e C»r-Jotta« v italijanščini. Avtobus «M» z zvezo v Barkovljak s tramvajem št. «6». Nazionale 16.00 <«La mano di vellu-to«. Technicolor. Paolo Ferrari, E. R, Drago, D. Bosquero. Excelsior 16.00 »Solo sotto le stelle»-Cinemascope. Kirk Douglas in J-Rovvlands, \Vailter Matthaiu. Fenice 16.00 «Agente Logan mission« Ypotrom». Technicolor. Louis D* Vlila. Eden 16.00 «Berlmo 1945 (La cadU-ta dei giganti)«. C. Le Rov, C-Douglas. Prepovedano mladini po» 14. letom. Grattacielo 16.30 «La regina dei V'-chinghi, Technicolor. T. Munday. Prepovedano mladini pod 14. k" tom. Ritz (Ulica San Francesco 10) -* 16.00 «La donna di sabbia«. BIJ' Okada, Kyoko Kishida. Režija Hi-roshi TesMgahara. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ornobeli t film. Alabarda 16.30 «24 ore per uccldereD-Technicolor. Lex Barker in Helg* . Sommeseld. Fllodrammatico 16.30 «11 nostro uo-mo a Marakes«. Technicolor) V- Berger, A. Randal. Moderno 16.30 «L’uomo dal braccio d'oro». Cinemascope, F. Sinatra, K. Novak. Prepovedano mladi"' pod 16. letom. Cristallo 16.30 »Inoredibiile avventu-ra», Technicolor. VValt Disney. SI*-di «La vatle dei castori«. Aurora 16,30 (tArrivederci baby»‘ Technicolor. T. Curtis, R. Schiaf" fino. Prepovedano mladini pod ti- S nad 15 milijonov lir. Na predlog odbornika za šport Ceschie je odbor sklenil, da se za poskušnjo ustanovita dva športna centra «za piščeta«, kakor jih združenje CONI ustanavlja z velikim uspehom po vsej Italiji, da se otroci od 6. do 8. leta starosti pripravijo za športno dejavnost. Ne gre za specifično športno usposabljanje, ampak za triletno športno dejavnost, ki je primerna za otroke omenjene starosti, zlasti v lahki atletiki. Združenje CONI ustanavlja take centre na svoj račun in je zaradi tega treba plačati primerno pristojbino. Po dogovoru z občinsko upravo pa bodo v Trstu ustanovili dva taka centra v občinskih rekreatorijih «Pitteri» in «Pa-dovan« in ne bo treba plačati nobene pristojbine. Na omenjeni seji so tudi povedali, da bo na prihodnji seji občinskega sveta prišel na dnevni red sklep, ki ga je predložil odbornik Hreščak glede prispevka zavodoma «A. Caccia« in «Burlo Garofolo« za letošnje leto v skupnem znesku 8.900.000 lir. Občinski svet bo moral tudi razpravljati o najetju posojila v znesku 433.700.000 lir za razširitev pokopališča pri Sv. Ani. Občinski odbor je tudi proučil obračun za lansko leto za upravo grada pri Sv. Justu. letom. Garibaldi 16.30 «Zorba 11 Greco»' Ornobeli film. A. Quinn. Prepove dano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «11 sapore detla pellei-Anna Veneti, L. Vornaus, F. Zan*-Prepovedano mladimi pod 18. le tom. Impero 17.00 »Scandado ad sole«. Tect' nicolor. T. Donahue. Prepovedan" mladini pod 16. letom. Vittorio Veneto. 17.00 «lo sono U" campione«. Crnobeli film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 «La mta terra«. Technicolor. R. Hudson, J, Simmons, D' Mc Gu i re. Astra 16.30 «La tempesta«. Technicolor. S. Mangano, V. Heflin. Abbazia 16.30 «Un’idea per un delit' to». Crnobeli film. J. Hunter, A- I Francis. Prepovedano mladini po* t 14. letom. j i Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 6. julija 1967 se j« v Trstu rodilo 13 otrok, umrle so 3 osebe. UMRLI SO: 79-1 etni Luka Čarga, 64-letna Maria Delu c a por. Derin, 52 letrea Ptorina Sossi por. Carli. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v prhnem, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, je treba telefoni ratl na štev. 90-235. LETNI KINO ! Satellite (Borgo S. Serglo, avt. 21' | fi-l. 19, 20) Blagajna ob 20.15, za če , tek ob 21.00 «11 Gaucho«. Crnobel' film. Vittorio Gassman, Nino Ma" , fredi, Amedeo Nazzari, Silvan* Pampanini. Režija Dino Risi. SPDT priredi 16. t.m. Izlet z s* tobusom do koče na Platku, naJleP' ša točka Gorskega Kotora, od kode* je lep izlet na RIsnjak. Vpisovanj* od 12. tm. v Tržaški knjigarni o* 18.30 do 19.30. Pevsko in športno društvo »PrllB^ rec» ter godbeno društvo Iz Trete priredijo skupni izlet na prijatelJsK0 srečanje, ki bo v Ajdovščini v n? deljo, 9. t.m. z odhodom iz Tre«* ob 13. url. Vpisovanje vsak več"* od 20. do 22. ure v ljudskem dom" v Trebčah. • * • Prosvetno društvo Skedenj organi' žira enodnevni Izlet v Bohinj. VP1' sovanje vsak večer od 21. do 22. ur*-razen ob sobotah in nedeljah, na s* dežu društva, Skedenjska ui. 124. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) D’Ambrosl, Ul. Zorutti 19/c, CroC* Verde, Ud. Settefontane 39, Ravasi"' Trg Libertži 6, Testa d’oro Ul. Mazti mi 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do (.30) Al la sarlute, Ul. Giulla 1, Benussl' Ul. Cavana 11, Picciola, Ui. Orlam! E Vernarl, Trg Valmaura 11. Sporočamo, da nas je včeraj po kratki bolezni za vedno za. pustil naš dragi LUKA ČARGA Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15.15 iz glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči žena Ivana, svakinji Mila in Kristina ter dragi sorodniki Trst, 7. julija 1967 v**?- -3. ZAKON O IZJEMNEM STANJU V ZRN Zakaj Zah. Nemčija zdaj razpravlja o lem problemu? Demantiji, ki potrjujejo sum ■ Odpor proti zakonu ni opaziti samo na skrajni levici, ampak tudi pri liberalcih BONN, julija. — Za to — pra- I rtjo nekateri te dni — bi nikdar ne nastopila «prava ura». Ne v ntirnlh in tudi ne v manj mirnih trenutkih .V mir, namreč, razprava o izjemnem stanju pač vhaša nemir. Enkrat pa je vendar-'e> pravijo, treba začeti. Vendar bi se vsakokrat postavilo vpraša-hje: zakaj prav zdaj? Zakaj ne Prej ali kasneje? Naj bo po naključju ali tudi ne, zahodnonemški Bundestag je na zadnjih sejah pred poletnimi počitnicami razpravljal o vprašanju izjemnega stanja. In to nekaj dni zatem, ko so nekateri dogodki, iri niso potekli brez streljanja, sPornnili javnost, kaj je pravzaprav oziroma kakšno bi utegnilo kiti ((izjemno stanje». Na srednjem Vzhodu je izgubilo življenje nekaj tisočev ljudi. V zahodnem Berlinu 6tl študent. Vlada v zvezi s tem sicer zatr-Juje, da je «slehema podobnost s*učajna». Tretja verzija zakona o izjemnem stanju, kolikor jih je bi-izdelanih v teku treh zakonodajnih dob, se je zdaj prvič zna-Sla Pred poslanci. Zaradi spopadov, do kakršnih je nedavno v Berlinu prišlo med po-ieijo in študenti, bi se — poudar-Jajo — izjemno stanje ne proglasilo niti če bi ustrezni zakoni bili ž® sprejeti, obenem s spremembo ustave, kot je to potrebno. Tudi sedanji predpisi omogočajo, da se v takih situacijah ohranita «red n mir«. Izjemno stanje je predvideno, kot to tudi sam naziv po-Ve' za izjemne primere, ko gre npr. za vojno, naravno katastrofo a*i «oboroženo vstajo«. Ali bi ne utegnili biti naperje-0i tudi proti morebitnim stavkam? Prašanje je, vsaj trenutno, bolj eoretično. V Zvezni republiki ne obstajajo veliko politična gibanja, fi bi mogla ogražati sedanji družnem red. Pa tudi so ekonomske stavke večjega obsega zelo redke, e Pa do njih pride, je njihova Vsebina omejena na zahteve po Večjih plačah in boljših delovnih pogojih. Toda, ali bo — se vpra-'ujejo nekateri — vedno ostalo tako? Zaskrbele so Jih, in to že pred časom, posebno nekatere vesti o nekakšnih neoboroženih in oboroženih skupinah, ki se baje v nekaterih tovarnah že vadijo «v za-iti za primer izjemnega stanja«, esti so bile demantirane, kar pa °bičajno še povečuje sum. Zakoni o izjemnem stanju pa bi vladi, vsekakor, praktično dali neomejena pooblastila, da, celo pravico, na ga proglasi. Pripravljena sta pravzaprav dva zakona. Eden o izjemnem stanju, s katerim bi se spremenila dosedanja ustava Zvezne republike emčije, drugi, ki zadeva «omeji-ev tajnosti« v poštnem telefonskem in teleprinterskem poslovanju, in to v obliki nekakšnega dodatka k sedanji ustavi. Povezana pa sta med sabo samo po vsebini, ne pa tudi časovno. Določene ■nstance bodo imele pravico nad-2°rovati poštni, telefonski, telepatski promet v «mimem» in ne samo ((izjemnem stanju«. Načrte obeh zakonov so strokovnjaki — kot je rečeno v obrazložitvi enega od teh — začeli izdelovati nekako v istem času, v vsakem primeru pa še preden je Zvezna republika leta 1955. postala tudi formalno neodvisna država, z lastno vojsko ter članstvom v atlantskem paktu. Pred poslanci se je zdaj znašla tretja ((popravljena« izdaja zakonskega o-snutka ob načelnem soglasju obeh strank. Kaj vse bi ti zakoni utegnili pomeniti, je težko predvideti, vendar pa je nekaj razvidnega tudi med samimi vrsticami njihove obrazložitve. Ne bo mogoče, javljajo na primer, ogniti se dejstvu, da bi v primerih nadzorovanja telefonskih pogovorov le-ti ne bili posneti na magnetofonski trak in podobno. Sicer pa je cenzura doslej v Nemčiji predstavljala izključno pravico zaveznikov. Odpor proti zakonom o izjemnem stanju prihaja v Zvezni republiki Nemčiji do izraza ne samo na skrajni levici, to se pravi od strani skupin levo od Socialdemokratske stranke in nekaterih sindikalnih organizacij, ki baje pripravljajo tudi nekatere skupne akcije in demonstracije, pač pa se jim upira tudi trenutno edina ((opozicijska« stranka v za-hodnonemškem parlamentu, namreč Svobodna demokratska (liberalna) stranka. Do jeseni, ko se bo v parlamentu znova začela razprava o problemu izjemnega stanja, bodo liberalci v Bundestagu predložili lasten osnutek zakona. V tem o-snutku bo predvsem poudarjeno, da je moč izjemno stanje proglasiti samo v vojni, v nobenem primeru pa ne tudi v miru. Kot tudi, da se parlament, kakor je že zdaj predvideno, ne more nadomestiti z nekakšnim ((skupnim odborom« 33 ljudi, če je neokrnjen in sposoben funkcionirati. Vendar menijo v Zahodni Nemčiji, da je odpor tako parlamentarne kot izvenparlamentame opozicije proti zakonu o izjemnem stanju povsem brezuspešen, zakaj krščanski demokrati in socialdemokrati razpolagajo v parlamentu z zadostnim številom glasov, da ga z nekaterimi morebitnimi popravki izglasujejo takšnega, kakršen je. A kakšen je, se bo šele videlo. 2. BRIHTA Bo Greta Garbo oslepela? Kot poročajo, grozi Greti Garbo, znani filmski igralki izpred štiridesetih let, izguba vida. Božanska Greta, kot so jo nekoč imenovali, je obolela za očesno boleznijo, ki lahko traja tudi leta, končno pa privede v slepoto. Zdaj bo mnogim tudi jasno, zakaj je Greta Garbo vedno nosila črne naočnike. In verjetno je to tudi bil razlog, zaradi katerega je svoj čas nenadoma prenehala s snemanjem in se nato nikoli več ni prikazala pred kamero. Zdi se, da je bolezen tako napredovala, da umetnica komaj še razlikuje Vojna prinaša samo uničenje, trpljenje in ponižanje. V poraženih in zmagovalcih se poraja le, kar je v človeku najbolj bednega in žalostnega. Ali je npr. človeško, da mora tale skupina egiptovskih ujetnikov tako proseče stegovati roke za kozarec vode ali kos kruha, ki jim ga zmagovalci morda odrekajo? iiiiiimmiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimMitifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiitimiiiiiimiiiiiiiitimiiiniiiiiimiiiiiiiiiii REDEK IN ZANIMIV OSTANEK IZ FEVDALNIH ČASOV Nekaj o francoski deželi ki ji vlada nemški princ Kneževina Salm-Salm, nedaleč od Strasbourga, je bila k Franciji priključena pred 174 leti - Zgodovinske tradicije in folklorni običaji - dober vir turističnih dohodkov - Koncert «garde» šestih vojakov - Odnosi med princem in prebivalstvom predmete okrog sebe. ,,,iMiiniiunuiini|lm„|,,ll,lllll,|,l,llfI1I|IMI|||||II|I||||(||||11|m|(|||||||||||M||llll,linill||||||M||||||||1(|I J>VEN (od 21.3. do 20.4.) Zagoto u “ boste nepričakovan fina ba^č čakajte, da bi draga PohiiKt3 stor^a us*-rezn* korak k krv? (od 21.4. do 20.5.) Hladno-ih k • sku*ajte določiti, kaj je prav Posvetite več časa vzgoji »VOdčKA (od 21.5. do 21.6.) Ne he h ^ se v tvegane pustolovšči-je „5narne§a značaja. Sprostite svo-dnose z ljubljeno osebo, izhnii- (od 22.6. do 22.7.) Gmotne s r,,ls,av? ,za tiste, ki se ukvarjajo čanip odnimi Poklici. Prijetno sre-I Pv ,dvema mladima osebama. Uscpk (,od 23.7. do 22.8.) Najboljše k| va doste dosegli na področju, bili t?1 ,Je naJbolj pri srcu. Prido-Seda Sl b°ste zaupanje nekega so- PosloVlCA (od 23 8- d0 22-9-) Vaša neke08 stabilnost je ogrožena od Pred uUnanie nevarnosti. Dober na-Qek neke čustvene zadeve. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Po krivdi nekega sodelavca se vam bo izpod prstov izmaknil dober posel. Ne bodite krivični do nekega znanca. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Najboljše orožje v stikih z ljudmi je vsekakor previdnost. Ne dajajte ocen o ljudeh, ki jih ne poznate. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Kdove kako velikih uspehov v poslih ne bo, pač pa si boste utrdili v splošnem svoj položaj. Srečen zaključek nekega spora. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Ne zavrnite neke ponudbe, preden je niste poglobljeno proučili. Razum bo zmagal nad srcem. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V_va-šem programu je opaziti dokajšnje pomanjkanje realizma. Ne pričakujte, da bi se vsi strinjali z vami. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Poslovni položaj se bo v teku dneva večkrat spremenil. Okrepili boste svoje čustveno doživljanje. Šele vsakemu petemu Francozu je znano, da obstaja na ozemlju; pete republike nenavadna kneže-, vina, kjer poleg de Gaulla priznavajo tudi «svojega kneza, Nemca Konstantina de Salm-Salma. Njegovi podložniki ga lahko vidijo vsako leto le enkrat, in sicer ko pride izterjat svojo najemnino za stotine hektarov zemlje, ki jo oddaja v zakup raznim industrijcem in farmarjem. Je zadnji potomec rodbine, ki je bila lastnica tega ozemlja in seveda tudi vseh tu živečih kmetov polnih sedem stoletij. Njegove prednike so po evropskih kraljevskih dvorcih običajno imenovali «divje grofe z Rena«. Ko je lani pokrajina Lorena slavila 300-letnico svoje združitve s Francijo, so na svečanost povabili tudi nekatere ugledne prebivalce Senonesa. «Mi nismo Lorenci,« so odgovorili na pripombo, da se upravno nahajajo na področju te pokrajine. «Mi sicer volimo in mislimo kot Francozi, vendar nas ni moč povsem izenačiti z vami, ker imamo svojega kneza.« Glavno mesto kneževine Salm-Salm šteje okrog 4.000 prebivalcev. Imenuje se Senones in je znano kot eno najbolj razvitih tekstilnih središč, vrhu tega pa še kot kraj, kjer si je moč privoščiti najbolj okusne postrvi. Po trgovinah omenjenega mesteca ni opaziti slik princa Konstantina, lahko pa zato skoraj v vsaki hiši najdete kako že zbledelo fotografijo njegovih prednikov. V Senones je treba vsekakor priti ob nedeljah popoldne. V mestecu, katerega arhitektura je pretežno iz 18. stoletja, so ulice in hiše skoraj prazne. Vse prebivalstvo in številni turisti so namreč zbrani na glavnem trgu, kjer samo šest vojakov, oblečenih v modre uniforme iz 18. stoletja in v belih nogavicah, prireja svoj »kon-cert«. Z dvema trobentama, bobnom in dvema flavtama izvajajo stare melodije «zadnje svobodne državice, pridružene Franciji po revoluciji«. Nakar se vsakokrat sestavi povorka, ki se polagoma napoti proti poslopju mestne občinske zgradbe, kjer se povsem sproste v zabavi in plesu, kot pred dvema stoletjema. In tako je skoraj vsako nedeljo. Do francoske revolucije je Senones bil zelo mirna prestolnica, kjer je lahko našel zatočišče sleherni napredni mislec, ki se ni strinjal z državno politiko Francije, V. Britanije ali katere si bodi druge evropske države. Tu je bilo pred 400 leti samostojno sodišče, imeli so svojo šolo ter dobrodelno ustanovo, ki je bila nekakšna predhodnica današnjega socialnega zavarovanja, in tudi svojo gardo 60 ljudi. To gardo je redno spremljalo 15 žena, za katere je princ izdal posebno dovo- ljenje, da v kateri koli vasi lahko rekvirirajo 15 postelj, da bi «ba-taljonske dame« mogle udobno počivati. Dvorec v Senonesu so obiskali številni književniki, državniki in učenjaki 18. in 19. stoletja. Med njimi tudi Voltaire, ki je — ko je moral zapustiti Francijo — skušal nekje iztakniti «miren kotiček s številnimi dobrimi knjigami«. Prinčeva biblioteka je bila znana daleč naokoli, vodil pa jo je Don Calmet, znani pisatelj iz Senonesa. »Jaz bolj ljubim odmaknjenost kot kraljevske dvorce, kakor imam tudi raje zares velike ljudi kot kralje. Z velikim užitkom bom prebil nekoliko dni z vami in vašimi knjigami,« je Voltaire napisal direktorju knjižnice pred svojim prihodom. Pod pritiskom francoskega dvora pa jc princ Salm-Salm moral zatem Voltaira vljudno zaprositi, naj njegov dvorec zapusti. «Za-hvaljujem se vam, gospod, — je ob tej priložnosti zapisal Voltaire, — da ste se tako pozanimali za mojo osebo, kakor tudi za obzirnost, s katero ste mi omogočili, da šele v dveh dneh zapustim vašo kneževino, ki bi jo celo polž oblezel v eni uri « V grbu Salm-Salma sta dve na repih stoječi postrvi, nad njima pa je zlata krona. K Franciji je kneževina bila priključena leta 1793. Večina prebivalcev vam bo znala povedati, da je do priključitve prišlo proti volji prebivalstva, in to za eno samo vrečo žita. Župan Senonesa M. Frangois pogosto pripoveduje turistom takole: »Svobodo smo prodali za vrečo žita zaradi revolucije. Sovražniki Francije so uvoz žita prepovedali ne samo vanjo, ampak tudi v Salm-Salm. Preostali sta nam dve možnosti, ali se pridružiti Franciji, ali umreti od lakote. Tudi v Franciji je divjala silna lakota, vendar se v veliki deželi vedno lahko najde toliko hrane, da se človek lahko ohrani pri življenju. Dali so nam vrečo žita in tako smo bili začasno priključeni departmaju Vosges, ta začasnost pa traja že več kot 174 let.« Princ Konstantin ima danes 60 let in je poročen z očarljivo lepotico, katere fotografijo bi mlajši prebivalci kneževine veliko raje gledali v svojih stanovanjih kot pa prinčevo. Princ običajno pride v Senones vsako jesen, spomladi pa povabi delegacijo meščanov, da ga obiščejo v dvorcu, kjer prežive skupaj domala celo popoldne. Princ je zelo bogat. Prilagodil se je našemu stoletju in tako svoj denar raje vlaga v jeklarsko industrijo kot pa v pretirano razkošje, s katerim bi svojo dediščino kmalu zapravil. Prebivalstvu pa tudi pridejo prav že omenjeni običaji in tra- dicije, kolikor jim ti zagotavljajo dokajšnje dohodke. Na tisoče turistov prihaja vsako nedeljo, da bi prisostvovali ceremoniji zamenjave straž pred občinskim poslopjem. Konec preteklega meseca so v Salm-Salmu imeli povečati številčno stanje vojske, in sicer od 6 na 12 vojakov, oblečenih kot v kaki opereti. Bil je razpisan natečaj in mestni župan je bil nadvse zadovoljen, ko se je nanj prijavilo kar tdkrat več kandidatov kot je bilo predvideno. Uniforme so sicer drage, vendar pa folklorni festival, ki ga vsako leto prirejajo, zagotavlja čedalje več denarnih sredstev, s katerimi lahko krij'>. 3 tudi te potrebe. Ta mala kneževina, ki smo jo pravkar opisali, se nahaja sredi trikota Strassbourg - Nancy - Col-mar, pa si predvsem želi, da bi si priborila ustrezno mesto v turistični Evropi, in to s pomočjo svoje folklore, gostoljubnosti, postrvi in legend. P. K. Pred partizanskim zborovanjem v Bazovici Mladinski shod na Krnu Spomini na junaka Andreja Manfredo h gradiva, ki je v pripravi za izdajo o knjižni obliki, smo odbrali nekaj odlomkov o življenju in liku znanih protifašističnih borcev gornjega Posočja Andreja Manfrede in Ferda Kravanje — Petra Skalarja. Avtor je napisal besedilo na osnovi spominskih zapisov in dokumentarnega gradiva številnih sodelavcev, kar bo razvidno iz ustreznih pripomb in virov na koncu same knjige. V nadaljevanjih bomo objavili o A. Manfredi naslednja poglavja: Mladinski shod na Krnu*, «Na prvem tržaškem procesu* in *Na omejeni prostosti*. O Ferdu Kravanji pa «Planinski orel*, »Med partizani* in »Pade! je Peter Skalar*. Gradivo je zbral in besedilo napisal stari antifašist Vid Vremec z Opčin. Vasi ob vznožju in na Krnu so bile zelo razgibane v drugi polovici avgusta 1928. leta. Vanje so prihajali na domenke vodilni pripadniki tajne organizacije, da bi v največji tajnosti pripravili mladinski shod. Med agilnimi organizatorji tega shoda je bil tudi Alojz Volarič iz Sužida. Podnevi je spretno obiskoval prijatelje, ponoči pa je pošiljal zanesljivega somišljenika na pot v sosedno vas. Pri «žganu» v Kobaridu so se sestali na ožjem sestanku: Andrej Manfreda, Slav ko Grahli, Slavko Mašera, Franc Kurinčič, Alojz Volarič in nekateri drugi njihovi somišljeniki. Na sestanku so izdelali podrobnejši načrt za bližnji shod. O pripravah je napisal Alojz Volarič naslednje vrstice: »Nekaj dni pred množičnim zborovanjem, ki je bilo na nedeljo, 28. avgusta 1928. leta, je dobila naša trojka nalogo, da organizira udeležbo na to zborovanje. Rečeno je bilo, naj se obvestijo najbolj zavedni in zanesljivi ljudje, predvsem mladina. Organizacijo je bilo treba izvesti v strogi tajnosti, da ne bi za shod zvedeli fašisti. Takrat so bila društva prepovedana in oblasti so zelo pazile na to, da se ne bi Slovenci kje sestajali. «Odhajati smo začeli že v soboto popoldne, seveda je bilo naročeno, naj ne gremo v večjih skupinah, temveč posamično, kvečjemu po dva skupaj, zaradi varnosti. Kar nas je bilo že v soboto, smo spali na planini pod Krnom, ostali pa so prihajali naslednji dan na Krn. kjer smo se zbrali. Bilo nas je okrog sto. največ iz Sužida in Kobarida, ostali pa iz okoliških vasi.* Miroslav Velikonja iz Trnovega je o tem zapisal: «Nefco nedeljo smo se dogovorili za množičen izlet pod Krn. Obvestili smo vsa tajna prosvetna društva, kdo se želi udeležiti tega izleta. Nadalje smo opozorili vse društvene člane, da nam' bo nekdo predaval o prosveti in drugih aktualnih vprašanjih. Ustavili smo se pod Krnom in čakali ostale prihajajoče, ki so šli skozi vas Sočo, na severni strani krnskega pobočja.* Tistega časa so bili domala vsi karabinjerji in fašisti na Kobariškem v alarmnem stanju. V zraku so čutili nekaj nenavadnega, zato so pošiljali svoje patrulje na vse strani. Le te pa so se vračale praznih rok, saj je nad deželo zavladalo zatišje skrivnostnih opravil. V smeri proti Krnu so Kobaridci odhajali večinoma posamično že v Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi - 11.50 Vokalni ansambli - 12.10 Med tržnimi stojnicami - 12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Duo Russo-Safred - 17.20 Glasba za transistornik - 17.50 Kam v nedeljo? - 18.00 Zabavali vas bodo - 18.15 Umetnost - 18.30 Slov. solisti - 19.00 Zbor «Kras» iz Dola-Poljan - 19.20 Zaploskajmo jim - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Veseli utrinki - 21.00 Operna glasba - 22.00 Zvočna paleta - 22.30 Magija glasbil - 23.00 Nežno in tiho. 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Iz opere «Wilhelm Tell« - 14.30 Ansambel Pacchiori. PETEK, 7. JULIJA 1967 Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.33 Orkestralna glasba - 14.40 Ital. popevke 16.00 Spored za mladino - 17.45 Tribuna mladih - 18.05 Glasba za mladino - 20.20 Simf. koncert - 22.30 Ital. folklorna glasba. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album - 10.00 Roman v nadaljevanju - 10.35 Letni časi v pesmi - 11.42 Pesmi desetletja - 14.05 Juke box - 15.15 Veliki interpreti - 16.00 Rapsodija - 16.38 S transistorjem na peščini - 19.50 Tour de France - 21.10 Lahka glasba - 21.40 Plesna glasba. Koper III. program 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke -9.45 Polke in valčki - 10.00 Pod senčnikom - 11.30 Pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.05 Glasba po željah - 14.15 Za tiste, ki gredo na počitnice - 14.40 Melodije - 15.00 Popularne skladbe -16.00 Dva zbora - 15.45 Nove plošče - 17.00 Kulturni zapiski - 17.30 Moja poezija - 17.45 Operna glasba - 18.40 Pevci - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Pianist Jankovski - 23.15 Bachove skladbe. 10.00 Klavirske skladbe - 11.00 Sibeliusove in Sukove skladbe -12.45 Simf. koncert - 14.30 Operna glasba - 15.10 Martinove skladbe -17.10 Na sporedu Mozart - 17.35 Glazunov: Koncert, op. 92 - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert -20.30 Znanstvena oddaja - 21.00 F. Garcia Lorca - 22.50 Literarna oddaja. Slovenija 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzf - 9.05 Operna matineja - 10.00 nirski tednik - 10.30 Melodije - soboto v popoldanskem času. Hodili so kot popotniki, za katere je neljubo srečati na cesti nezaželeno osebo. Tedaj je še pripekalo avgustovsko sonce, izsušena zemlja pa IZ UMETNOSTNIH GALERIJ F. Hauser in H. Joos Pod okriljem italijansko-avstrij-skega kulturnega krožka, študijskega centra «L’Asterisco» in združenja diplomirancev tržaške univerze razstavljata v palači Ar-telli dva avstrijska umetnika, slikarka Hildegarda Joos in kipar Franz Xaver Hauser. Joosova je rojena na Dunaju, kjer je dovršila akademijo in ima za seboj že desetletje informalnega ustvarjanja z nastopi na Dunaju, v Parizu in Amsterdamu in tudi drugod. Sicer umirjen a zato zelo prefinjen barvni čut ji pomaga učinkovito razporejanje neobli-kovnosti na najrazličnejših podlagah slik, kjer smiselno izkorišča njih hrapavino in nadvižnost, kajti poleg lepenke, se pri tem poslužuje tudi podlag iz umetnih smol in razrvano razritih kred-nih plošč. Na njih belini se razprostirajo, kot nanjo dahnjeni nežnobarvni odtenki lahnih modrin, okre in komaj zaznavne vijoličaste prekritine. Taka rahlo-barvnost slik omogoča zanimivo igro senc in polsenc hrapavih razritin površine, ki draži gledalčevo domišljijo, medtem ko oko pričenja spoznavali nekake tajin-stvene oblike zajete v geometrič-nost krivulj in njih presekov. Drugačna, bolj moška je umetnost kiparja Hauserja, ki ga p edstavlja v katalogu kritik H. Klime, dočim nam tolmači slikarstvo Joosove Francoz P. Cour-thion. Hauser je abstraktno u-stvarjajoči kipar, ki obdeluje prvenstveno les. Njegova dela se tu veličastno dvigajo pod strop. Šoto luknjičavi leseni stebri, polni globokih prevrtin. ki se nam dozdevajo kot samotne neme priče neke daljne naši nesorodne kulture, čeprav Hauser meni, da je do take izraznosti dospel preko temeljitega proučevanja rastlin-st-va, prirode in zato z njo poskuša prenesti v nje naravno prvino, v les, nje utrip, gibanje in večnost obstoja. Očitno pa je pri tem stremljenje, kako v nekem strogem redu razgibati predvsem glad-kost stebrov ravno z učinki notranjih senc prevrtin, ki si slede po nagonsko občutenih zakonih geometrije, v različnih zaporedjih. MILKO BAMBIČ ■■■■■■■H 3 5545*^ 11.15 Komorna glasba - 11.35 R. Connel: Najnevarnejša zver - 12.00 Turistični napotki - 12.20 V plesnem ritmu - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Umetniki z Dunaja -13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkestri - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Operetni napevi -16.20 Napotki za turiste - 16.40 Veliki zabavni orkestri - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Koncert po željah - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Zvočni razgledi - 19.45 Kulturni globus - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! -21.10 Zbor »Gusla« iz Sofije - 21.40 Dobimo se ob isti uri - 22.15 Oddaja o morju - 23.10 Sodobna češka glasba - 24.05 O. Paz: Pesmi - 24.15 Jazz. Ital. tele vili}a 14.00 Mednarodni teniški turnir - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Baletni program - 19.15 O ital. gospodarstvu - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Del Buono: «L’infedele» 22.00 Srečanja 1967 - 23.00 Dnevnik. II. kanal 17.00 Tour de France - 18.00 Ital. prvenstvo v lahki atletiki - 21.00 Dnevnik 21.15 Garcia Lorca - 22.00 »Kdo ti je dal vozniško dovoljenje?« Jug. televizija 14.55, 20.00 in 23.10 Poročila • 15.00 Wimbledon: teniški turnir -20.40 Obzornik - 21.30 Pesem poletja - 21.41 Noč je moje kraljestvo — francoski film • 23.20 Simfonični koncert. je obetala slabo letino. Na obrazih mladih popotnikov je bilo moč razbrati nekakšno radostno pričakovanje. Šele pod Krnom so jih dohitevali mladinci in mladinke iz Starega sela, Drežnice, Trnovega, Sužida, Idrskega in ostalih bližnjih vasi. Hipoma se je zbrala skupina mladih ljudi, toda na dogovorjeno geslo so se zopet razšli in čakali nova srečanja. Nepoučen opazovalec bi bil ob takem vedenju sodil, da imajo opravka s skrivnostnimi zadevami. Vrstili so se zanimivi prizori, ki so poživljali samotno pokrajino. Andrej Manfreda, Slavko Mašera in Slavko Grahli so prispeli na Vrsno, vas na zahodnem krnskem obronku, že ob petih popoldne. O-pravljeni so bili kakor poletni planinci, ki nameravajo prenočiti na prostem. Ob prihodu večje skupine mladih ljudi v vas je završalo: veseli vzkliki, prešeren smeh in slovensko petje so priklicali na hišne prage radovedne vaščane. Mladinci so se napotili h Gregorčičevi rojstni hiši, kjer so jih ža čakali na dvorišču drugi vrstniki. Po živahnem pozdravljanju so se razvneli duhovi, zato je praznično vzdušje skoraj narekovalo potrebo, da bi se oddolžili pesnikovemu spominu. Pred Gregorčičevo hišo je stopil mladinec na bukov hlod, ki je ležal na dvorišču. Kot na nevidno znamenje so hkrati utihnili glasovi prisotnih mladincev. Poslušalci so napeto zrli v mladega recitatorja. Njegove besede so učinkovale z nenavadno močjo, čustveno razpoloženje pa je valovalo od navdušenja do srda zoper raznarodovalce. Ob tolikšnem izlivu domoljubnih čustev se je orosilo marsikatero oko. Na Vršnem so ostali nekaj čez pol ure. Med njimi je bil Andrej določen za vodjo, zato je ukazal nadaljevati pot. V gosjem redu so se vzpenjali po čedalje bolj strmi poti proti istoimenski vasi sončnega Krna. Pusta in razgreta goličava od vročega poletnega sonca je obdajala planino do njenega koničastega vrha. Mladina je spotoma pred sončnim zatonom občudovala veličastno lepoto tega najbolj zahodnega dela Triglavskega pogorja, ki stoji kot nepremičen stražar v obrambi naše zemlje. Tu pa tam so bile vidne rebraste vdolbine, podzemeljski rovi in o-stanki nekdanjih zapuščenih okopov iz prve svetovne vojne. Bili so to neme priče o dogodkih v letu 1917, od koder je naskočila avstrijska vojska v nezadržno ofenzivo, ki jo zgodovina pozna kot »kobariški umik« italijanske vojske. Andrej je med prvimi prispel na kraj, ki je bil oddaljen le slabih trideset minut planinske hoje od vasi Krn. Tabor na prostem je bil pripravljen šele takrat, ko je dan skoraj utonil v večernem mraku. Na prostrani livadi je bilo zbranih 35 mladih ljudi, ki so razpeli šotore v polkrog in v sredini prižgali taborni ogenj iz suhega dračja. Okrog ognja so se zvrstili nekako po glasovih, nato se je razlegla slovenska pesem, ki je bobneče odmevala v gorsko tišino. Nenavadnim krnskim gostom so bili tistega večera dobri pomagači vaški pastirji. S sočnih planinskih pašnikov, kjer so pasli živino od zgodnje pomladi do poznega poletja, so odhajali v vas. Prinašali so nazaj obvestila, hrano in vodili posameznike do cilja. Vse je bilo do potankosti predvideno. Mladinci so pozno legli K počitku. Temna noč, posejana z neštetimi utripajočimi zvezdami ob slabem luninem svitu, je zakrila ugasli taborni ogenj. Na straži so se menjavali vsak po dve uri, vse do jutranjega svita. Nedelja na Krnu, dne 28. avgusta 1928, je bila navsezgodaj polna enkratnih prizorov. Skupina osmih mladink je prispela že okrog 8. ure zjutraj v mladinski tabor. Po krajšem okrepčilu se je napotila na severno stran planine Kuhinja nabirat planike. Lepa kobariška dekleta so se razigrano lovile kot urne gazele v brezmejni naravi. Za žlahten planinski svet je Krn svet zase, ki poplača požrtvovalnega planinca z veliko da-režljivostjo. Ponekod je toliko planik, da človek dobesedno ostrmi ob pogledu na tako redko razkošje. Organizatorji mladinskega shoda so posedli v travo. Pogovarjali so se o delovnem programu. Spontano so predlagali Andreja za glavnega govornika. Še vedno pa so prihajali novi zborovalci, med katerimi je bilo tudi nekaj starejših. VID VREMEC (Nadaljevanje sledi) IZ POROČILA RAVNATELJA INAM Za 77.294 zavarovancev so lani izdali 3.398 milijonov za zdravljenje in podpore Priporočilo odbora za zmanjšanje izdatkov, ki so se bolj zvišali kot pa dohodki Na zadnji seji pokrajinskega odbora bolniške blagajne (INAM) je pokrajinski ravnatelj te ustanove dr. Picco podal pred zastopniki de-lodajan*’** in zavarovancev poročilu o lanskem delovanju te ustanove. Podatki o lanskem letu prikazujejo povečanje izdatkov in prav-ttko povečanje pomoči in podpore članom. Teh imamo na Goriškem 77.294 in zanje je bolniška blagajna potrošila skupno 3.398.786.642 lir, ali za 356 milijonov lir več kot pr»jšnje leto. Na j več ji povišek Je bil pri izdatkih za stroške v bolnišnicah, ki so znašali leta 1965 1.158 milijonov, lani pa 1.312 milijonov lir. Povprečno je bil vsak bolnik nekaj več kot 16 dni v bolnišnici, vseh bolnikov po bolnišnicah je bilo 14.450 za skupno nekaj nad 237 tisoč dni: povprečen strošek na bolnika dnev. no je znašal po 5.537 lir. Za zdravila so izdali nekaj nad 634 milijonov ali skoro 42 milijonov več kot leta 1965. Povprečja za vsakega zavarovanca je znašalo I>o 8.207 lir. Podpore v denarju so znašale 790 milijonov lir ali skoro 62 milijonov več kot leta 1965. Nanašajo Gorica VERDI. — Zaprto zaradi počitnic. CORSO. 17.00: «E divenne il piu spietato bandito del Sud». P. Lee Lawrenče in G. Miland. Kinema-skopski ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 17.30—22.: «11 magnifico cornuto«. C. Cardinale in U. Tognazzi. CENTRALE. 17.00: «1 sacrificati di Battan«. J. Wayne in D. Reed. Poletne znižane cene. VITTOR1A. - Zaprto. CIRKUS IZ MADRIDA. Od 7. do 9 julija zvečer ob 21.15 na Rojoah predstave z izrednim in pestrim programom. Tržič AZZURRO. 18.-22.: «Scotland Yard, precedenza assoluta«. G. Halley in M. Fully. EXCELSIOR. 17.30—22.: «Gli uomi-ni dal passo pesante«. G. Scott in J. Cotten. Ameriški barvni film. PRINCIPE. 18,—22.: «11 vostro super agente Flito. R. Vianello, R. Carra. Barvni film. se na skoro 353 tisoč dnevnic v 18.483 primerih bolezni. Povprečno je vsak od prejemnikov podpore dobil po nekaj nad 38 tisoč lir. Splošna zdravniška pomoč v ambulantah ali L.ven njih je stala skoro 661 milijonov ali nad 98 milijonov več kot prejšnje leto. Ta povišek je pripisati znatnemu povečanju in izboljšanju zdravstvene službe v poliambulantah v Gorici in Tržiču, kakor tudi povišku zdravniških prejemkov. Zmanjšali pa so se izdatki za babice pri porodih, ker se vršijo sedaj porodi skoro izključno v porodnišnicah na osnovi sprejetih dogovorov. Splošni upravni stroški, ki predstavljajo 5.08 odst. vseh iz- datkov so se še nadalje zmanjšali za nekaj nad 39 milijonov lir. Pokrajinski odbor INAM ki mu je predsedoval Ezio Bottegaro, je vzel ravnateljevo poročilo na znanje, ga skrbno proučil in na koncu izrazil svoje zadovoljstvo, da je vodstvo ustanove imelo stalno pred očmi koristi zavarovancev. Priporočili pa so še nadaljnja prizadevanja za zmanjšanje stroškov, ker so dohodki, glede na poseben gospodarski in socialni položaj na Goriškem taki, da bi ne mogli prenesti nadaljnjega povečanja izdatkov. Obračun namreč izkazuje povečanje izdatkov za 9.65 odst., v istem obdobju pa so se povišali dohodki samo za 3,65 od sto. V GORIŠKI PASAŽI 83-letni slikar iz Trsta razstavlja svoja dela Silvester Godina je se poln načrtov za prihodnost V razstavni dvorani Pro loco e goriški Pasaži že nekaj dni razstavlja svoja slikarska dela tržaški slovenski slikar Silvester Godina. Po stenah je razobešenih 34 slik večjega ali manjšega obsega, ki prika zujejo motive iz narave, predvsem iz kraške okolice Trsta. Slike se odlikujejo po precizni izdelavi in v nhh skuša avtor ponazoriti svoje vtise iz narave, s katero je bil vse življenje tesno povezan. Na splošno ugajajo občinstvu ter si razstavlje na dela z zanimanjem ogleduje. Posebnost našega slikarja pa je, da je stopil že v 83. leto in še vedno dela, ne samo na slikarskem področju, ampak tudi na svoji krpi zemlje, ki jo z ljubeznijo obdeluje v domačem Skednju. Na naše vprašanje nam je povedal, da je največ •.........mini...........iiilllllllillll................................................................. IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Tožiteljica je postala obtoženka ker je žalila odvetnika stranke Gre za Rozo Capasso iz Ul. Pasubio, ki je stalno v sporu s svojimi sosedi - Dva primera vožnje v vinjenem stanju Rnnkp EXCELSIOR. 20,—22.: «Una forca per due«. G. Merril in J. Merrow. HIO. — Zaprto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je od prta v Gorici lekarna «SAN GIU-STO» na Korzu Italia 244, tel. 35-38 RONK.E Ves dan m ponoči )e dežurna le karna «AUa Stazlone« dr. Matitti, Ul Garibaldi 3. tel. 75-046. TR21C Dane ves dan in ponoči je od prta v Tržiču lekarna «AUa Salute« dr. Fabbris, Panzano Ul. Cosulich 103, tel. 72-480. Turo na Razor in Vogel priredi SPD za svoje člane in prijatelje v nedeljo, 9. t.m.. Tura je enodnevna in z lastnimi sredstvi. Vpisovanje se zaključi v petek, 7. julija. Podrobnejše informacije v Goriški zadrugi v Ul. Don Bosco pri Bernardu Bratošu. Pred goriškim okrajnim sodiščem je tudi včeraj poskrbela za precej razgibano vzdušje sodni kroniki dobro znana Roza Capasso iz Ul. Pasubio pri Standrežu, ki je v stalnem prepiru s svojimi sosedi. Za razliko od drugič ko je bila ponavadi na zatožni klopi, je Capasso včeraj nastopila kot tožiteljica proti trem sosedari v hiši št. 4 v Ul. Pasubio. Očitala jim je razne žalitve, o katerih pa so obtoženke nasprotno trdile, da jih je Capas-sova zagrešila proti njir . Ko je sodnik ar. BMani zaslišal tožiteljico, se je ta pri svojem obtoževanju tako razvnela, da je žalila zastopnika treh obtoženk odv. Majo, ki mu Je očitala nekorektno ravnanje «samo za denar«. Branilec je takoj reagiral ukazal postaviti na zapisnik njene izjave ter zahteval proti njej nagel postopek. Sodnik je ustregel odv. Maju, prekinil prvo razpravo in postavil na zatožno klop Capassovo. Ta se je izgovorila, da ni imela namena žaliti odvetnika. Sodnik jo Je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov; k temu pa je odvetnik Majo, ki ga je podprl tudi državni tožilec Pedro-ni s predlogom, naj se obtoženka kaznuje, ugovarjal ter izjavil, da ne bo sodeloval pri prvotni razpravi. Da bi ublažil nastalo nasprotje, je sodnik nato odložil to zadevo na popoldansko razpravo. Sodnik dr. Balani je včeraj dopoldne obravnaval tudi dva primera vožnje avtomobila v vinjenem stanju. Prvi obtoženec Je bil 55-letni Angelo Kravos iz Pevme, Ul. Generale Papa 2, ki je po poklicu kuhar. Policijski zapisnik navaja, da je dne 18. maja letos vozil motocikel NSU 125 križem kražem po Ul. Roma. Policija mu je sledila do Trga Cavour pred kvesturo ter ga tam ustavila. Takrat naj bi ugotovili, da je bil Kravos malo vinjen. Ker pa pri včerajšnji razpravi niso mogli točno dokazati te trditve, je sodnik Kravosa oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. V drugem primeru se Je moral zagovarjati 26-letni Franc Tomšič iz Sovodenj, U'. Slataper 8, ki ga je policija ustavila dne 18. aprila letos malo po polnoči v Ul. Tabaj v Standrežu, ko se je z avtom fiat 1100 vračal iz Gorice domov. Sodnik ga je obsodil na 6 dni pri- pora in 25 tisoč lir globe. Vendar pa je kazen pogojna in je ne bodo vj isali v kazenski list. Branil ga je dr. Ferlan, ki tudi Kravosa. Drž. tož. dr. Pedroni; sodnik dr. Balani; zap. Smet. Napovedano pripravno stanje uslužbencev v umobolnici V sredo zvečer so se sestali predstavniki sindikatov krajevnih ustanov CISL in CGIL, da bi preučili sindikalno stanje v goriški umobolnici v zvezi z zahtevami, ki so jih sindikati postavili že pred časom in na katere Je pokrajinska uprava odgovorila vsaj delno negativno. Sindikalni organizaciji sta torej sklenili proglasiti pripravno stanje začenši z današnjim dnem. V primeru da bi v desetih dneh ne dobili od pokrajinske uprave odgovora, ki naj nakaže možnost po-zitivn rešitve spora, bodo sindikati napovedali stavko. Na pristojnem mestu smo izvedeli, da gre v glavnem za dve neizpolnjeni zahtevi: uvedba 42-teden-skega umika in odmera izrednega letnega bolničarskega prispevka 60 tisoč lir. Vse to bi za samo osebje umobolnice veljalo pokrajinsko u pravo letno približno 30 milijonov Ur. razstavljenih slik izdelal v času, ko ga je bolezen prikovala na posteljo. Prej in pozneje pa so mu drugi o-pravki vzeli preveč časa. Osnove za slikarstvo je dobil v umetniški obrtni šoli v tistih davnih časih še pod Avstrijo. Pozneje je to znanje izpopolnil drugod. Predvsem pa se je izpopolnjeval sam. Razstava Še vedno mladostnega umetnika, ki je še poln načrtov za prihodnost, bo odprta do ponedeljka 10. t.m. ter priporočamo njen ogled. VESTI IZ TRŽIČA Interpelacija zaradi ENEt PISMO UREDNIŠTVU Netočno poročanje o naših krajih težni večini udeležilo veliko preživelih vojakov iz prve svetovne vojne. Fotografije je napravil Marjan je zagovarjal j Ciglič, čigar ime sem v omenjenem ljubljanskem listu že večkrat zasledil pod slikami naših krajev na tej strani meje. Do tu nič slabega, če ne bi bil komentar popolnoma zgrešen. Ob fotografiji izletnikov na stopnišču kostnice na Oslavju piše: «Ogledali so si tudi Doberdob, kjer stoji veličastna grobnica stotisočev padlih voiakov iz prve svetovne vojne.... Kar je naše izletnike presenetilo ne samo na Doberdobu, ampak na vsej fronti proti Gorici in še čez, so posebno skrbno negovani spomeniki in pokopališča padlim borcema. Očitno si niso ljubljanski novinarji ogledali avstrijskih vojaških pokopališč, o katerih ni danes skoro več sledu, v Dolu in pri Doberdobu, kjer so pokopani tisoči Slovencev, ki so se takrat morali borit' v avstrijski uniformi. In še: ob fotografiji kostnice v Redipu-gliji piže: «Takle jc veličasten vhod h grobnici na Doberdobu». Ne najdem besed, da bi ožigosal takšno pi,sanje, ki je proti vsaki logiki v zemljepisu. Poleg tega pa bi svetoval sličnim ljubljanskim izletnikom, da bi se vsaj za trenutek ustavili tudi pred spomeniki slovenskim partizanom na tej strani meje, ki so od domačinov prav tako lepo negovani in ki so del «na-šea zgodovine. Sestavljavcu teksta v «Ljubljanskem dnevniku» pa bi svetoval osvežitev zgodovinskih in zemljepisnih pojmov. (Sledi podpis) Komunistični občinski svetovalci v Tržiču so poslali tamkajšnjemu županu interpelacijo, v kateri na vajajo, da predstavlja električna centrala ENEL v Ul. Portorosega veliko motnjo za tisti, do sedaj tako mirni mestni okraj. Odkar je e-lektrična centrala začela obratovati, ni več miru niti ponoči. Občinska uprava naj bi skušala najti način, da se te nevšečnosti vsaj orni lijo. Seja občinskega sveta se bo danes nadaljevala z začetkom ob 20.30. Na dnevnem redu so številni problemi in med drugim bi morali odobriti organik občinskih uslužbencev. Ti pričakujejo končno ureditev svojega staleža in njihov sindikat poudarja, da še ni bil dosežen popoln sporazum z občinsko upravo, čeprav so nekateri časopisi o tem že pisali SEDMA ETAPA DIRKE PO FRANCIJI Anglež VVright presenetil Belgijce Francoz Riotte nova rumena in zelena majica Gimondi še enkrat prisiljen v obrambo STRASBURG, 6. — Prva gorska etapa Toura ni povzročila bistvenih sprememb, čeprav je rumena majica menjala lastnika: mladi Riotte, ki je letos prvič med profesionalci, je namreč presenetil rojaka Pingeona in osvojil prvo mesto na lestvici. Etapa Metz-Strasburg, dolga 205,5 km je bila precej živahna. Po nekaterih manj važnih poizkusih je pri 34. km prišlo do zmede. Glavnina je namreč prišla do železniškega prehoda, ki se je ravnokar zapiral: najspretnejši so le prišli mimo ovire, drugi pa so izgubili nad pol minute: med njimi Gimondi in Pingeon. Poulidor, Aimar, Go-defroot in Riotte so skušah izrabiti to priliko, toda že pri 40. km je bil njihov poizkus končan. Pri 87. km nov napad na Gimondija: iz glavnine je pobegnila skupinica, v kateri je bil tudi Aimar. Naskok napadalcev je narasel do 1’, toda Gimondi je kmalu odločno reagiral in odbil tudi ta napad. Na prvih vzpetinah so se prikazali Španci: Otano je z odločnim napadom presenetil ostale in privozil do Colle del Champ del Messin z 1’40” naskoka. Njegovemu napadu je odgovoril Italijan Mugnaini, ki ga je pred vrhom prehitel in zmagal na cilju za gorsko nagrado. Otano, ki je pred vrhom izgubil nekaj sekund, se mu je kmalu pridružil in skupaj sta skušala obdržati prednost do cilja. To se jima ni posrečilo: 20 km pred ciljem jih je glavnina dohitela. Tedaj so se pognali v napad Van Neste, Jacquemin, Riotte, Van Der Vleuten, Lopez Ro-driguez, Van Den Berghe in Wright, ki so si zagotovili majhno prednost, katero so obdržali do cilja, kjer je Anglež Michael Wright presenetil belgijske sprinterje in zmagal. Glavnina je privozila z 1’19” zamude. Manjkal je Van Looy, ki je odstopil 15 km pred ciljem. Vrstni red sedme etape Metz- MEDNARODNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU Boris Košuta najboljši v Rimu Strasburg (205 km): 1. Wright (VB) 5.46’23” (z odbitkom 5.46’3”) 2. Van Den Berghe (Bel.) isti čas (z odbitkom 5.46T3”) 3. Riotte (Fr.) isti čas (z odbitkom 5.46T8”) 4. Lopez Rodriguez (Šp.) 5. Van Der Vleuten (Niz.) 6. Jacquemin (Bel.) 7. Van Neste (Bel.) 8. Reybroeck (Bel.) 5.47’42” 9. Grain (Fr.) 10. Durante (It.) itd. LESTVICA 1. Rajmonde Riotte (Fr.) 35.53’21* 2. Pingeon (Fr.) z zaost. 38” 3. Polidori (It.) 1’14” 4. Van Der Vleuten (Niz.) 2’48” 5. Letort (Fr.) 3’13” 6. Ignolin (Fr.) 3’49” 7. Peffgen (Nem.) 3’54” 8. Spruyt (Bel.) 4’44” 9. Manzaneque (Šp.) 4’45’* 10. Garcia (šp.) 4'54" 20. Poulidor (Fr.) 6’44” 28. Gimondi (It.) 7’02” 29. Janssen (Niz.) 7’04” 30. Simpson (VB) 7’07” 34. Aimar (Fr.) 7’26” 38. Balmamion (It.) 7’29” Riotte je poleg rumene majic* osvojil tudi zeleno majico prveg* na lestvici po točkah. C Dragi urednik, v roke mi je prišel «Ljubljanski dnevnika z dne 3. julija letos. Na dveh srednjih straneh so vzbudile moje zanimanje velike fotografije o Miramaru, o kostnici na Oslavju in o kostnici v Redipugliji. Presenetil pa me je naslov «Tam na Doberdobu...a. Kratek tekst nas obvešča, da je Zveza borcev eDanila Kumara z Ježice in iz Stožic organizirala izlet članov v Julijsko Benečijo in zlasti v kraje, kjer je potekala soška fronta v prvi svetovni vojni ter da se je izleta v pre- Idrijski jamarji na delu V tržiško bolnišnico so sprejeli včeraj za 10 dni na zdravljenje enoletno Silvio Zambon, ki je pri trčenju dveh avtomobilov dobila u-darec na lobanjo in oteklino na čelu. Ko se je malo prej peljala z očetom s fiat 600 je od zadaj trčil vozilo neki druga avto. V pristanišču Portorosega pa se je ponesrečil 21-letni finančni straž nik Giancarlo Coligani. Ko je šel mimo tovornjaka naloženega z deskami, je nekaj teh padlo z višine nanj. V bolnišnici so mu ugotovili zlom desne rame in druge poškod be ter so ga pridržali za 20 dni nu zdravljenju. Naš predstavnik je v odločilni meri pripomogel k zmagi Italije V ŠTEVERJANU Od danes zaprla cesta Bukovje-Sovenca števerjanski župan Stanislav Klanjšček je odredil na osnovi obstoječih predpisov za cestni promet po občinskih cestah, da ostane zaprta s.t promet občinsk'-. cesta Bukovje-Sovenca za vsa vozila od danes 7. julija pa do 27. Julija. Zapora je potrebna zaradi cestnih del na tem odseku. Vozni red vlakov Boris Košuta med uspešnim nastopom v Rimu V idrijski občini so doslej raziskali okoli 200 podzemnih jam. Sodijo, da jih je neraziskanih vsaj še toliko. Jamarsko društvo skuša vsako leto raziskati kako novo jamo. Za letos sl je zadalo nalogo, da bo raziskalo izvir tako imenovanega Divjega jezera. Gre za poseben kra-ški pojav, ko prihaja voda v jezero po značilni široki votlini. Sodijo, da bi prodor v njeno notranjost utegnil prinesti nova zanimiva presenečenja. Za raziskavo izvira bodo organizirali v teku poletja mednarodno jamarsko akcijo. ODHODI Z GORIŠKE POSTAJE Proti Trstu: 5.40 (A), 6.41 (A), 7.38 (D), 8.06 (A), 9.10 (D), 1104 (A), 14.02 (A), 16.23 (A), 18.22 (DD), 18.57 (A), 19.57 (A), 21.31 (A), 22.46 (D), 23.01 (DD) *, 23.50 (A). Proti Vidmu: 4.40 (A), 6.23 (A), 6.55 (D), 7.26 (A), 8.05 (D), 9.37 (D), 11.05 (A), 13.00 (D), 13.46 (A), 14.43 (DD) O, 15.31 (A), 17.53 (A), 19.01 (A), 19.56 (D), 21.16 (A), 22.22 (D), 23.51 (A). Za Novo Gorico: 8.10, 14 05 In 20.01 (vsi potniški). Italija — Belgija 2:2 Košuta - Defosset 2:0 (9, 16) Košuta - Honse 2:1 (19:21, 17, 11) Košuta - Hofmans 2:1 (18:21, 11, 14) Italija — Luksemburg 6:3 Košuta - Zeimen 2:0 (15, 16) Košuta - Hertgas 2:0 (11, 7) Košuta ■ Flammang 2:1 (12:21, 16, 20) Italija — Francija 8:1 Košuta . Boulard 2:0 (15, 20) Košuta - Frougnet 0:2 (19:21, 18:21) Košuta - Viale 2:0 (15, 16) KONČNA LESTVICA Italija točk Luksemburg Belgija Avstrija Francija Lestvica med posamezniki: 1. Košuta B. (Italija) 2. Honze (Belgija) 3. Flammang (Luksemburg) Naj omenimo še, da so Borisu Košuti kot najboljšemu igralcu tur. nirja poklonili krasen srebrni pokal. Saki Član SZ Bor Boris Košuta je nastopil pretekli mesec na mednarodnem turnirju v Rimu, ki ga je organiziralo ministrstvo za finance in na katerem so poleg Italije nastopile še namiznoteniške reprezentance Belgije, Luksemburga, Avstrije in Francije. Doživel je Izreden uspeh, saj je bil enodušno proglašen za najboljšega igralca turnirja. Od dvanajstih odigranih tekem je izgubil le eno in še to zaradi nepazljivosti proti ne preveč nevarnemu Francozu Fronguetu. V dvobojih z najboljšimi nasprotniki, predvsem Luksemburžani in Belgijci pa je pokazal odlično igro in zavidljivo kondicijo. Za Italijo sta igrala še Barsacchi in Carnevali, oba iz Rima. Boris Košuta je bil seveda štev. 1 in kapetan italijanskega moštva in je zaupano mu odgovornost res odlično poplačal. Italija je predvsem po Koiutovi zaslugi premagala vse nasprotnike in zasedla prvo mesto. Rezultati dvobojev so bili naslednji: Italija — Avstrija 8:1 Košuta - Gasser 2:1 (12:21, 15, 18) Košuta . Bernstoff 2:0 (8, 16) Košuta - Klugsberger 2:1 (15:21, 16, 10) KOŠAKM I Danes so v Miljah izžrebali pare za prvo kolo mednarodnega košarkarskega turnirja «Giordano Pac-co», ki bo na sporedu v soboto in nedeljo v občinski telovadnici v Miljah. V soboto ob 20. uri se bosta spoprijela Kvamer (Reka) in CUS, ob 21.15 pa Ricciardi iz Taranta in Hausbrand. V nedeljo bo ob 20. uri tekma za tretje in četrto mesto, ob 21.15 pa finale za prvo oz. drugo mesto. SD BREG SD Breg obvešča vse Izletnike na Koroško, da bo odhod avtobusov po sledečem vrstnem redu: Avtobus štev. 1 — Odhod od Domja ob 4.50. Avtobus štev. 2 — Odhod iz Pre-benega oh 4.45 skozi Dolino, kjer naj čakajo izletniki iz Mačkovelj in Boršta. Avtobus štev. 3 — Odhod oh 5. uri iz Bol junca, skozi Ricmanje, kjer naj čakajo izletniki iz Trsta. Opozarjamo, da je za prehod me. je dovolj veliavna osebna izkaznica ali potni list. 1 Pri lož s Co go 1 NOGOMET Vitali k Bologni Tudi danes je bilo v Milanu precej živahno. Predstavniki profesionalnih moštev so se zopet sestani-li in sklenili nekaj zanimivih pogodb. Predvsem je zanimiva vest, da s1 je Bologna, ki je v teh dnel> najbolj aktivna, zagotovila leveg* beka Florentine Vitalija. Iz Mod«-ne je prišla še vest, da je Torino dosegel od domačega moštva v po koi sojilo za eno leto napadalca Meri- ;a ghija. Milan se je še enkrat obrni' 2v k Fiorentini za Hamrina. Moštvo Va iz Florenc sicer ni nasprotno te) pogodbi, zahteva pa za igralca vso-to, ki se zdi milanskim predstav- ]et| da be bit ga] Pel ki je ob Po sv< no Co 2 da Bul ski net Sai bej Ka dri V s tej imt h za sve val žite Ijel spr I nikom previsoka. Ti bi namreč doli Fiorentini v zameno Amarllda. bi pa še zahtevali poleg tega neka) desetin milijonov. Med drugim je važen še nakup Cordove s strani Brescie. • • • Vodstvo Triestine je javilo, da s* s'v'e dve moštvi iz druge skupine C li r ge zanimata za nekatere igrale« Triestine. Gre predvsem za Sadar ja, Del Piccola, Scalo in Canzian*-Niso znana imena moštev. naj I » 1 sta ki I bo TENIS tar go> Za Pili so ti: set kir Co: WIMBLEDON, 6. — Američank« Billie King-Moffit in Angležinja Ani1 Jones sta se uvrstili v finale m«1* stii ženskimi posameznicami. Američan Pri ka je premagala rojakinjo Kathf Vet Harter v 38 minutah z rezultato«1 1 6:0, 6:3. Izid ni bil nikoli v dvomU’ '®t: Harterjeva je le v drugem set* nekajkrat presenetila nasprotnico- ter v splošnem pa je zaigrala zelo n« “aJ precizno. Zanimivejši je bil drug' polfinalni dvoboj, v katerem i* ^‘s domačinka Arin Jones odpravil* osemnajstletno Američanko CasalSj P< ki je med drugim odpravila tud' 0 Brazilko Bueno in Američank* . 1 Richey. Casals si je zagotovila pr** set s 6:2, v drugem pa je kloni'* ga] s 6:3. V zadnjem setu je bilo st*' ^ nje zelo izenačeno: obe igralki st* zaigrali nervozno in nanizali velik* v napak. Odločila Je večja izkušeno** Angležinje, ki si je zagotovila zn**’ qa go v dvanajsti igri. Rezultata: Jones (VB' — Casals (ZDA) 2:6, 6:3, 7:5 King (ZDA) - Harter (ZDA 6:0, 6:3 ko h e b)-bo 'et iz Pr iiiiiiimiiiiiiimiimmiiiiiiiimi IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIItlllllllllllll ll1IIUHIIIUII1IIIIIIIIIIIIIHIHHIIIHIIIIIIHIIIUMIIHIIHIIIII1lllllllllinil1IHIIIIINIHIIIIIIIIIIHIM,IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIHI UIHIIIIIUIIllllllllllllllHtlllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllli1llll|||i|||||||||||,ll|||||||lllllfl ta John Creas8y LOBOV PEGAT V Brž ko je zvedel za te podrobnosti, Je Roger telefoniral v Scotland Yard in naročil Billu Sloanu, naj pregleda njuna kartona. — Gospodična Paterson, je ponovil Bray zdaj že petič, nemogoče je, da ste se spotaknili ob truplu Loppyja Lakea. Ta je ležal v sosednji manjši sobi, vi pa ste bili v telovadnici, to je v večjem prostoru. — Pa vendar je bilo tako! Vstopila sem, se ob nekaj spotaknila in s svojo žepno svetilko posvetila v strašen obraz.... Oh' Kriknila sem. Potem se ničesar več ne spominjam. Zunaj je bilo slišati avtomobil. Mar se bo tako nadaljevalo vso noč? , , „ j, . * — Grem pogledat, kdo je, je rekel Roger, srečen, da je našel izgovor; potrebno mu je bilo malce miru, da uredi svoje misli m zaključke. . , . . . Se vedno ga je bolela glava. Z roko si je šel čez čelo in maščevalno pogledal volčjo glavo na tleh ter odšel. V predsobi si je prižgal cigareto in počakal. V hodniku poleg kuhinje je zazvonil zvonec. Roger Je stopil k vratom in jih odprl. Obiskovalec le bil nizke postave, s črnim klobukom na glavi oblečen v široko črno suknjo. Obraz je imel okrogel in kozav. Njegove oči so bile črne in majhne. V rokah je imel črno trbico. — Kdo pa ste vi? je vprašal obiskovalec Rogera potem, ko si ga je dodobra ogledal. — Gospodična Paterson Je v salonu. Domnevam, da ste vi doktor Sorensen. — Da... Vendar znova vprašujem: kdo ste pa vi? Zakaj ni prišel Carney odpret vrat? Zdravnik ni čakal odgovora, ampak se je napotil proti salonu. Videti je bilo, da je zelo domač v tej hiši. Ko je prijel kljuko, se je ozrl. — Upam, da se gospodični Paterson ni ničesar resnega pripetilo. — Mislim da ne, vendar je njen oče menil, da je bolje, če Jo pogledate. Doktor Sorensen je vstopil v salon. Paterson bo nedvomno zahteval z odobritvijo zdravnika, naj hčerka prej malo počije, preden bi jo jeli zasliševati. Roger je odšel v delovno sobo pogledat, kako agentje napredujejo. — Tamkaj Je srečal Garnetta in še enega inšpektorja. Sobo so že precej uredili. — Kako gre? — Ne preveč dobro, gospod West. Okno je bilo znotraj odprto. Odkrili smo nekaj sledov, ki jih je vlomilec pustil, ko je šel skozi okno. Ni pa sledov, po katerih bi lahko sklepali, da je prišel v sobo po isti poti. — Prav. — Tudi ni nobenih prstnih odtisov. Najbrž Je bil profesionalec. Zagotovo se mu je mudilo, ker je pustil vrsto dragocenosti. Najbrž je iskal neki določen predmet. — Ali je to vse? — Ja, gospod West. — Hvala. Roger je odšel iz delovne sobe v prostor, iz katerega je prišla Margaret potem, ko Je skrila vrečico iz jelenjega usnja. Luč je še vedno gorela. To je bila zelo moderna spalnica s hrastovim pohištvom in kromiranimi kovinskimi cevmi. Roger je odprl omaro. Vrečica iz jelenjega usnja je bila položena na kup srajc. Paterson je moral biti v resnici zelo razburjen, da je takšno bogastvo pusti) kar takole, ne da bi zaklenil omaro. Na koncu vrvic, ki so zadrgnile vrečico, je bil pečat. Na njem je bilo mogoče jasno videti začetnici J. P. Roger je potehtal vrečico in je spravil v žep. Potlej je še enkrat zelo skrbno pregledal sobo. Tudi vse ostale prostore je pregledal: pozabil tudi ni na sobe služinčadi. Preiskal je omare, predale vgrajene omare, žepe in po oblekah. Ničesar ni našel. Niti enega samega lističa, nobene fotografije, nobenega vlomilskega orodja. Naposled je v Carneyevi sobi v predalu mize našel pečat, zavit v cunjo. Roger Je pečat pritisnil na beli rob starega časnika. Na papirju je zagledal sliko. To je bila slika volčje glave... Roger je odšel v prvo nadstropje. Soba Margaret Paterson je bila poleg očetove sobe. To je bil zelo lep prostor. Tla so bila pokrita s čudovitimi perzijskimi preprogami. Pohištvo je bilo moderno, celo nekolikanj preveč kičasto. Inšpektor je preiskal vgrajeno omaro, predale in majhno pisalno mizico. Tam je našel album fotografij. Odprl ga je. Na vsaki strani so bile Margaretine fotografije. Prikazovale so jo v vrtu, na plaži, v nekem parku, na palubi jahte, na konju, za volanom, na teniškem igrišču, v večerni obleki, športnem kostimu, v kopalni obleki in vselej v družbi kakega moškega. Samo na neki fotografiji je bila sama. Na koncu albuma je bilo še nekaj nenalepljenih fotografij. Roger je izbral fotografijo, na kateri sta bila Margaret in njen oče. Vtaknil jo je v žep in jel znova gledati album. Moški, ki so se fotografirali z Margaret, so bili različne starosti. Vsi so bili mlajši in dajali so vtis brezskrbnih in dobro situiranih ljudi. Na nesrečo, na fotografijah ni bilo mo- goče ugotoviti, če je bil kdo rdečelas. Roger je odšel po stopnicah na hodnik, od tod pa sko*' vhodna vrata na dvorišče. Veter, ki Je kar precej pihal, j® prinašal duh po konjušnici. Roger se je povzpel po stopnica"-ki so peljale v telovadnico. Truplo Loppyja Lakea je bilo ž® vedno v mali sobi. To je bila pravzaprav kopalnica s prhaib'' Zadnji dosežek tehnike. Videti je bilo, da graditelji nis® varčevali. Inšpektorja, ki sta se ukvarjala s preiskavo, sta se ozrl«1 ko je vstopil Roger. Delo sta nadaljevala. Eden je z metrofl1 v rokah meril oddaljenost od vrat do mrtvečevih nog, drugi je beležil podatke. — Meter in štirinajst, je rekel prvi. — Želite kaj, gospo*1 West? — Ali sta končala? — Še deset minut in klienta boste lahko odnesli. Zdi S«-da je zdravnik zahteval pregled. Prišel je pred eno uro, vendaj ga je samo pogledal in takoj odšel. Ali mislite, da ga je uh'* rdečelasec? — Še prezgodaj je, da bi lahko sodili Najprej bi rad v* del, če sta našla kaj, kar običajno ni v telovadnicah. Eden od njiju se je nasmehnil in s prstom pokazal f>® truplo. — Razen tegale, kajpada, je rekel Roger. — Nisva, ničesar takega nisva našla. Na kaj pa mislit®’ inšpektor? — Na vlomilsko orodje, na primer. — Tukajle je bila sekira, tista, s katero ste razbili vrat*1 gospod West. Razen sekire ni bilo ničesar navadnega. — Prav. Rad pa bi po en izvod vseh prstnih odtisov, ste jih našli v prostoru, pa naj bodo stari ali novi, svež' Pošljite jih v Scotland Yard Če bosta našla fotografije C8f' neya ali še kakšnega drugega od služinčadi, pošljite tudi t<- — Prav, gospod West. — Hvala vama. (Nadnllevanjf sledi) ha Je ni, bi, ki te Je ra ro ni --------m MMNTR-rf-HI K II TELEFON 93-808 in 94-638 - Poltni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 MagglO l/l Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon (7 338 95-H23 - NAROČNINA- mesena 800 ur vnapr«)’ UREDNIŠI VOt TRST - UL. MUNiivG^n , _ 8JfRJ p()gamRzn8 ,tevllka v teanu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoč.: račun založništvo tržaške** tiska trst 11 5374 - V c ^ ra^un pri N- im n?- ,■ > pioiiani - 50) 3-2'. ' --na iivIhhov; Zr vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnt 250. osmrtnic* 150 lir - Mali i.gln» *0 lit »sed* - Oglasi t.ržsF četrtletna 2 250 ur, polletna 4 400 Ur SFRJ: ADI DZS Ljubi lana Star- t.rg 3/1 goriSke pokrajne se 22 207 tekoči If .aročajo pri upravi. - Iz vseh drugih d lkrajln Italije pri aSncletž Pubbllcltš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - izdaja ln tiska Založništvo tržaškega ukR Trst