DRŽAVNA DVORAZREDNA . TRGOVSKA '**ŠOLA V CELJU
.	•	P	v
♦
IZVESTJE
ZA
ŠOLSKO
LETO
1933 - 34
# V CELJU 1934
' r
i ■
«K#*
Ä®
X - v **.:	■’»	*
IttÄ
-'	>	'm*.	..a,--.,	.-'n	Ü..	‘
<MWB
l^fSSpl
,' >iT 4?! i i _». r„ r * !<*• • A n.	.
> *4®' rž
s"; v:	'■■	■; ■,	'
l|p®|špiSS
DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOLA V CELJU
IZVESTJE
ZA ŠOLSKO LETO
1 9 3 3 - 3 4.
V CELJU 1934.
IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO
Kazalo.
Stran
I. Predavanja na Šolskih proslavah......................................3
II. Stanje učnega osobja................................................8
III. Letopis za šolsko leto 1933/34.....................................8
IV. Seznam učnih knjig, uporabljanih v Sol. letu 1933/34...............11
V. Pismene naloge......................................................12
VI.	Stanje kabinetov in knjižnic.....................................13
VII. DruStvo »Sola in dom«.............................................14
VIII. DijaSka udruženja:
a) Zavodno udruženje »Korotan«...................................15
b) 132. podružnica Ferijalnega Saveza........................... 15
c) Podmladek Jadranske straže....................................15
č) Podmladek Rdečega križa.......................................16
IX. Šolski sklad.......................................................16
X. Ekonom, združenje za Stedenje	in	kredit.......................17
XI. Poučne ekskurzije . ..	 18
XII. Zdravstveno stanje učencev........................................19
XIII. Seznam gojencev(k) koncem šolskega leta	1933/34 .......... 19
XIV. Popravni izpiti za Sol. leto 1932/33 ............................ 21
XV. Uspeh za šolsko leto 1932/33 po končanih popravnih izpitih . 22
XVI. Zaključni izpit v septembru 1933 ................................ 22
XVII. Zaključni izpit v juniju 1934	.............................. 23
XVIII. Statistika dijakov za šolsko leto 1933/34	.............. 28
XIX. Naznanilo za šolsko leto 1934/35 ................................ 30
T I S K Z VE Z NE TISKARNE V CELJU
Predavanja na šolskih proslavah.
Josip Juraj Strossmayer.
Predaval Beg Dušan o priliki spominske slavnosti dne 4. febr. 1934.
Veliki Jugoslovan Josip Juraj Strossmayer izvira iz meščanske obitelji v Osijeku. Tam se je rodil 4. febr. 1815 kot najmlajši od šestih sinov očeta Ivana, trgovca in matere Ane Erdeljac. Rod je nemškega izvora iz Linča. Predniki so se priselili v Osijek. Rod pa se je sčasoma tako pohrvatil, da Strossmayerjevi sorodniki sploh niso znali več nemški.
Šole je pohajal Strossmayer v Osijeku, Djakovem in Budimpešti, kjer je dosegel 1. 1834., še predno je izpolnil 20 let, doktorat filozofije. L. 1838. je prejel mašniško posvečenje, potem ja kapla-,noval v Petrovardinu. Škof Kukovič ga je poslal na Dunaj, da bi se še bolj poglobil v bogoslovni vedi. Tam je položil 1. 1842. z odličnim uspehom doktorat teologije. Od tega leta, pa do leta 1847. je bil profesor bogoslovnega semenišča v Djakovem. Tedaj je bil imenovan dvornim kaplanom in rektorjem Avguštine j a, v katerem so stanovali duhovniki — študenti visokih šol na Dunaju. Tu je ostal vse do leta 1849., ko je postal na predlog bana Jelačiča djakovski škof. Polnih 55 let je vodil škofijo. L. 1905. je umrl kot 90-letni starček po dolgem, plodonosnem življenju.
★ ★ *
Škof Josip Juraj Strossmayer je deloval za svoj narod kot globokoveren mož, kot politik, kot vodja narodne prosvete in kot mecen. Njegov celokupni karakter je redek primer harmonično razvite enote najboljšega Jugoslovana.
Strossmayer je spoštoval Boga, ljubil ga je iskreno. Ni priznal, da ima svojega Odrešenika oni rad, ki ga poveličuje samo z besedo, v resnici, v duši pa se mu ne klanja. Vera mu je bila nepresahljiv vir sile za njegovo naporno delo. Iz vere je črpal ljubezen do domovine, pravice in resnice, vera ga je zjeklenila v borbi s cerkvenimi in državnimi starešinami. Na vatikanskem kongresu, ki je trajal od 1 1869. do I. 1870., je dokazoval potrebo reformacije katoliške cerkve. Kardinalski zbor bi morali po njegovem mnenju sestavljati zaščitniki vseh narodov. Škofom je treba dati več pravic, da bodo labl<o duhovni voditelji svojega naroda, ki ga najbolje poznajo. Duhovniki morajo gojiti tudi svetovno kulturo, nikdar ne smejo biti prežeti trgovskega duha, da si tako ne zmanjšajo svojega ugleda. — Mnogo je deloval Strossmayer na ideji združitve rimsko-katoliške in pravoslavne cerkve. Zainteresiral je za to papeža Pija IX. in Leona XIII., srbskega in črnogorskega kneza in njihove vlade, poleg tega pa tudi mnoge svetovne avtoritete. Podpiral in zagovarjal je uvedbo staroslovenskega jezika v cerkvi, pospeševal je tiskanje glagolskih cerkvenih knjig, zanašal jo jugoslovanskega duliä med katoliško duhovščino, prijateljske vezi so ga spajale s pravoslavno du-
/
hcvščino. Strossmayer je namreč dobro vedel, da edinstvo Jugoslovanov najbolj ovira nesrečna razcepljenost na dve cerkvi.
Strossmayer je bil navdušen pristaš Gaja. Stremel je za narodnim edinstvom vseh Jugoslovanov. Samo tesna sloga med Hrvati, Srbi in Slovenci laliko rodi odpor proti skupnemu sovražniku, centralistični Avstriji, ki je skrbela samo za koristi nemškega naroda. Naiprvo je hotel intelektualno osvoboditi Jugoslovane, ker je bil pravilnega mnenja, da ta svoboda porodi potem tudi drugo svobodo in samostojnost. Kar se ni posrečilo Ilircem, to je uresničil Strossmayer. Osnoval je akademijo znanosti in umetnosti. V njej je hotel združiti na polju književnosti Hrvate, Srbe in Slovence ter končno še Bolgare, kot oni narod, kjer sta delovala sv. Ciril in Metod in veliki car Simeon. Ta akademija znanosti in umetnosti živi, uvaže-vana ne samo od Hrvatov in Jugoslovanov, marveč od vse kulturne Evrope.
Skoro istočasno, ko je ustanovil akademijo, pa je že stavil predlog za univerzo, da bi dobila akademija novega znanstvenega naraščaja. Sam je žrtvoval zanjo vsega skupaj 70.000 goldinarjev, za tisto dobo zelo pomemben dar. Po njegovem mnenju naj bi bila univerza ono sveto ognjišče, na katerem se bodo v znanosti bratska srca ogrevala za ljubezen, slogo in edinost. Solze radosti so ga polile, ko je zvedel od enega najodličnejših sinov slovenskega naroda, da smatrajo Slovenci hrvatsko univerzo za svojo lastno univerzo.
Kot vodja narodne prosvete pa je podpiral tudi ustanovitev tiskarne na Cetinju, Srbsko Matico in tudi Slovensko Matico. Takoj ob njenem rojstvu je obdaroval našo Slovensko Matico in kdo bi mogel prešteti druge njegove darove, ki so se leto za letom vsipali v Slovenijo?
Tako, ko za znanost, pa se je trudil škof Strossmayer tudi za umetnost. Z velikimi denarnimi žrtvami je zgradil palačo akademije, ki je še danes ena najlepših zagrebških stavb. V to palačo je vloži! Strosmayer svojo zbirko slik in umetnin, ki jih je zbiral trideset let po vsej umetniški Evropi. Hotel je koristiti ž njo predvsem domačemu učečemu se umetniškemu naraščaju. Najlepši spomenik umetnosti pa je postavil z djakovsko katedralo, ki spaja romanski slog zapada z bizantinskim slogom vzhoda — simbol združitve rimsko-katoliške in pravoslavne cerkve, ki mu je bila vroča želja vse življenje. Kako lep je napis nad glavnim vhodom:
Božji slavi, edinstvu cerkva, slogi in ljubezni svojega naroda.
Zanimal pa se je veliki vladika tudi za usodo Slovanov sploh. Njegova ljubezen do Busije je bila tolika, da bi prišel kmalu v resno opasnost, da izgubi svojo škofovsko stolico. O priliki 900-let,-nice pokristjanjenja ruskega kneza Vladimira, je poslal v Kijev telegram sledeče vsebine:
»Dediščina svetega Vladimira, sveta vera, je vstajenje v življenje, svetlobo in slavo ruskega naroda. Bog blagoslovi Busijo, da 7. močjo svete vere, vzornim življenjem, božjo pomočjo' in krščanskim
junaštvom izpolni poleg' svojih drugih nalog tudi ono najbolj vzvišeno poslanstvo, katero ji jc namenil Bog.«
Mi vsi dobro vemo, kaj je mislil s tem poslanstvom škof Strossmayer. Ta pozdrav katoliškega škofa pravoslavni Rusiji je izzval burjo v avstrijskem tisku, ki je nazval vladiko izdajalca cerkve in države. V Belovaru se je snidel istega leta Strossmayer s cesarjem Francem Jožefom I., ki ga je ostro ukoril radi kijevske depeše. Strossmayer pa mu je odgovoril vzravnan in uprt v oči: »Vaše Veličanstvo, moja vest je popolnoma čista!«
Strossmayer je bil tudi prorok. Videl je, da težijo Nemci za gospostvom evropskega kontinenta iu jim je na bazi zgodovine prerokoval njih današnjo usodo. Češki narod je priznaval za bratski narod in je dejal, da bomo ž njim prej ali slej živeli v ozkih stikih. Francozom prorokuje preporod in pomlajenje po mnogih izkušnjah in žrtvah. Posledica te situacije bo iskrena zveza med romanskim in slovanskim življem Od sloge latinskega in slovanskega plemena zavisi svoboda, kultura in napredek Evrope.
Mi se danes klanjamo manom velikega genija, ki je želel slogo in edinost vere in znanosti, cerkve in naroda, Hrvatov in Slovanov. Za pozne potomce bo ostal nesmrtni Strossmayer učitelj sloge, miru in ljubezni. Slava mu!
Zrinjsko-Frankopanska zarota.
Predaval Fink Konrad o priliki spominske proslave dne 30. apr. 1934.
Dolgotrajna in težka je bila borba našega naroda, da si je končno zgradil svojo jugoslovansko domovino. Vsako pleme našega troimenega naroda je doprineslo k tej zgradbi toliko, kolikor mu je bilo po njegovem zgodovinsko-pravnem položaju mogoče. Zgodovinska preteklost Jugoslovanov se kaže v glavnem v bojih na dveh .straneh, in sicer: boj za svobodo in neodvisnost proti Turkom na jugovzhodu ter na severozahodu proti Avstriji. — Hrvatska velikaša Peter Zrinjski in Franjo Krsto Frankopan, katerih spomin slavimo danes, sta najznačilnejša zastopnika našega naroda v dobi, ko je bil podložen dvema silama: turški in avstrijski. Izmed njiju je bila vsekakor Avstrija zaradi svoje zahrbtnosti in neiskrenosti nevarnejši sovražnik od Turčije, ki je bila v tem oziru mnogo primitivne jš a.
Največja katastrofa za avstrijske Slovane je bila bitka na Beli gori I. 1620., v kateri je zdrobila habsburška zmaga premoč plemstva Z njo se začenja doba absolutistične vlade habsburških vladarjev nad vsemi stanovi, četudi je bila še zelo odvisna od fevdalnega plemstva. Na Hrvatskem in Ogrskem pa je ostala moč plemstva večja zaradi tedanje turške nevarnosti, čeravno so hoteli Habsburžani tudi v teh deželah uvesti absolutizem. Absolutistične težnje dunajskega dvora so na Hrvatskem občutili enako neprijetno kakor na Ogrskem. Zato so se hrvatski velikaši v odporu proti Dunaju vedno bolj naslanjali na ogrsko plemstvo, zlasti ko je hotel Dunaj izvesti tudi v teh deželah popolno centralizacijo, namreč da bi spremenil Hrvatsko, kakor preje Češko, v avstrijsko provinco.
Dunajske centralistične težnje, ki so posegale vedno bolj v posebni državnopravni položaj Hrvatske, kakor tudi obolo in nasilno vedenje nemških vojaških poveljnikov in vojakov v hrvatskib deželah, so povzročile Zrinjsko-Frankopansko zaroto.
Vladal je tedaj cesar Leopold I. Habsburški (1657—1705), ki se je odlikoval po izredni slabotnosti, neodločnosti in nezmožnosti. Namesto njega je vodil državne posle dvor s svojimi podkupljivimi in nestanovitnimi svetovalci, kakor so bili Porcija, Auersperg in Lobkowitz. Četudi je bil cesar miroljubne narave, se je kljub temu zaradi uvajanja centralizma in verske nestrpljivosti napram Ka!-vincem in pravoslavnim bojeval skoro vse svoje življenje, bodisi s Francozi in Turki ali celo s svojimi podaniki, kakor z Madjari in s Hrvati.
L. 1(163. sta se spopadli na Erdeljskem, kjer je vladal turški varovanec, knez Mihael Apafy, avstrijska in turška stranka. Zaradi tega se je vnela vojna med cesarjem in Turčijo in že naslednjega leta je prišla velika turška vojska, na zapadno Ogrsko, ki jo je vojii veliki vezir Mehmed Cuprilič. Vzel je trdnjave Nove Zamke, Veliki Vara din in Novi Zrin, ki ga je malo preje zgradil hrvatski ban Nikola Zrinjski ob izlivu Mure v Dravo. Toda v bitki pri St. Gott-hardu ali Monoštru ob Rabi je s pomočjo francoskih čet premagal avstrijski poveljnik Montecuccoli Turke popolnoma, tako da kristjani že dolgo niso dosegli take zmage. Ali namesto da bi odredil zasledovanje sovražnikov, je začel dunajski dvor z njimi mirovna pogajanja. In tako je bil kljub sijajni zmagi 10 dni po bitki sklenjen v VaŠvaru mir za 20 let, v katerem je ostalo Turkom vse dotedanje ozemlje. Avstrija je priznala Mihaela Apafvja za erdeljskega kneza in cesar se je celo zavezal, plačati 200.000 tolarjev vojne odškodnine.
Dunajski dvor pa je sklenil tak mir le zato, da bi Turki ne podpirali več nezadovoljnega ogrskega in hrvatskega plemstva proti cesarju, na kar so Turki tudi pristali. Obljuba Porte ni ostala tajna ogrskim in hrvatskim velikašem, ki so.se dvignili proti tako hitremu in sramotnemu miru in so zahtevali, naj se vojna nadaljuje do popolnega osvobojenja cele države izpod turške nadoblasti. Niso hoteli priznati tega miru tudi zato, češ da niso bili pri sklepanju navzoči ne ogrski ne hrvatski zastopniki. Ker je dvor odlašal sklicanje požunskega sabora in so cesarske čete kljub končani vojni ostale na Ogrskem in Hrvatskem, je splošno nevoljo le še podžigali?. Te okolnosti so nagnile hrvatske in ogrske velikaše, da so sklenili, dvigniti se zoper Habsburžane. Na čelo nezadovoljnikom se je postavil ban Nikola Zrinjski, a poglavitni pristaši zarote so bili še njegov brat Peter Zrinjski, Franjo Krsto Frankopan in Fran Wesse-leny. Pozneje so pristopili k zaroti še Fran Rakoczy in dvorni sodnik Fran Nadasdv. Vodja zarote je bil ban Nikola Zrinjski, namen ji je bil upor proti Leopoldu in osvobojenje Hrvatske in Ogrske. Zarotniki so takoj v začetku, še leta 1664., iskali pomoči pri francoskem kralju Ludoviku XIV., ki je bil največji nasprotnik Habsburžanov. K nesreči je še istega lota umrl Nikola Zrinjski, brat Peter pa je prevzel vodstvo zarote in pridobil še štajerskega velikaša Erazma Tattenbacha. Peter Zrinjski se je takoj zopet obrnil do francoskega kralja, ki pa je odbil ponudeno zvezo in ni dal obljubljene podpore.
Zaman pa so tudi iskali zarotniki pomoči pri beneški republiki in Poljski. Zaradi odklonilnega stališča krščanskih držav, se je'nahajal Zrinjski v težkem položaju in se je končno odločil za zadnje sredstvo, namreč, da si poišče zveze pri Turčiji. Zrinjski pošlje svojega poslanca kapitana Bukovačkega v Carigrad, ki je sklenil s sultanom Mehmedom IV. tako pogodbo: Ogrska in Hrvatska priznata, sultanovo nadoblast, plačata majhen letni davek, zato pa jim sultan prizna vero, svoboščine in ustavo. Toda veliki vezir Mehmed čuprilič, nasprotnik Zrinjskih in poglavitni činitelj tedanje Turčije, ni bil zadovoljen s tako zvezo. Zal pa ni tega odkrito povedal Bukovač-kemu in ga je celo hrabril za boj. In baš v zmotnem prepričanju Bukovačkega moramo iskati vzrok usodne katastrofe Zrinjskega in Frankopana.
Po vrnitvi Bukovačkega sta se jela očitno. pripravljati na upor ter so se jima pridružili hrvatski in ogrski plemiči, zagrebški meščani, kalvinski velikaši m mnogi pravoslavni Srbi, ogorčeni zaradi preganjanja s strani katolikov.
Med tem je izvedel dunajski dvor za poslanstvo Bukovačkega od svojega carigrajskega poslanca, ki je imel v svoji službi na sultanovem dvoru tolmača, brata Panajoti-ja, po rodu Grka, ki sta bila navzoča pri pogajanju Bukovačkega s sultanom. Zato se je dunajska vlada začela previdno pripravljati, da zaduši upor, predno bi se razplamtel. Pa tudi Zrinjskemu je bilo kmalu jasno, da turške pomoči ne bo. Zavedel se je, da je prišel v težko zagato in je skušal najti sprave z Dunajem. Cesar Leopold mu je obljubil pomiloščenje, toda poteptal je svojo obljubo pod vplivom svetovalcev, ki so bili mnenja, da je treba najimenitnejši hrvatski rodovini uničiti, da bi pridobila tako vlada njuno ogromno premoženje, s katerim bi se uredile raz-rvane državne blagajne. Na dvoru so se delali napram Zrinjskemu spravljive, da bi ju zvabili na Dunaj, in zaupajoč v iskrenost obljub
o	cesarski milosti, sta se napotila tja Zrinjski in Frankopan
13.	aprila 1870. Toda namesto milosti sta našla smrt. Tu so ju zgrabili in vrgli v ječo, a kmalu nato so ju prepeljali v Wiener Neustadt. Po ustavnih določbah bi ju moralo soditi domače ogrsko-hrvatsko sodišče, toda prišla sta pred posebno, nalašč zato sestavljeno sodišče, ki ju je obsodilo na smrt. Dne 30. aprila 1671. je odsekal krvnik glavo dvema zadnjima potomcema slavnih hrvatskih rodbin, ki sta skozi desetletja dajali bane in velike boritelje proti narodnim sovražnikom. Zrinjski in Frankopan sta največja zastopnika našega naroda v boju proti nemškemu prodiranju in tuji dinastiji ter ju zato prištevamo med naše narodne mučenike.
Od njune mučeniške smrti so morala preteči še skoro tri stoletja, da smo doživeli uresničenje onega ideala, za katerega sta se borila, namreč osvobojenje izpod habsburškega jarma in uedi-njenje v eno narodno državo. Zato nam bodi dan mučeniške smrti Petra Zrinjskega in Frana Krsta Frankopana pobuda za razumno, složno1 in nesebično delo v blagor našega naroda in naše domovine — Jugoslavije.
Slava jima!
Stanje učnega osobja.
a)	Izpremembe tekom šolskega leta.
1. Z rešenjem gospoda ministra trgovine in industrije I. br. 25.722/0 z dne 11. junija 1933 je bil postavljen za profesorja v VIII. položajni skupini Beg Dušan.
2. Z rešenjem gospoda ministra trgovine in industrije I. br. 42.934/0 z dne 28. novembra 1933 je na ukaz Nj. Vel. kralja napredoval v
VII.	položajno skupino prof. Ažman Josip.
3. Z rešenjem gospoda ministra trgovine in industrije I. br. 9301/N z dne 20. marca 1934 je na ukaz Nj. Vel kralja napredoval v V. položajno skupino direktor Marinček Fran.
b) Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1933/34.
Tek. St. 1	Priimek, ime in značaj	Skupina in stopnja	Kaj je predaval	=3	Razrednik 1	Pripomba
1.	Marinček Fran direktor	V.	Blagoznanstvo v I. (2), 1. (J), strojepis v II., 1. in 2- skupina ä 2 uri	8		
2.	Ažman Josip profesor	VII.	Trgovinstvo v I. (3), trg. računstvo v I. (4), 1. (4), II. (3), trg. in men. pravo v II. (2), srbohrvaščino v I. (2), 1. (2),	22	II.	Varuh strok, knjižnice, upravnik „Ekonoma“
3.	Beg Dušan profesor	VIII.	Zemljepis v I. (2), 1. (2), II. (3), zgodovino v 1. (2), 1. (2), II. (2), blagoznan. v II. (2), stenografijo v I. (2), 1. (2), II. (2), le-	22	1.	Varuh zemlj., zgod. in blagozn. zbirke. Pokrovitelj zav. udruž. ..Korotan“, pov. PJS in PRK in nadzorni starešina FS
4.	Fink Komad nastavnik	v.	Slovenščino v I. (3), 1. (3), II. (:{), nemščino v v 1. (4), 1. (4). II. (5).	22	1.	Odlikovan z redom* Sv. Save. V stopnje. Varuh dij. knjižnice.
5.	Lenasi Konrad profesor	VIII.	Knjigovodstvo v I. (3), I. (3), II. (5), dopisje v I. (2), 1. (2), II. Cl), trgovinstvo v 1. (3), lepopis v 1. (1).	22	—	Varuh dij. podporne knjižnice.
Šolski sluga: Deržek Alojzij, služitelj v I. skupini, 1. stopnji.
III.
Letopis za šolsko leto 1933-34.
Popravno izpite za šol. leto 1932/33 so opravljali učenci l. razreda 28. in 29., učenci II. razreda pa 30. in 31. avgusta.
Zaključni izpit v septemberskem roku in popravni izpiti junijskega zaključnega izpita so se vršili pismeni 5. do 9„ ustmeni pa 12. septembra.
4.	septembra je bila otvoritvena seja celokupnega nastavnega sveta.
6.	septembra, na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, se je udeležila šola po odposlanstvu slavnostne službe božje in zvečer prireditve tukajšnjega krajevnega odbora Jadranske straže.
15. septembra je bila otvoritvena služba božja v farni cerkvi, nato v šoli razdelitev učencev po razredih, razglasitev urnika ter šolskega in disciplinskega reda.
16. septembra se je pričel redni pouk.
23. septembra je odpadel pouk radi katastrofalne poplave.
Ker je ministrstvo trgovine in industrije z rešenjem I. br. 33921/N 15. IX. 1933 dovolilo otvoritev vzporednice I. razreda, se je v seji nastavnega sveta dne 4. oktobra izvršila ponovna razdelitev predmetov in učnih ur na nastavnike. Po novem urniku smo pričeli poučevati z 9. oktobrom.
23. oktobra, seja nastavnega sveta radi nabav.
20. do 29. oktobra so se vršila po reš. min. trgovine in industrije 1. br. 34560/N od 5. X. 1933 v urah blagoznanstva v vseh razredih predavanja o zdravstveni in gospodarski vrednosti sadja. Predaval jc g. prof. Beg.
4.	novembra, ustanovni občni zbor Podmladka Jadranske straže.
10.	novembra so bile redne seje razrednih nastavnih svetov.
11.	novembra je po rešenju ministrstva trgovine in industrije
I.	br. 37877/N od 14 X 1933 proslavil naš zavod v prvi uri dan miru. Predaval je g. prof. Beg.
14.	novembra so razredniki obrazložili učencem pomen Petra Petroviča-Njegoša in pobrali prostovoljne prispevke za njegov spomenik v smislu razp. kr. banske uprave I. No. 7244/1 od 31. X. 1933
V	šolski polikliniki tukajšnjega »Zdravstvenega doma« so bili pregledani učenci(ke) I. meš. razreda dne 23., učenke I. dekl. razreda pa 24. novembra.
1.	decembra, na dan Uedinjenja, so prisostvovali vsi nastav-niki in dijaki slavnostni službi božji. Nato.je bila proslava tega dne v šoli. Po odposlanstvu se je udeležil tega dne naš zavod pravoslavne službe božje in svečane seje tukajšnjega Sokolskega društva ter zaprisege njegovega članstva.	•	*
12.	decembra so prisostvovali učenci akademiji hercegovskega guslarja Vukoviča llije v telovadnici tukajšnje Drž. realne gimnazije (Kr. ban. upr. VIII. No. 5S92/I. od 21. X. 1933.).
Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I., 17. december, je praznoval naš zavod tako, da smo se skupno udeležili svečane službe božje v farni cerkvi, po odposlanstvu pa v pravoslavni cerkvi. V šoli je bila nato proslava.
21. decembra so bile seje razrednih nastavnih svetov in seja celokupnega nastavnega sveta za I. polletje.
22. decembra je odpadel pouk radi zaključka I. polletja.
23. decembra so razdelili razredniki dijaške knjižice z vpisano klasifikacijo za I. polletje.
Božične počitnice so trajale od vštetega 23. decembra 1933 do 9. januarja 1934. (Reš. min. trg. in ind. I. br. 46251/N od 21. XII. 1933.)
27. januarja, na praznik sv. Save, je bil navzoč naš zavod pri
skupni proslavi s tukajšnjo drž. realno gimnazijo v veliki dvorani Celjskega doma. Po odposlanstvu se je udeležil proslave tukajšnje Srbske cerkvene občine v telovadnici mestne narodne šole.
5.	februarja se je vršila na naši šoli ob 8. Strossmayerjeva proslava.
15.	januarja je praznoval naš zavod 130-letnico Karadžordževega ustanka. (Razp. kralj, banske upr. VIII. No. 100-4/1 od 10. II. 1934.; Predaval je g. prof. Beg.
Našo šolo je nadzoroval 17. februarja inšpektor ministrstva trgovine in industrije gosp. Babič Jovan.
2.	marca so si ogledali učenci in nastavniki v tukajš. »Obrtnem domu« razstavo o stanju in razvoju socijalnega zavarovanja.
7. marca, seja celokupnega nastavnega sveta.
Velikonočne počitnice so trajale po reš. min. trgovine in industrije I. br. 9'221/N od 16. III. 1934 od vštetega 29. marca do 14. aprila.
14. aprila je ob 20-letnici vstopa prvih rekrutov iz Juž. Srbije v srbsko vojsko predaval prvo uro g. prof. Beg o pomenu tega dne (min. trg. in ind. I. br. 11954/N od 7. IV. 1934); popoldne so se vršile redne seje razrednih učiteljskih zborov. Istega dne so se udeležili zvečer učenci in nastavniki našega zavoda akademije Podmladka Jadranske straže tukajšnje drž. real. gimnazije.
25. aprila je bil zdravstveni pregled učencev(k) II. razreda v tukajšnji šolski polikliniki.
30. aprila se je vršila na šoli ob 8. proslava Zrinjsko-Franko-panske zarote.
12.	maja je zavod v smislu reš. min. trg. in ind. I. br. 10247/N od 4. IV. 1934 proslavil materinski dan.
19. maja, na proti tuberkulozni dan, je v smislu reš. min. trg. in indi
I.	br. 13579/N od 23. IV. 1934 predaval vsem učencem zdravnik tuk šolske poliklinike g. dr. Fišer o tuberkulozi, njenem širjenju in profilaksi. Tega dne je bil tudi ustanovni občni zbor Podmladka Rdečega križa.
31. maja se je udeležil naš zavod po odposlanstvu procesije sv. Reš. Telesa.
2.	in 3. junija so sodelovali učenci(ke) in nastavniki naše šole pri prireditvah tukajšnjega krajevnega odbora Jadranske straže.
7.	junija je bila zaključna seja razrednega sveta za II. razred.
9. junija se je prenehalo s poučevanjem v II. razredu, s 15. junijem pa v obeh I. razredih.
Privatni izpiti čez II. razred so se vršili 11. do 13. junija.
19. junija je bila zaključna redna seja nastavnega sveta.
Zaključni izpiti so se vršili po rešenju min. trgovine in industrije I. br. 6476/N od 17. IV. 1934 pismeni od 15. do 19. junija, ustmeni 22. in 23. junija pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Presl-a Mihajla, šolskega inšpektorja kr. banske uprave.
Kolško leto 1933/34 je bilo zaključeno na Vidovo, dne 28. junija s slavnostno službo božjo, šolsko proslavo in razdelitvijo izpričeval ter šolskih izvestij. Ob tej priliki je prejela gojenka 1. dckl. letnika, Marinko Roza, nagrado Din 200.—, ki ji jo je naklonil glavni odbor podmladkov Rdečega križa v Beogradu za najboljši pismeni izdelek naloge: »Mati, vir dobrote in ljubezni«, Čmak Fanika pa kot naj-
boljša absolventka zavoda od tvrdke Bat’a 1 izvod knjige Gerstner-Mirkovič: »Analiza bilansa«.
Važnejši razpisi, ki še niso navedeni:
Ministrstvo trgovine in industrije:
I.	br. 29.566/N od 3. VIII. 1933. — Navodila glede vpisovanja in otvarjanja vzporednic.
I br. 33.169/N od 7. IX. 1933. Zaključni izpit septemberskega roka popravljajo kandidati(nje) v junijskem roku prihodnjega leta.
I.	br. 34.473/N od 16. IX. 1933. — Pojasnila o postopanju pri menjavanju zavoda po učencih.
I.	br. 35.059/N od 20. IX. 1933. — Pripombe ministrstva o izdanih šolskih letnih poročilih ter o pobiranju prispevkov.
I br. 2354/N od 5. X. 1933. — Predpiše se besedilo molitve pred in po pouku.
I.	br. 39.687/N od 25. X. 1933. — Odobrava razdelitev predmetov na nastavnike in urnik.
I.	br. 33.770/N od 3. XI. 1933. — Na sred. strok, šolah se plačuje taksa za popravne izpite po tar. post. 314/a. t. j. Din 20.—.
I. br. 43.112/N od 22. XI. 1933. — Pravilnik o zaključnem izpitu na dvorazrednili trgovskih šolah.
II. br. 13.850/u od 21. IV. 1934 in I. br. 13.845/N od 16. V. 1934. — Pravilnik o učnih zavodih in šolah, katerih izpričevala popolnoma ali deloma nadomeščajo učno dobo in dobo zaposlitve v trgovinskih obrtih. Po čl. 2. tega pravilnika velja izpričevalo o uspešno dovršeni dvorazredni trgovski šoli kot dokaz popolne naobrazbe za samostojno izvrševanje trgovinskega obrta.
1 bi’. 18.441/N od 30. V. 1934. — Pojasnila k pravilniku o praznikih na srednjih trgovskih šolah.
I br. 17.152/N od 30. V. 1934. — Navodila glede pobiranja šolnine.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine:
VIII.	No. 5271/1 od 9. IX. 1933. Do nadaljnega dovoljuje ravnateljstvo šole v lastnem delokrogu dijakom vožnjo v šolo po železnici.
IV.
Šolske učne knjige
za šolsko leto 1933/1954.
Trgovinstvo:
Bošnjak Oton: Nauk o trgovini. I. razred. (Pomožna knjiga.)
Trgovsko računstvo:
Sič Albert: Trgovsko računstvo za dvorazr. trg. šole I. in II. del. I. in
II razred. (Pomožna knjiga.)
Karlovic dr. D.: Praktične vježbe iz trgovačke računice. I. in II. del.
II.	razred. (Pomožna knjiga.)
Trgovsko dopiaje:
A. in F. Sič: Trgovska korespondenca. I. in II razred.
Ekonomska geografija:
Šenoa dr. Milan: Geografski atlas. I. in II. razred.
Lukas F.: Ekonomska geografija. I. i II. deo. I. in II. razred. (Pomožna knjiga.)
Orožen J.: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za VIII. razred srednjih šol. I. razred. (Pomožna knjiga.)
Blagoznanstvo:
Verbič Franc: Blagoznanstvo za dvorazr. trgovske šole. I. del Anorgansko blago, I. razred; II. del Organsko blago, II. razred.
Slovenski jezik:
Breznik dr. Anton: Slovenska slovnica za srednje šole. III. izd., I. in
II.	razred.
Grafenauer dr. Ivan: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. T. del. I. in II. razred.
Grafenauer dr. Ivan: Kratka zgodovina slovenskega slovstva, II. izd.
I ii> II. razred.
Srbohrvatski jezik:
Gavrilovic Andra: Čitanka za nastavu na trgovačkim školama. I. in
II. razred.
Dimitrijevič N. R.: Srpska trgovačka korespondenci ja, II. izd. I. i
II deo, I. in II. razred.
Nemški jezik:
Novak Pavel: Nemška slovnica za samouke. I. in II. razred. (Pomožna knjiga.)
Trivunac dr. Miloš i Kangrga Ivan: Njemačka čitanka za sred. škole,
III. deo, IV. izdanje. I. in II. razred.
Weide-Goldberger: Lehrb. der Korrespondenz und der Kontorarbeiten für zweikl. Handelsschulen. II. razred.
Stenografija.
Novak Fran: Slovenska stenografija I. del. IV. izdaja. I. razred,
II.	del. I. izdaja. II. razred.
V.
Pismene naloge.
a)	Iz slovenščine.
I.	meS. razred: 1. Kralj Matjaž v narodnih pripovedkah.
2. Mir koristi veličini in slavi domovine.
3. Kako so nastale Rimske toplice. (Vsebina in značilnosti legende.)
4. Katere motive nahajamo v slovenskih narodnih pripovednih pesmih ?
5. Kateri prizor iz Prešernove balade »Povodni mož« bi upodobil umetnik in zakaj ?
6. Iv. Pregelj: Mati, Tvoje ime je sveto!
I. dekl. razred : 1. Reka — slika človeškega življenja.
2. Mir koristi veličini in slavi domovine.
3. Značilnosti pravljice »O dvanajstih bratih in sestrah«.
4. Narodna pesem — slika narodne duše.
5. Dramatska nujnost Lenorine usode.
6. Mati, vir dobrote in ljubezni.
II. razred:	1.	Sejmi in njih pomen za narodno gospodarstvo.
2. »Samo mir omogočuje ustvarjajoče narodno delo«.
3. Gospodarske In kulturne razmere na Slovenskem v prosvit-ljeni dobi.
4. Razvoj črkopisa pri južnih Slovanih.
5. Jernej Kopitar in Vuk Stefanovič Karadžič.
6. Mati je sveča, ki gori za druge, dokler ne zgori.
b) Iz srbohrvaščine.
I. meš. razred: 1. Seljak i lasta.
2. Gajenje oriza u Jugoslaviji.
3. a) Zeleznički tarifi, b) Komisijonar.
4. a) Smrt cara Samuila.
b) Prosvečeni apsolutizam. (Društvena osnova.)
I. dekl. razred: 1. Proganjanje Srba u svetskome ratu sa strane Madžara.
2. Gajenje oriza u Jugoslaviji.
3. Čiril i Metodije.
4. a) Kralj Matjaž — vojvoda koruški. b) Dositej Obradovič.
II. razred :	1.	Porudžbina, sprovodno pismo, potvrda primitka robe te isplata.
2. a) Ustav i gradjanska romantika u Hrvatskoj te život i djela
Ä. Senoe.	•
b) Treča opomena, nalog za isplatu.
3. a) Život i djela Ks. Pandora Djalskog.
b)	Pisma o tekučim računima, trasiranje za vlastiti račun.
4. a) Branislav Nušič.
b)	Kreditno pismo.
VI.
Stanje kabinetov in knjižnic.
a)	Geografska, zgodovinska in blagoznanska zbirka.
Varuh: Beg Dušan.
1. Zemljevidi, slike, diapozitivi in mikroskopski preparati.
Nabavilo se je 18 specijalk slovenskega ozemlja na platnu v merilu 1:100.000, izdanih od Vojnega kartografskega zavoda v Beogradu. Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 1 globus, 40 stenskih geografskih zemljevidov s palicami, 2 stenska zgodovinska zemljevida s palicami, 45 specijalk slovenskega ozemlja na platnu, 59 geografskih in blagoznanskih slik s palicami, 13 statističnih slik o trgovini in produkciji, 72 geografska diapozitiva, 364 blagoznanske diapozitive, 7 blagoznanskih fotografij s steklom in okvirom, 88 mikroskopskih blagoznanskih preparatov.
2. Fizikalne in kemične priprave ter posodje. Zbirka šteje 216 kosov.
3. Blagoznanske sirovine, polfabrikati in fabrikati.
Tvrdka H. Francka sinovi v Zagrebu je darovala kolekcijo kavinih pridatkov in nadomestkov, podružnica Kmetijske družbe v Celju 2 steklenici kalijevih soli, Borlak Štefan, Celje, 20 kosov različnega domačega lesa, Luštiona riže d. d. Sušak 5 vrečic neoluščenega, pololuščenega in oluščenega riža. Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 1177 kosov.
b)	Knjižnice.
1. Strokovna knjižnica.
Varuh: Ažman Josip.
Stanje ob koncu Sol. leta 1933/34.: 922 knjig.
Med Sol. letom se je nabavilo 78 knjig.
Knjižnica posluje ob delavnikih od 8. do 13. ure.
Število izposojenih knjig: 321.
2.	Dijaška knjižnica.
Varuh: Fink Konrad.
Stanje ob koncu Sol. leta 1933 /34.: 628 knjig.
Med Sol. letom se je nabavilo 51 knjig.
Knjižnica je poslovala ob sobotah od 14. do 15. ure.
Izpsojenih je bilo v 304 slučajih 491 knjig.
3.	Knjižnica podporne zaloge.
Varuh: Lenasi Konrad,
Stanje ob koncu leta 1933./34.: 607 knjig.
Med Sol. letom se je nabavilo 29 knjig.
Začetkom Sol. leta 1933./34. je bilo izposojenih 79 učencem ozir. učenkam 553 knjig.
VII.
v
Društvo „Sola in dom“.
Društvo »Šola in dom« se je ustanovilo na drž. dvorazr. trg. šoli v Celju dne 19. maja 1933 z namenom, da krepi s čim tesnejšim stikam šole in tli jaških staršev moralni in učni napredek učencev ler gmotno podpira zavod in njegove gojence.
Redni občni zbor se je vršil 24. marca 1934, na katerem je bila izvoljena ta-le društvena uprava:
a) Upravni odbor:
predsednik: Mihelčič Alojzij, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Celju;
tajnik: Fink Konrad, nastavnik; blagajnik: Ažman Josip, profesor;
odbornika: Zidanšek Franja, trgovka in Hohnjec Miloš, kipar.
b) Nadzorni odbor:
predsednik: Marinček Fran, direktor drž. trg. šole; tajnik: Lenasi Konrad, profesor;
odborniki: Zabukošek Justina, soproga kroj. mojstra, Cvahte Anton, davčni kontrolor, Leskovšek Fran, orožn. narednik v p. Upravni odbor je imel v tekočem šol. letu 2 seji ter je naklonil za podporo strok, ekskurzij zavodnim učencem znesek Din 750.—. Število plačujočih članov: 72.
Stanje društvene blagajne ob koncu šol. leta 1933/34:
Dohodki............................................Din	1G89.—
Izdatki	.  .................................»	790.50
Saldo.............................................  ,	Din	898.50.
VIII.
Dijaška združenja.
a) Zavodno društvo »Korotan«.
Pokrovitelj Beg Dušan.
Na zadnjem občnem zboru ‘28. aprila 1934 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Kopač Josip, tajnik Kesel Alojzij, blagajnica Goričan Slava, knjižničar Žokalj Alojzij, revizorja Pengou Gabrijela in Pretner Josipina.
Društvo je štelo letošnje šolsko leto 70 članov, to je 96% vseh učencev in učenk
Imelo je 8 rednih sestankov in 1 odborovo sejo. Na sestankih so se vršila sledeča predavanja: F. Čmak: Boji za staro pravdo v Savinjski dolini, Jos. Štok: Slovenski Korotan (Borba za gospodarski in politični obstoj Slovencev na Koroškem), D. Beg: Zgodovina hmeljarstva Savinjske doline, D. Beg: Talne in podnebne prilike hmeljeve kulture v Savinjski dolini, Jos. Štok: Naši predniki ob Jadranu, Iv. Jelen: Premajhen konzum kot vzrok gospodarskega zastoja, Iv. Jelen: Tujski promet dravske banovine.
Blagajna »Korotan«-a izkazuje Din 715.25 dohodkov in Din 202.— izdatkov, saldo v blagajni znaša Din 453.25.
b)	132. podružnica Ferijalnega Saveza.
Nadzorni starešina Beg Dušan.
18. novembra 1933 je bil izvoljen novi odbor: predsednik Favai Kari, tajnica Kramar Blanka, blagajničarka Pfeferer Erna, odborniki Grobler Katica, Zabukošek Justina, Krivec Franc in nadzorni odbor: Klampfer Albin, Burger Erna.
Podružnica F. S. je štela letošnje šolsko leto 32 članov, to je 44% vseh učencev in učenk.
Vršile so se 3 odborove seje, 2 sestanka in 1 občni zbor. Na prvem sestanku je imel predavanje o namenu in ciljih F. S. nadzorni starešina D. Beg. — Dopisov je prejela podružnica 13, odposlala jih je 11.
Podružnica F. S. je imela tekom šolskega leta Din 1(559.50 prejemkov in Din 1582.75 izdatkov. Blagajna izkazuje Din 76.75 čistega premoženja.
c)	Podmladek Jadranske straže.
Poverjenik Beg Dušan.
Podmladek Jadranske straže se je ustanovil na našem zavodu dne 4. novembra 1933. K. Fink je obrazložil pomen Jadranske straže, nakar je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik Štok Josip, namestnica načelnika Kramer Blanka, tajnika Cepin Ivan in Cmak Fanika, blagajnik Jelen Ivan. — Društvo je štelo 73 članov, to je 100% vseh učencev in učenk.
Društvo je imelo dva redna sestanka in se je udeležilo treh sestankov vseh podmladkov Jadranske straže v Celju. Zastopniki
odbora so se udeležili dne 30. jan. 1934 občnega zbora krajevnega odbora J. S. v Celju.
O: priliki »Jadranskih dni« 2. in 3. junija se je udeležil naš podmladek slavnostnega obhoda in nastopil na akademiji podmladkov z govornim zborom, ki je deklamiral pesem A. Šenoe: Dolazak I-Irvata na more.
Blagajna podmladka Jadranske straže izkazuje Din 276.— dohodkov in Din 45.— izdatkov. Saldo v blagajni znaša Din 231.—.
S podporo krajevnega odbora Jadranske straže v Celju in z delno podporo društva »Šola in Dom« odidejo na 3-tedepsko letovanje v dom »Kola jugoslovanskih sester« v Bakarcu: gojenec I. meš. letnika Plazar Karl, gojenka 1. dekl. letnika Marinko Roza in gojenka II. meš. letnika Rebernik Jožica.
č) Podmladek Rdečega križa.
Poverjenik Beg Dušan.
Na pobudo glavnega odbora podmladkov Rdečega križa kralj Jugoslavije v Beogradu se je ustanovil 19. maja 1934 na našem zavodu podmladek Rdečega križa.
D. Beg je razložil učencem in učenkam pomen društva in določil smernice za bodoče delovanje. V centralni odbor so bili izvoljeni: predsednica Marinko Roza, podpredsednica Ferdič Helena, tajnik Klampfer Albin, blagajnica Kaš Štefanija.
Društvo šteje 73 članov, to je 100% vseh učencev in učenk.
Blagajna izkazuje Din 96.50 dohodkov in Din 10.— izdatkov, ostanek v blagajni znaša Din 86.50.
Gojenka 1. dekl. letnika Marinko Roza je prejela Din 200.— nagrade od glavnega odbora podmladkov Rdečega križa v Beogradu za odlično nalogo: Mati, vir dobrote in ljubezni.
IX.
Šolski sklad.
V	smislu § 42. zakona o srednjih trgovinskih šolah obstoja na zavodu »Šolski sklad«, ki mu je namen, zbirati sredstva za podporo ubožnih učencev, dijaških vaj in strokovnih potovanj ter za splošno pospeševanje pouka in higienskih razmer.
Šolski sklad in njegovo imovino upravlja celokupni učiteljski zbor v smislu § 3. pravilnika. Predsednik šolskega sklada je direktor Marinček Fran. Za tajnika in blagajnika v tem šolskem letu sta bila izvoljena Fink Konrad in Lenasi Konrad.
Šolski sklad je imel v tem šolskem letu 80 članov. Glavnica
začetkom šolskega leta 1933/34 je znašala...............Din	2152.80
Dohodki šolskega sklada so znašali........................»	927.64
Skupaj	.	.	.	Din	3080.44
Dotacije in stroški so znašali v tem šol. letu............»	107.87
Glavnica šolskega sklada koncem šolskega	leta	znaša	Din	2972.57
Imovina šolskega sklada je naložena pri Drž hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
„Ekonom“
združenje za štedenje in kredit na državni dvorazredni trgovski
šoli v Celju.
»Ekonom« obstoja na zavodu po § 44. zakona o srednjih trg. šolali. Njegov namen je, navajati gojence k varčevanju ter jim nuditi priložnost, izpopolniti svoje teoretsko-strokovno znanje s praktičnim in organizacijskim delom.
»Ekonom« se bavi z nakupom in prodajo šolskih potrebščin, sprejema denarne vloge, daje gojencem kratkoročna posojila in zbira iz letnega dobička sklade za poučne izlete, tečaje, zbirke in učila.
Odbor tvorijo direktor Marinček Fran kot predsednik, vsi profesorji zavoda, Klampfer Albin, učenec II. razreda, Favai Karel, učenec I. meš. razreda in Hohnjec Zora, učenka 1. dekl. razreda.
Upravo sestavljajo Ažman Josip kot upravnik, učenka I. meš. razreda Zidanšek Milena, učenka 1. dekl. razreda Loibner Hedvika in iičenki II. razreda Vaupotič Ema in Žolgar Mira.
Revizijskemu odbora načeluje Lenasi Konrad.
»Ekonom« je posloval dnevno med odmori in ob sobotah od
14.	do 16. ure.
Za poučni ekskurziji na Gorenjsko in na Sušak je bilo izplačanih Din 1050.—, za nakup knjig za šolsko podporno zalogo pa Din 1:500,—.
BILANCA z dne 20. junija 1934.
Aktiva			Pasiva		
Gotovina		. . . Din 2113-		Hranilne vloge ....	Din	282-40
Blago			704'—	Glavnica		»	500--
Denarni zavodi . .	. . . »	3000"—	Rezervni sklad ....	y>	100-67
Tranzito		»	23-.S7	Sklad za učila ....		1557 50
			Sklad za ekskurzije . .	. »	3400--
	Din 5840-57			Din 5840-57	
Izguba	RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA				Dobiček
Provizije		. . . Din	18975	Dobiček na blagu . . .	. Din	2981-71
Vzdrževanje pisarne	»	24-82	Obresti denar. zav. . .	. »	26-95
Dotacije:			Manipulacijske pristojbine »		2997
Rezervni sklad . .	. . . »	5006			
Sklad za učila . .		344-50			
Sklad za ekskurzije	... *	2429-50			
	Din 303863		Din 3038-63		
XI.
Poučne ekskurzije.
a)	Ekskurzije v Celju in okolici.
2.	marca 1934: Razstava socijalnega zavarovanja v Celju (vsi razredi v spremstvu celokunega učiteljskega zbora).
14.	marca 1934: ogled urada za žigosanje mer in dragih kovin v Celju. (I. in 1. razred, spremljevalec dir. Marinček Fran.)
21. marca 1934: Zelezolivarna in šamotna tvornica v Štorah. Ogledovanje Martinove peči, valjarne, livarne, mehanične delavnice in model, mizarstva. Ogledovanje tovarne šamotnih izdelkov. (I. in
1.	razred, spremljevalec dir. Marinček Fran.)
16. aprila 1934: Skladišče za železnino tvrdke D. Rakusch v Celju. (I. in 1. razred, spremljevalec Lenasi Konrad).
9. maja 1934: Westnova tovarna v Celju. Izdelovanje pločevin-skih izdelkov in emajlirane posode. (I. in 1. razred, spremljevalec dir. Marinček Fran.)
16. maja 1934: Cinkarna v Celju. Ogledovanje praženja cin-kove rude, proizvajanja žveplove kisline, plavljenja cinka, izdelovanja cinkove pločevine in cinkovega belila. (I. in 1. razred, spremljevalec dir. Marinček Fran.)
30.	maja: obisk tovarne glinastih izdelkov v Libojah. Ogledovanje surovin, modeliranja in žganja keramičnih izdelkov. (I. in
1.	razred, spremljevalec dir. Marinček Fran.)
b)	Ostale ekskurzije.
Ekskurzija obeh prvih razredov na Gorenjsko.
9. aprila 1934: Tobačna tovarna in Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ogledovanje predelave tobaka v razne tobačne izdelke. Ogledovanje ročnega in strojnega stavljenja in različnih načinov tiska.
10. aprila 1934: Tovarna za elektrode na Dobravi. Tovarne KID na Jesenicah. Ogledovanje topilnice, valjarne, žičarne. žreb-ljarne in izdelovanja cevi.
11. aprila 1934: »Jugočeška« v Kranju. Ogledovanje tkanja, barvanja in apreture tkanin. (Spremljevalca Fink Konrad in Beg Dušan.)
Ekskurzija drugega razreda na Sušak.
9. aprila 1934: Obrtni in etnografski muzej v Zagrebu.
10. aprila 1934: ogled Bakra, Selc, Crikvenice in pristaniških naprav.
11. aprila 1934: ogled Sušaka, tvornice papirja Smith & Mery-nier d. d., Luštione riže d. d. in pristaniških naprav Sušaka.
12. aprila. 1934: Tvornica H. Francka sinovi v Zagrebu. Ogledovanje tržnice, borze, Mirogoja in Maksimira. (Spremljevalca: Ažman Josip in Lenasi Konrad.)
Ekskurzija drugega razreda v Litijo.
9.	maja 1934: Predilnica Mauthner d. d. Ogledovanje bombaža, njegovega čiščenja in predenja. (Spremljevalec Beg Dušan.)
Ekskurzija drugega razreda v Radeče.
16.	maja 1934: Papirnica F. Piatnik sinovi. Ogledovanje sirovin, papirjevine in izdelovanja raznih vrst papirja. (Spremljevalec: Beg Dušan.)
XII.
Zdravstveno stanje učencev.
(Poročilo Šolske poliklinike v Celju)
I m e ' b o 1 e z n i	I.		II.		Skupaj	
	m.	ž	m.	ž.	m.	ž.
Infekcijske bolezni		—	—	—	—	—	—
Bolezni grla, ušes, ust in nosa . .	2	5	1	3	3	8
Bolezni zob 			1	5	—	4	1	9
Bolezni oči		1	2	—	1	1	3
Kirurgične bolezni		1	—	—	1	1	1
Kožne bolezni		3	1	1	1	4	2
Ostale bolezni		5	5	2	3	7	8
Skupaj .	13	18	I 4	13	17	31
V	šol. letu 1933/34 je bilo na šol. polikliniki 48 dijakov v 107 ordinacijah. Največ je bilo zobnih obolenj. Napravljenih je bilo 38 plomb.
XIII.
Seznam
učencev koncem šolskega leta 1933./34.
Poševni tisk znači učence (ke), ki so dovrSili razred s prav dobrim uspehom.
I.	mešani razred.
Razrednik: Fink Konrad,
a)	razred so dovršili:
1. Babič Stanislav, Velika vas pri Krškem.
2. Dirmajer Rihard, Graz, Avstrija.
3. Kos Anton, Vojnik-okolica pri Celju.
4. Plazar Karl, Dol pri Hrastniku.
5. Žokalj Alojz, Krška vas pri Krškem.
6. Goričan Slava, Razdol pri Novi cerkvi.
7. Kaš Štefanija, Vojnik pri Celju.
8. Pavlič Olga, Studenec pri Mariboru.
9. Pretner Josipina, Celje.
10. Šketa Angela, Trnava pri Gomilskem.
11. Švajger Ljudmila, Črnomelj.
12. Vovk Albina, Veliko polje pri Vipavi, Italija.
13. Zidanšek Milena, Spodnja Hudinja pri Celju.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Blaško Davorin, Cleveland, USA , iz trg. dopisja.
2. Kesel Alojz, Dolnja Briga pri Kočevju, iz slovenščine
3. Kopač Josip, Laško, iz knjigovodstva.
4. Krivec Franc, Gaberje pri Celju, iz trgovinstva.
5. Kovič Anica, Kresnice pri Litiji, iz knjigovodstva.
c)	Ponavljajo razred:
1. Favai Karl, Spodnja Šiška - Ljubljana.
2. Musar Franc, Boštanj pri Krškem.
3. Steblovnik Ivan, Celje.
4. Sodič Olga, Trst, Italija.
5. Uranič Ljudmila, Koper, Italija.
1. dekliški razred.
Razrednik: Beg Dušan,
a)	razred so dovršili:
1. Burger Erna, Radeče pri Zidanem mostu.
2. Cepuš Elizabeta, Polule pri Celju.
3. Cvahte Vida, Gaberje pri Celju.
4. Ferdič Helena, Wörgl, Avstrija.
5. Grobler Katarina, Malniče pri Beljaku, Avstrija.
6. Hohnjec Zora, Gaberje pri Celju.
7. Kosi Pavla, Križevci pri Ljutomeru.
8. Loibner Hedvika, Celje.
9. Marinko Roza, Celje.
10. Orazem Marija, Prigorica pri Ribnici.
11. Pengou Gabrijela, Ormož.
12. Šimenko Ida, Zreče pri Konjicah.
b)	Popravni izpit imajo:
1. Baumgartner Hildegard, Graz, Avstrija, iz trg. računstva.
2. Crepinšek Pavla, Celje, iz trgovinstva.
3. Fijavž Karolina, Loka pri Št. Janžu na Drav. p., iz trg. računstva.
4. Kramar Vida, Lož, iz knjigovodstva.
5. Prezelj Marija, Pndmelec, Italija, iz nemščine.
6. Straus Ljudmila, Dol pri Hrastniku, iz nemščine.
7. Trebše Marija, Radeče pri Zidanem mostu, iz nemščine.
c)	Ponavljajo razred:
1. Brglez Mira, Žiče pri Konjicah.
2. Dekleva Josipina, Tremerje pri Laškem.
3. Kukovec Ivana, Čeplje pri Vranskem.
Razrednik : Až m a n Josip,
a)	razred so dovršili:
1. Klampfer Albin, Rogatec.
2. Lariseger Alojz, Polzela.
3. Berglez Terezija, Pragersko.
4. Čmak Frančiška, Polzela.
5. Galof Rozalija, Ljubljana.
6. Kerbavac Anica. Polje—Roč, Italija.
7. Kolenc Brigita, Celje.
8. Kompoš Bronislava, Zidani most.
9. Kramer Blanka, Trst, Italija.
10. Mahnič Olga, Povir pri Sežani, Italija.
11. Pfeferer Erna, Celje.
12. Rebernik Jožica, Sevnica.
13 Stajnbacher Anica, Pragersko.
14. Zabukošek Justina, Celje.
15. Zurc Stanislava, Straža pri Kamniku.
16. Žolgar Marija, Celje.
1. Jelen Ivan, Celje, iz trg. računstva.
2. Krušič Valter, Celje, iz stenografiie.
3. Škerl Miloš, Ajdovščina, Italija, iz knjigovodstva.
4. Štok Josip, Bubnjarci, iz trg. računstva.
5. Čater Jožefa, Dobrava pri Celju, iz ekonom, geografije.
6. Stokavnik Marija, Brezno pri Rimskih Toplicah, iz slovenščine.
7. Umek Olga, Zidani most, iz ekonorfi. geografije.
8. Vaupotič Ema, Maribor, iz stenografije.
9. Vodišek Anica, Trbovlje, iz blagoznanstva.
1. Gobec Vida, Sv. Jurij ob j. ž.
2. Šegula Marija, Pragersko.
3. Vidmajer Marija, Gaberje pri Celju.
Privatni izpit za II. razred je položil Veble Josip iz Rojana pri Trstu, Italija.
Izpiti so se vršili 28. in 29. avgusta za I. razred ter 30. in 31. avgusta za II. razred.
b)	Popravni izpit imajo:
c)	Ponavljajo razred:
XIV.
Popravni izpiti
za šolsko leto 1932 /33.
Opravili so izpit sledeči učenci (ke): iz I. razreda:
1. Škerl Miloš
2. Čater Jožefa
3. Galof Rozalija
4. Kerbavac Ana
5. Mahnič Olga
6. Umek Olga
7. Vidmajer Marija
1. Črepinšek Ferdo
2. Kos Marija
3. Pušnik Pavlina
4. Srabotnik Marija
Izpita niso opravili:
1
iz I. letnika: Drobnič Stana
2. Gorenc Silva
3. Kavčič Marija
4. Klarič Zofija
5. Pavlič Olga
iz II. razreda:
1. Lariseger Alojzij
2. Draš Terezija
3. Dreu Hermina
4. Križan Terezija
5. Novak Marija
XV.
Uspeh za šolsko leto 1932 - 33
po končanih popravnih izpitih.
		Raz		r e	d		Skupaj		
				II.					
	m. |	ž.	sk. |	m.	ž. | sk.		| m.	ž I i	sk.
Odličen				—	—	—	1	1	-	1	1
Prav dober ....			3	3	—	2	2	—	5	5
Dober 		3	9	12	4	8	12	7	17	24
Zadosten		3	13	16	4	10	14	7	23	30
Izdelali so		6	25	31	8	21	29	I 14	46	60
Niso izdelali ....	—	4	4	1	4	5	1	8	9
Neizprašani . . .							—		
Izgube pravico šolanja	—	1	1	—	—	—	| —	1	1
Skupaj .	6	30	36	I »	25	34	15	55	70
									
XVI.
Zaključni izpit v septembru 1933.
Izpit se je vršil po programu, ki ga je odobrilo ministrstvo trgovine in industrije z odlokom I. Br. 25.429/N z dne 13. julija 1933.
K polaganju celotnega izpita so se prijavili 2 kandidatinji in 1 kandidat, skupaj 3. K polaganju popravnih izpitov so se prijavile
4	kandidatinje in 2 kandidata, skupaj G.
Od prijavljenih kandidatov in kandidatinj so bili vsi pripuščeni k izpitu.
Pismeni izpiti so se vršili 5., 6., 7., 8. in 9. septembra. Kandidati so dobili sledeče pismene naloge:
Iz knjigovodstva: Letni zaključek industrijalnega knjigovod-
stva delniške družbe po kumulativni metodi na podlagi surove bilance in enomesečnega poslovanja.
Iz trgovskega dopisja: Naročilo blaga za sukcesivno dobavo. Preklic naročila. Prošnja '/.a informacijo Okrožnica o preselitvi trgovine in podelitvi prokure.
Iz nemščine. Die Märkte. (Prevod iz nemščine v slovenščino.)
Iz trgovskega računstva: Zaključek kontokorenta z dvojno obrestno mero po angleškem načinu z diskontiranjem nedospelih postavk. Efektni račun. (Nakup efektov na ljubljanski borzi.) Preračunavanje paritete pšenice med New Yorkom, Berlinom in Ljubljano.
Iz slovenščine: I. Cankar: »Casi se izpreminjajo, doba prehiteva aobo in gorje mu, ki ostane zadaj!«
K polaganju ustmenega izpita ni bila pripuščena po čl. G5 Pravilnika 1 kandidatinja.
Ustmeni izpiti so se vršili 12. septembra.
Zaključni izpit so položili:
a) Z dobrim uspehom:
Pust Zora,
Šaloven Josipina.
b) Z zadostnim uspehom:
Črepinšek Ferdo,
Kardoš Evgen,
Slokan Milan,
Dolanc Ana,
llode Vida.
Odklonjena je bila po čl. 73 Pravilnika s pravico do popravnega izpita v juniju 1934: Srabotnik Marica iz slovenščine in knjigovodstva, po čl. 65 Pravilnika s pravico do polaganja celotnega zaključnega izpita v juniju 1934: Čerenjak Marija.
XVII.
Zaključni izpiti v juniju 1934.
Z razpisom I. Br. 6476/N z dne 17. aprila, 1934 je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo razpored za zaključni izpit. Za svojega odposlanca pri zaključnem izpitu je imenoval gospod minister trgovine in industrije z rešenjem I. Br. 6476/N z dne 17. aprila 1934 g. Prešla Mihajla, inšpektorja za strokovno šolstvo pri kral j, banski upravi Dravske banovine.
Izpraševalni odbor:
Predsednik: ministrski odposlanec Presl Mihajlo, inšpektor za strokovno šolstvo pri kralj, banski upravi Dravske banovine.
Podpredsednik: Marinček Fran, direktor.
Člani:
Ažman Josip, za trg. računstvo,
Beg Dušan, za zemljepis in blagoznanstvo,
Fink Konrad, za slovenščino in nemščino,
Lenasi Konrad, za knjigovodstvo in dopisje.
Prijavili so se sledeči kandidati (nje):
1. Veble Josip,
2. Cmak Frančiška,
3. Kompoš Bronislava,
4. Kramer Blanka,
5. Mahnič Olga,
(j. Pfeferer Erna,
7. Rebernik Jožica,
8. Zolgar Mira.
K izpitu so bili pripuščeni vsi prijavljeni kandidati (nje). Pismeni izpiti:
Pismeni izpiti, ki jih je vodil direktor Marinček Fran, so se vršili 15., 16., 17., 18. in 19. junija.
Pismene naloge iz posameznih predmetov so bile:
Iz slovenščine (15. junija):
Važnost poljedelstva za naše narodno gospodarstvo.
Iz nemščine (16. junja):
a) prevod iz nemščine v slovenščino: Die moderne Post. — Die Post wird mit Recht die Lunge im großen Verkehrsorganismus genannt. Wie die Lunge beständig das Blut auffrischt und so den ganzen Organismus erhält, so belebt die Post durch Vermittlung des großen Gedankenaustausches der Welt in Briefen, Zeitungen usw. das! ganze moderne soziale Leben. So weng ein Mensch ohne Lunge, so wenig kann ein Kultunstaat ohne Post leben. Man frage nur die Kaufleute einer größeren Stadt, was es für sie bedeutet, wenn durch Elementarereignisse die Postverbindung mit der übrigen Welt unterbrochen ist! Naturgemäß mußte die Post mit der allgemeinen Verkehrsentwicklung fortschreiten und Reformen durchmachen, welche sie den Bedürfnissen der Gegenwart anpasste. Zunächst wurde sie durch die Benutzung von Dampschiffen und Eisenbahnen, welche an die Stelle der alten Postwagen traten, umgestaltet.
b) Prevod iz slovenščine v nemščino:
BREŽICE, dne 16. junija 1934.
Gospod Anton Traven, Ljubljana.
Z Vašim pismom z dne 12. t. m. avizirana 2 soda firneža sem danes prejel. V smislu fakture bi morala tehtati brutto 372 kg, njih teža pa znoša le 352 kg, toraj 20 kg manj. Ker sta
dospela soda popolnoma nepoškodovana, se blago med potjo ni razlilo in je toraj pomota v napačnem fakturiranju. Zato Vam vračam v prilogi fakturo s prošnjo, da jo popravite in obremenite moj račun za Din 7236.— per 10. avgust in ne za Din 7728.—.
S	spoštovanjem
Faktura.	Anton	Sagadin.
Iz trgovskega dopisja (17. junija).
1. R. Pečnik, Litija, pošilja dne 5. junija Ljubij. kred. banki, Ljubljana, menico Din 9.500 — per 25. avgust na Ä. Prelog, Ljubljana, v diskont in dobropis diskontirane vrednosti. Istočasno je izdan nalog, da povzame za njegov račun na 1. Dežmana, Trbovlje, Din 3.500’— per 2 meseca in da nakupi za njegov račun 2 sklepa delnic Narod, banke po limitu Din 3.700'—; komade naj obdrži v depotu, protivrednost pa naj obračuna v tekočem računu.
2. A. Gaberc, Celje, opominja po brezuspešnih opominih z dne 20. maja in 1. junija dne 10. junija 1. Mlakarja, Šoštanj, tretjič, da mu poravna najpozneje tekom 8 dni njegov račun, zapadel dne 10. maja v znesku Din 5 500 —.
3. A. Tratnik, Ljubljana, naroča dne 6. junija komisijski tvrdki A. Truden, Split, da nakupi za njegov račun čimpreje pod običajnimi pogoji v kvaliteti poslanega vzorca 100 hi vina Opolo po najvišji ceni Din 250 — za hl fco Zagreb. Polovico nakupljenega blaga naj pošlje po železnici tovorno na njegov naslov, ostanek pa na naslov spedicijske tvrdke I. Jaklič, Maribor. Znesek nakupnega računa naj povzame per 2 meseca na Prvo hrv. štedionico, podružnico Split, za njegov račun.
4. A. Gorenc, Kranj, naznanja z okrožnico, datum poštnega pečata, da je otvoril s 5. junijem v Cankarjevi ulici št. 5 pod protolikorano tvrdko A. Gorenc manufakturno trgovino ter podelil prokuro g. I. Cerarju.
Iz knjigovodstva (18. junija).
Surova bilanca javne trgovske družbe X in Y izkazuje dne 30. novembra sledeče vsote.
Blagajna			50.000’-	Din 35.000 -
Poštna hranil. . . .		65.000' —	„ 60.010--
Valute			15 000'	„ 10.000 —
Blago			200 000- -	„ 160.000--
Debitorji			120.000 -	„ 85.000’ -
Dubiosi			17.000 —	„ 10.000--
Kreditorji			60X00-	„ 95.000 —
Rimesfc			30 000' -	„ 15X00-
Trate 			15.000'-	„ 40.000’-
Bunke 			50.000-	„ 90.000’-
Premičnine ....		30.000--	
Nepremičnine . . .		250.000-	
Hipoteke				„ 40.000’-
Posl. stroški ....		28 000' -	„ 3000’-
Prov. in obr. . . .		15 000 --	„ 1.000’ -
Delkred. rez			5.000'—	,. 15.000’ -
Amortizacija ....			„ 20.000--
Privato X			8.000’-	„ 2.000'—
Privato Y			6.000--	„ 3.000--
Glavnica X ... .			„ 130 000’-
Glavnica Y . . . .			„ 150.000 -
	Din	964.000' -	Din 964.000 -
Dec.
blago
v komisijsko fco Maribor,
2. Prejme se od Novosadskega paromlina, Novi Sad prodajo.
5. Proda se F. Tratniku, Maribor, blaga za Din 15.000 — valuta 3 mesece. Plača se tovornina Din 500-—.
8. Proda se 1. Verbiču, Ptuj, iz komisijske zaloge Novosadskega paromlina blaga za Din 20.000’— fco Ptuj proti menici per 2 meseca. Plača se tovornina Din 600 -.
Dec. 10. Novosadski paromlin. Novi Sad, obvešča, da je povzel a conto v Komisijsko prodajo poslanega blaga Din 20.000'— per 1 mesec na Ljubljan. kred. banko, Celje, kar banka potrjuje.
13.	Dozna se, da je dolžnik A. Kunc, Maribor, ki dolguje Din 7 000 —, postal insolventen. F. Tratniku, Maribor, se dovoli na reklamacijo popust Din 2.000' —.
15 Proda se I. Krivcu, Murska Sobota, iz komisijske zaloge blaga za Din 30.000-— fco Celje, valuta 2 meseca.
17.	Ljubljan. kredit, banka, Celje, poroča, da je vnovčila domicil Din 8.000 — ;
zaračuna si 3%0uo inkaso provizije.
20.	Pošlje se Novosadskemu paromlinu, Novi Sad, prodajni račun. Zaračuna se poleg tovornine Din 600' - za popravo omota in 8 %no provizijo. 23. Z dolžnikom A. Kuncem, Maribor, se sklene 50 °/0 na poravnava. Znesek se nakaže Ljubljan. kred. banki, Celje, katera potrjuje prejem nakazila. 26. Dolžnik F. Tratnik, Maribor, nakaže znesek računa Din 10.000’— po odbitku 2°/0nega skonta Poštni hranilnici, Ljubljana, katera potrjuje prejem nakazila.
29. Opominja se dolžnika C. Kolenca, Zidanimost, na poravnavo računa.
Zaračuna se mu stroške opomina Din 6'— in zamudne obresti Din 150 —,
31.	Plača se plače za |anuar Din 6.000 —.
Napraviti je letni zaključek z izpremenljivimi vlogami. Upoštevati je naprej plačane plače Din 6.000'—, diskont trat Din 800'—, diskont rimes Din 500'—, obresti pri banki Din 1.500 — in dolg na davku Din 2.000'--. Za naknadne zgube pri debitorjih je dotirati 5% od prodanega blaga. Od premičnin je odpisati 5°/0 direktno, od nepremičnin 1 °/0 indirektno. Osnovne vloge družabnikov, naknadne vloge in dvigi se obrestujejo po 6%. Dobiček se deli po glavah. Zaloga blaga znaša Din 75.000.--, valut Din 4.500 —.
Privato X
Privato Y
15.
20.
2.
10.
6.000'-
2.000'-
15. 8. 2.000
20. 3. 4.000' -15. 11. 2.000 -
5. 12. 3.000'-
knjigi.
Nalogo je preknjižiti po italijanskem načinu v primanoti, blagajni in glavni
Iz trgovskega računstva (19. junija).
1. Debet:		Kredit:			
saldo per 31. 12. . .	Din 4.000' -	per 20.	1		5.315- -
„ 15. 2. .	. . „ 3.21550	„ 22.	2.		ji	4.999-75
„ 26. 3. . .	. . „ 2.999 75	„ 5.	7.				1.870'—
„ 28 7. . .	„ 2.344-25	fco „ 14.	3.	• • • •	1.350'-
„ 5. 4. . .	. . „ 1.000 -	blago „ 16. 8.					2-700 -
„ 10. 8. . .	. . 2-506-25	„ 19.	4.	• • • ji	765-25
„ 7. 5. . .	. . „ 1.800' —	„ 8.	5.	• • • • »>	1.999 50
blago „ 26. 6. . .	679'75	„ 18	6		800 -
Kontokorent je	izračunati po angleškem računu 7		diskontiranjem		pozneje
dospelih postavk; meseci kalendarično, obrestna mera 6° stroški Din 4550 s parsko izravnavo. Zaključek 30. 6."
2. Celje dolguje Zagrebu, valuta 15. 6. Din 30,050 —. V poravnavo dolga remitira istega dne dve na enaka zneska glaseči se menici, od katerih dospe prva
18.	7,, druga pa 20. 7. Na kateri znesek se glasita menici, ako se upošteva V30/oo113 mešetarina, ’/2%ona provizija in stroški Din 50'—. Diskontna mera znaša 6 %.
3. Ljubljana kupuje 1. 2. 4 zaključke, 3.000'— nominale in 2 komade 7°/0nega invest. posojila ä Din 48 —, 4 V30/0 nih založnic Kranjskega dežel, posojila ä 78 —, 5°/0 nih založnic Prve hrvat. štedionice ä 80' , 4<'/„nih založnic Prve hrvat. štedionice ä 76'—, delnic Narod, banke ä 3 700-—, delnic Prve hrvat. štedionice ä 800 —, delnic KID ä 190'—, del.iic Ruše ä 70'- in delnic Ljubljanske kred. banke ä 115' — .
Na seji izpraševalnega odbora po čl. 23 Pravilnika, ki se je vršila dne
21,	junija 1934. se je ugotovilo, da so vsi kandidati(nje) pripuščeni k ustnemu izpitu. Tej seji in ustnim izpitom, ki so se vršili 22. in 23. junija, je predsedoval g. ministrski odposlanec Presl Mihajlo. Po uspehih pismenega in ustmenega izpita
sta zdelali s odličnim uspehom 2 kandidatinji, s prav dobrim uspehom 2 kandidatinji, z dobrim uspehom 1 kandidat in 3 kandidatinje, skupaj 4. Vsi prijavljeni kandidati(nje) so položili z uspehom završni izpit.
Seznam kandidatov (inj),
ki so položili zaključni izpit v juniju 1934.
Tek. št.	Ime	Čas in kraj rojstva	Ime, poklic in bivališče očeta (matere)	Uspeh pri znvrSnem izpitu
l. 2.1 3. 4. 5. 6. 7. 8-	Veble Josip Čmak Frančiška Kramer Blanka Kompoš Bronisl. Mahnič Olga Pfeferer Erna Rebernik Jožica Žolgar Marija	20. januarja 1908 v Rojanu pri Trstu, It. 29. junija 1917 na Polzeli 7.	februarja 1914 v Trstu, Italija 8.	septembra 1918 v Zidanem mostu 7. dec. 1916 v Povirju pri Sežani, It. 3. januarja 1917 v Celju 28. septembra 1916 v Sevnici 19 marca 1917 v Celju	Josip, finanč. nadpregl. v p. Brežice Ivan, stavbenik, Gomilsko Josip, detektiv v p., Celje Ivan, orožnik v p., Tržič Jožef, posestnik Povir, Italija Ädolf, oskrbnik Jurklošter Karl, železničar, Sevnica Rudolf., zavar. nadz. Zavodna pri Celju	dober odličen odličen dober prav dober dober prav dober dober
Statistika dijakov za šolsko leto 1933-34.
j		R	a z	r	e d	i		Skupno 1		
	I.			I.	n.					
1	m.!	ž.	sk.	ž.	m.	ž.	sk.	m.	ž	sk.
1. Število: vpisanih: začetkom šol. leta . . tekom » » . . |	13	14	27	26	7	22	29	20	62	82
od teh je bilo : novincev . . . 1 ponavljalcev	13	13 1	26 1	26	6 1	22	28 1	19 1	61 1	80 2
Vseh je bilo vpisanih	|	13	14	27	26		22	29	20	62	82
Izstopili so: radi bolezni . . . odpuščeni po čl. 44, t. b Pravilnika . odpuščeni po § 31 zak. o sr. trg šol. umrli 	 prestop, v drug zav. opustili šolanje . .	1	1 2	1 1 2	2 2	1	—	1	1 1	1 2 4	1 1 3 4
Vseh je izstopilo		1	3	4	4	1	—	1	2	7	9
Koncem šol. leta je ostalo . .	12	11	23 |	22	6	22	28	18	55	73
2. Starost: Rojeni leta 1913 	 » 1914 	 » » 1915 	 » 1916 	 » 1917 	 » 1918 	 » 1919 	 » 1920 		1 3 2 5 1	3 4 4	1 6 6 9 1	4 7 10 1	2 2 1 1	3 4 6 7 2	5 6 7 8 2	1 2 2 4 3 5 1	3 4 13 18 16 1	1 5 6 17 21 21 1 1
Skupaj		12	11	23	22	6	22	28	18	55	73
3. Narodnost: Jugoslovani	 Nemci		11 1	11	22 1	k t i	6	22	28	17 1	54 1	71 2
Skupaj ....	12	11	23	22	6	22	28	18	55	73
4. Vera: rim. katoliška		12	11	23	22	6	22	28	18	55	73
5. StarSi dijakov so : javni nameščenci	 upokojenci	 < a) posestniki . . . poljedelci < b) najemniki . . . i c) uslužb. in dnin. industrii i a) Pod)etniki • • • „ 5 < b) uradniki . . . ,n obrtn‘ \ c) delavci .... ( a) samostojni . . trgovci < b) uradniki . . . i c) pomočniki . . ost. svob. / samostojni . . Doklici \ b) Plsar’ osobJe • poklici | c) delavci _ _ zasebniki		4 4 1 1 1 1	2 2 4 1 1 1	6 2 8 1 2 2 2	7 3 2 3 1 1 1	3 1 1 1	5 4 3 3 3 1 1 1 1	8 4 3 4 3 2 1 1 1 1	7 4 1 1 2 1 1 1	14 9 9 6 4 3 3 2 1 1 1 2	21 9 13 7 5 5 4 2 1 1 2 3
Skupaj		12	I 11	123	1 22 fl 6		| 22	| 28	I 18	I 55	j 73
		R	a z r		e d	i				
		I.		I.		II.				
	m.	ž.	sk. |	ž.	m. i	ž. 1	sk.	m.	ž.	sk.
6. Starši stanujejo : v Celju		2	1	3	10	4	6	10	6	17	23
v celjskem srezu		3	6	9	4	—	6	6	3	16	19
v ostalih krajih Drav. banovine .	7	4	11	7	2	9	11	9	20	29
v Savski banovini 					1					1	1
v tujih državah		—	—		—	—	1	1		1	1
Skupno 		12	11	23	! 22	1 &	22	28	1 18	55	73
7. Uspeh koncem šol. leta: odličen ........										
prav dober		—	1	1	5	—	3	3	—	9	9
dober 		1	7	8	5	2	5	7	3	17	20
zadosten		4	—	4	2	—	6	6	4	8	12
izdelali so . . 		5	8	13	12	2	14	16	7	34	41
razredne izpite imajo		—	—	—	—	—	—	—	—		
popravne izpite imajo		4	1	5	7	4	5	9	8	13	21
niso izdelali		3	2	5	3	—	3	3	3	8	11
izguba pravico šolanja . . .	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Skupno 		1 12	H	1 23	22 || 6		22	28	18	55	73
Naznanilo za šolsko leto 1934-35.
Vpisovanje za šolsko leto 1934/35 bo v dneli 1., 2. in 3. septembra 1934, vsakokrat od 8.—11.
V I. razred se sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in nimajo več nego 17 let.
Učenci(ke), ki imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj nego 19 let, se smejo' vpisati samo z odobrenjem kraljevske banske uprave.
Učenci(ke), ki so dovršili štiri razrede srednje ali njej podobne šole v inozemstvu, se smejo vpisati, če opravijo dopolnilni izpit. Dopolnilni izpit polagajo na predlog direktorja z odobritvijo min. trgovine in industrije iz onih predmetov, katerih se niso učili ali katerih so se učili v manjšem obsegu.
Učenci(ke), ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati kot redni učenci.
V II. razred se vpisujejo učenci(ke), ki so uspešno dovršili I. razred na tej šoli. Učenci(ke), ki so dvoršili prvi razred na drugi trgovski srednji šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od šolskega direktorja.
Učenci(ke), ki so obiskovali srednjo trgovsko šolo v inozemstvu, se smejo sprejeti po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave v drugi razred, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učili, ali ki so se jih učili v manjšem obsegu.
Učenci(ke), ki so pohajali trgovske pomorske akademije, morejo prestopiti v dVorazr. trgov, šolo, ako položijo dopolnilni izpit.
K vpisovanju je prinesti:
a) Rojstni list.
b) Šolsko izpričevalo (za prvi vpis v prvi razred izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o zaključnem izpitu meščanske šole, ponavljalci in za II. razred zadnje letno izpričevalo).
c) Prijavo v 2 izvodih, lično izpolnjenih, eden izvod taksiran s kolkom Din 50.—. Prijave se dobe pri šol. slugi po Din 0.50 komad.)
č) Potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca(ke), če je temu davek predpisan. Ako so starši državni ali samoupravni (banovinski, občinski) uslužbenci, ki se jim predpisuje davek le od njih službenih prejemkov, jim izda to potrdilo urad, kjer prejemajo plačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek tudi na kakšni drugi davčni osnovi, morajo predložiti tudi potrdilo davčnega urada. Prošnje in potrdila o višini davka so zavezane taksi iz tar. post. 1., 3. in 4. taksne tarife (Din 5.— in 20.—).
Šolnina, ki jo odmeri ravnateljstvo šole po skupnem davku po tar. post. 318 a, II. skupina, se plača takoj ob vpisu za vse šolsko leto.
d)	Prispevek Din 20.— za šolsko leto po § 29., zakona o zdravstveni zaščiti učencev
Učenci(ke), ki ne prestopajo v šolo neposredno iz druge javno šole, morajo predložiti uradno nravstveno izpričevalo.
Naknadni vpis odobruje do 20. septembra direktor šole, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava pa najdalj do
10.	oktobra. Po tem roku se ne more noben učenec več vpisati.
Razredni dopolnilni in popravni izpiti se bodo vršili 28. in 29.
avgusta za prvi ter 30. in 31. avgusta 1934 za drugi razred. Podroben razpored bo objavljen na razglasni deski. Prošnje za popravne izpite je kolkovati z Din 5.— in Din 10.— in jih je vložiti pri ravnateljstvu do 23. avgusta 1934.
Zaključni izpit v septembru 1934 se bo vršil: pismeni v času od
4.—9. septembra, ustni pa se prične 12. septembra 1934. Prošnje za zaključni izpit je vložiti kolkovane z Din 5.— pri ravnateljstvu do
3.	septembra.
Šolsko leto 1934/35 ,se prične 15. septembra s službo1 božjo v farni cerkvi ob 8. Učenci(ke) se zberejo v šoli, odkoder odidejo skupno v cerkev. Po opravljeni službi božji se vrnejo zopet v šolo, kjer se jim razglasi urnik in disciplinski predpisi. Dne 16. septembra se prične redni pouk.
Ugodnosti absolventov dvorazr. trgov. šol. Izpričevalo o uspešno dovršeni dvorazr. trg. šoli nudi po čl. 2 pravilnika ministrstva trgovine in inustrije 11. br. 13.1850/n (Služb, novine kralj. Jugoslavije z dne 15. maja 1934, št. lll/XXVIII./274) in § 19 zakona o obrtih (Služb, nov. kralj. Jugoslavije z dne 9. novembra 1934, št. 262/LXXXI/558) dokaz popolne izobrazbe za samostojno izvrševanje trgovinskega obrta. Nadomešča tedaj učno dobo in pomočniško zaposlitev v trgovini.
Absolventi dvorazr. trg. šol uživajo po čl. 49. toč. 2., čl. 132. toč. 2. in čl 129. toč. 4. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne 6. sept. 1929, Dj. št. 36.400 (Služb, list kos 2. z dne 8. januarja 1932) ugodnost 9-mesečne voj. službe v stalnem kadru (dijaški rok) po čl. 32., 95. in 96. zakona o ustrojstvu vojske.
Prestop v trgovsko akademijo. Učenci(ke), ki so dovršili dvo-razredno trg. šolo in položili zaključni izpit, lahko prestopijo na osnovi § 5. zakona o srednjih trg. šolah v III. razred trg. akademije, ako položijo po pravilniku ministrstva trgovine in industrije 1. Br. 24.287/N (Služb, list kos 66. z dne 20. avg. 1932) predpisani dopolnilni izpit. Ta določba daje učencem(kam) dvorazr. trg. šol ugodnost, da morejo po dovršeni dvorazr. trg. šoli brez vsake izgube časa nadaljevati študije na trg. akademiji. Zlasti važna je ta določba za starše iz Celja in bližnje okolice, ki hočejo nuditi svojim sinovom in ličer-
kam višjo trgovsko izobrazbo. Njh otroci morejo študirati dve leti pod domačim nadzorstvom in ob manjših stroških, nato pa lahko nadaljujejo študije na trg. akademiji in, ko so to dovršili, tudi na Ekonomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu ali drugi trgovski visoki šoli.
Opravljanje privatnih izpitov je dopustno na osnovi § -47. in 48. zakona o srednjih trgovinskih šolah po pravilniku ministrstva trgovine in industrije T. br. 23.4Ü0/N (Služb, list kos 60. z dne 20. avg. 1932) na srednjih trgovinskih šolah samo osebam, starejšim od 19 let:
a) ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah;
b) ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah, pa so bile prej redni učenci(ke) srednje trgovinske šole, a so redno šolanje prekinile.
Ravnateljstvo.