m
IShIKP
mmmm
v
mm
Zveza, kulturnih društev Kidričeva ul. 2
8210 TREBNJE
asoitt
H
S
kS/*)41o
'/tožfoiKme brajan/ce in cenjeni /varani/
Čas neizmerno hiti. Komajda verjamemo, daje za nami že tri četrtine leta. Tako hitro kot bežijo dnevi, sc v Občini Trebnje in KS Mokronog vrstijo nekateri dogodki, ki jih je vredno omeniti.
-	Sprejetje bil občinski proračuna za leti 2005 in 2006.
-	Odstopila je županja ga. Marica Škoda.
-	G. Ciril Pungartnik je v funkciji podžupana prevzel pooblastila do izvolitve novega župana.
-	Pravkar potekajo mrzlične priprave na nadomestne volitve za župana. Te bodo čez nekaj dni.
-	Sklep vlade RS o umestitvi avtoceste mimo Trebnjega prebivalce Občine Trebnje ni navdušil, vsaj vseh ne. Mokronožani si želimo, da bi bila zgrajena čimprej, v prostor mimo Trebnjega pa umeščena tako, da bi prinesla Občini Trebnje in vsem njenim KS čimbolj skladen razvoj.
Tudi v KS Mokronog se trudimo izpolnjevati plan del, ki smo si ga zadali za leto 2005.
-	Na Svetem Vrhu je že izročena svojemu namenu, v preteklih mesecih obnovljena krajevna cesta, v skupni dolžini 300 m.
I - Dela na Prelogah potekajo po planu in so v polnem zamahu.
I - Zaključujejo sc dela na živinskem delu sejma.
-	Dokončan je vodovodni sistem Brezovica - Straža - Križni Vrh.
-	Dokončana je javna kanalizacija od Mokronoga do Žalostne gore.
-	Zamenjana so okna in vrata v veliki sejni sobi kulturnega doma.
-	Sanirana je od neurja poškodovana krajevna cesta v Žužkovi dolini.
-	Po neurju je do prevoznosti saniran plazi na krajevni cesti Sveti Vrh - Brezovec.
I - V naslednjem mesecu bomo ob lokalnih in krajevnih cestah uredili na najbolj kritičnih mestih mulde (skupaj cca 500 m) in bankine ( cca 1000 m).
-	Še vedno upamo tudi na ureditev pokopališča v Mokronogu, kjer je načrtovano tlakovanje glavne poti.
Mokronožani pa se zagotovo veselimo tudi novih delovnih mest v podjetju SEP. Ta gradi nove proizvodne prostore v neposredni bližini centra Mokronoga. Trenutno se ukvarjamo tudi z obravnavo primerjalne študije variant obvoznice Mokronoga. Informacijo o tem objavljamo tudi v današnji številki Mokronajzarja. Pozivam vas, da se v obravnavo vključite s svojimi stališči, ki nam jih lahko pošljete v pisni obliki ali pa jih posredujete ustno na javni razgrnitvi.
Prav je, da se seznanite tudi s tem, daje podjetje MECOM d. o. o. iz Ljubljane na Občini Trebnje vložilo pobudo za pripravo lokacijskega načrta za sanacijo peskokopa Žalostna gora. V ta namen je Občina Trebnje že izvedla prvo prostorsko konferenco, Ministrstvo za okolje in prostor pa izdalo odločbo, da je treba izvesti celovito presojo vpliva na okolje.
KS Mokronog načelno sanaciji peskokopa ne nasprotuje, zahteva pa, da sejo vključuje kot enakovrednega nosilca urejanja prostora in da mora izdelava lokacijskega načrta potekati na javen in korekten način, predvsem pa, da je sestavni del celovite presoje vpliva na okolje tudi strokovno mnenje vodarja, ki je določil I mesto vodne vrtine, iz katere sc napaja mokronoški vodovod.
I Sicer pa, cenjene krajanke in spoštovani krajani, jesen je tu in z njo trgatev. Želim vam dobro letino, tretjo soboto v oktobru pa vas vljudno vabim na pohod po Vorančcvi poti.
Anton Maver
KRAJEVNA SKUPNOST
MOKRONOG
naslov:
Pod gradom 2, 8230 Mokronog
telefon:
07 34 99 586, 041 641-647
elektronska pošta:
ks-mokronog@siol.net
spletna stran:
http://users.volja.net/ksmokronog
uradne ure:
ponedeljek	od 17. ure do 19. ure
sreda	od 08. ure do 11.	ure
petek	od 08. ure do 11.	ure
predsednik sveta KS, Anton MAVER, je dosegljiv vsak dan (04! 64/ 647), prav tako tajnica Jožica Samide (07 30 49 582)
TRADICIONALNI POHOD VORANČEVA POT
bo, kot vedno,
3. soboto v oktobru, 15. oktobra 2005.
Start izpred gostilne DEU ob 8. uri.
Vabi Turistično društvo Mokronog.
MOŠKI PEVSKI ZBOR
KUD EMIL ADAMIČ MOKRONOG
VABI NOVE PEVCE.
VAJE VSAKO SREDO OB 19. URI V GARDEROBI KULTURNEGA DOMA V MOKRONOGU. Informacije: 349 92 88 Stane Peček
ŽENSKI PEVSKI ZBOR
SVOBODA MIRNA
VABI NOVE PEVKE
VAJE VSAK PONEDELJEK OB 18. URI NA MIRNI V GLASBENI UČILNICI OSNOVNE ŠOLE MIRNA.
Informacije: 349 92 88 Stane Peček
naslovnica: poškodovana cesta po neurju na Brezovici pri Sv. Vrhu hrbtna stran: Do kdaj še brez pločnikov foto: Borut Dvornik
HB ZAPISNIK 1. izredne seje
Sveta KS Mokronog, kije bila 12. 5. 2005 ob 20.00 uri v prostorih KS Mokronog, Pod gradom 2 PRISOTNI: Boštjan Blatnik, Peter Deu, Borut Dvornik, Marjan Kolenc, Franci Kos, Anton Maver, Zvone Preskar, Anka Zajc, Rudi Zupančič, Elizabeta Žlajpah ODSOTEN: Iztok Rep
OPRAVIČENO ODSOTNA: Igor Jevnikar in Jože Kopina
Sejo je vodil g. predsednik Anton Maver.
DNEVNI RED:
L Obravnava in oblikovanje stališč do peskokopa Ostrožnik in peskokopa Žalostna gora
2.	Razno
Dnevni red je sprejet brez pripomb.
K točki 1.
Uvodoma je g. predsednik prisotne seznanil, zakaj je bila sklicana izredna seja sveta. 23. 5. 2005 bodo na Okrajnem sodišču v Trebnjem zaslišali njega kot predsednika KS Mokronog v zvezi kaznivega dejanja -tatvine državnega premoženja v korist KS Mokronog. Kazensko ovadbo je podala Policijska pšostaja Trebnje na podlagi prijave in zasega dokumentacije (dobavnic) g. Gregorčiču, ki ima sicer s KS Mokronog sklenjeno pogodbo o izvajanju sanacijskih del, nakladanju in prevozu gramoza na javne in gozdne poti za lokalne potrebe. Predsednik Anton Maver je podal tudi izčrpno poročilo o že opravljenih aktivnostih v zvezi z legalizacijo peskokopa Ostrožnik
V	razpravi so si bili svetniki enotni, daje potrebno najeti odvetnika, in sicer ne za fizično osebo (g. Anton Maver), temveč za Krajevno skupnost Mokronog.
V	nadaljevanju je g. Preskar predlagal, da KS nadaljuje z aktivnostmi za pridobitev koncesije.
G. Maver pa je članom sveta predlagal, da KS preneha z vsemi aktivnostmi v peskokopu Ostrožnik, dokler koncesija ne bo pridobljena.
Kljub temu pa sta bila zaradi bojazni, da se bo v peskokopu Ostrožnik nadaljevala kraja gramoza (tako kot v preteklosti) in odlaganje najrazličnejšega odpada v njem, z večino glasov sprejeta naslednja sklepa.
SKLEP 1:
KS Mokronog najame odvetnika, ki bo zastopal predsednika Antona Mavra in KS Mokronog v kazenski preiskovalni zadevi v zvezi s peskokopom Ostrožnik.
SKLEP 2:
Aktivnosti v peskokopu se nadaljujejo v meri in v takem obsegu, skladnem z ureditvenim načrtom.
V	nadaljevanju je g. predsednik najprej opozoril, da se kot odgovorni za zakonitost dela Sveta KS Mokronog z vsebino zadnjega sprejetega sklepa ne strinja, na to pa prisotne seznanil o aktivnostih, ki bodo v bodoče potekale v peskokopu Žalostna gora, ki ga je odkupilo podjetje MECUM d. o. o. iz Ljubljane. Ta se med osta-
lim ukvarja tudi s predelavo in shranjevanjem odpadkov. Na sestanku pri ge. županji, na katerega je bil povabljen, so mu predstavili sanacijo peskokopa Žalostna gora. Poudaril je, da ne gre za nikakršne nevarne odpadke, temveč za ugrajevanje in reciklažo odpadnih gradbenih materialov.
G. Peter Deu je pripomnil, da ne bi smeli biti proti, če bo vse potekalo pod nadzorom.
Prisotni so si bili enotni, da se pridobi čim večja korist za KS Mokronog.
K točki 2.
Go. Elizabeto Žlajpah je zanimalo, kaj je s pločniki skozi Mokronog glede na to, da so prejeli pisno obvestilo, da se delo ustavlja.
G. predsednik seje obvezal, da bo do naslednje seje pridobil podrobnejše informacije o konkretnem projektu in obvestil člane sveta.
V nadaljevanju je prisotne seznanil z aktivnostmi, ki se odvijajo v zvezi z ležečimi ovirami, postavljenimi pred Staričevo domačijo.
Svet KS je sprejel tudi sklep, da se potrebe KS se nabavijo 3 pisarniški stoli.
Seja je bila zaključena ob 21.30 uri.
zapisala: Ruža Brcar predsednik sveta KS Anton Maver
ZAPISNIK 16. redne seje
Sveta KS Mokronog, kije bila v ponedeljek, 13.6.2005 ob 19,30 uri v prostorih KS Mokronog, Pod gradom 2. PRISOTNI: Boštjan BLATNIK, Marjan KOLENC, Franci KOS, Anton MAVER, Zvone PRESKAR, Anka ZAJC, Rudi ZUPANČIČ, Elizabeta ŽLAJPAH ODSOTNI: Peter DEU, Igor JEVNIKAR, Jože KOPINA, Iztok REP
Sejo je vodil g. predsednik Anton Maver, pozdravil navzoče ter predlagal naslednji
DNEVNI RED:
1.	Pregled in potrditev zapisnika 15. redne seje ter 1. izredne seje
2.	Obravnava vlog in dopisov
3.	Pobude in vprašanja svetnikov
4.	Razno
Dnevni red je sprejet brez pripomb.
K točki 1.
Pri pregledu realizacije sklepov 15. seje je g. predsednik prisotne seznanil, da ni realiziran sklep iz 3. točke, in sicer glede problematike nevarnega križišča regionalne ceste z lokalno cesto na Puščavi, ker še vedno nismo prejeli dopisa oz. uradnega odgovora Komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Glede sprejetega sklepa o ureditvi javne razsvetljave na avtobusnem postajališču v Gorenjih Laknicah, ki je uvrščena v plan del za leto 2005, je svetnik g. Franci Kos
povedal, da bi se zadovoljili tudi le z eno lučjo, potrebno pa bi bilo doreči način plačevanja elektrike.
Ostali sklepi so v glavnem realizirani oz. so v fazi realizacije.
Sklepi 1. izredne seje pa so realizirani.
SKLEP:
Sprejmeta se zapisnika 15. seje Sveta KS Mokronog (30.
3.	2005) ter zapisnik 1. izredne seje Sveta KS Mokronog (12. 5. 2005).
K točki 2.
Na podlagi prejetih vlog in dopisov so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.
Ge. Silvi Štamcar in g. Miru Hrenku se za utrditev dostopa do gradbene parcele na Rožni ulici v Mokronogu odobri 20 m3 gramoza (brez prevoza).
2.
Prošnji ge. Tamare Drage Mihelič (prosi za odpis dolga za vzdrževanje pokopališč za grob Šinkovec v višini 43.782,00 SIT) se ne ugodi, ker dolga ni mogoče odpisati, niti ne skleniti druge pogodbe z novim naročnikom, g. Marinkom, za isti grob.
3.
KS Mokronog dovoljuje Si.Mobil-u uporabo pašnika, pare. št. 153/3 k. o. Laknice (dostopna cesta do cerkve na Svetem Vrhu) in soglaša k postavitvi stolpa mobilnega operaterja na delu pare. št. 591 k. o. Mokronog, ki je v lasti Ivana Deua.
Svetnica ga. Anka Zajc predlaga, da KS preveri lastništvo pare. št. 153/3 k. o. Laknice ter o tem poroča na naslednji seji. Ravno tako pripominja, da se v bodoče sklepi ne sprejemajo za nazaj, temveč naj se z gradivom počaka do seje.
4.
Člani Sveta KS Mokronog se zavedamo težav, ki pestijo vaščane spodnjega dela vasi Ribjek, zato bo KS ureditev odvodnega jarka, v katerega se stekajo zaledne vode celotne doline nad vasjo vključno s podtalnico, uvrstila v plan del za leto 2006 kot prioriteto na komunalnem področju. Vaščani spodnjega dela vasi Ribjek pa naj imenujejo gradbeni odbor ter predlog posredujejo KS Mokronog.
5.
Janezu Janežiču - zunanjemu sodelavcu lokalne televizijske postaje VAŠ KANAL - se za nakup nove snemalne opreme odobri finančna pomoč v višini 30.000,00 SIT.
6.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se Društvu invalidov Trebnje odobri le 10.000,00 SIT za izvedbo srečanja invalidov.
7.
Uporabnikom krajevne ceste od gasilnega doma do čistilne naprave se za utrditev le-te odobri 60 m3 gramoza skupno z navozom in utrditvijo.
Obnova mostu pod zaselkom Preloge bo potekala hkrati z gradnjo pločnikov skozi Preloge. Krajani so v ta namen dolžni zagotoviti 8 kosov betonskih cevi fi 60, 35.000,00 SIT oz. kolikor stane 1 m3 gradbenega lesa (plohov) in ročno delovno silo (cca 30 ur). Za koordinacijo dela in udeležbo krajanov pri izvedbi del bo KS zaprosila podpisnika vloge g. Alojza Gregorčiča.
9.
Prošnji PGD Volčje Njive za organizacijo srečelova na gasilski veselici zaradi pomanjkanja finančnih sredstev žal ne moremo ugoditi.
10.
Turističnemu društvu Mokronog se za izvedbo izleta z vlakom do Nove Gorice, Goriških Brd in Mosta na Soči odobri finančna pomoč v višini 50.000,00 SIT.
11.
Ge. Jožici Grabnar se za sofinanciranje gradnje individualnega priključka na kanalizacijo Žalostna gora odobrijo dodatna sredstva za plačilo strojnega izkopa kanala do hišnega priključka v višini 25.000,00 SIT. Izvajalcu del se posreduje naročilnica.
12.
Učencem 8. a in 8. b - razreda OŠ Mokronog se ob zaključku šolskega leta 2004/2005 za izvedbo valete odobri brezplačna uporaba dvorane kulturnega doma.
K točki 3.
Svetnik g. Rudi Zupančič je ponovno zahteval realizacijo sklepa sveta, ki se nanaša na finančno pomoč PGD Sveti križ.
Svetnik g. Franci Kos je prosil, da KS Mokronog čim prej poskrbi za rešitev odvodnjavanja zalednih voda s pašnikov, kjer je bila v preteklem letu izvedena sanacija plazu.
K točki 4.
Na osnovi prejetih zapisnikov krajanov (uporabnikov javne poti Beli Grič - Križni Vrh in uporabnikov javne poti Slepšek - zaselek Tratar) so bili sprejeti naslednji
SKLEPI:
1.
V	gradbeni odbor za rekonstrukcijo ceste na odseku Beli Grič
-	Križni Vrh (do 50 m nad Maršovo hišo) se imenujejo:
-	Rudi ZUPANČIČ- predsednik
-	Vili SAJE ml. - član
-	Stane RAJER - član
2.
Gradbeni odbor je dolžan, da v roku 30 dni, najkasneje pa do naslednje (17.) seje sveta, Svetu KS Mokronog predloži program dela oz. rokovni plan aktivnosti, ki se bodo izvajale pri rekonstrukciji javne poti.
3.
V	gradbeni odbor za rekonstrukcijo ceste Slepšek - zaselek Tratar se imenujejo:
-	Brane SAFIČ - predsednik
-	Tanja TRATAR - član
-	Stane RAJER - član
4.
Gradbeni odbor je dolžan, da v roku 30 dni, najkasneje pa do naslednje (17. ) seje sveta, Svetu KS Mokronog predloži program dela oz. rokovni plan aktivnosti, ki se bodo izvajale pri rekonstrukciji javne poti.
K točki 4.
Zaradi odsotnosti svetnika g. Boruta Dvornika se informacija glede dopisa Zavodu za varstvo kulturne dediščine Novo mesto preloži na naslednjo sejo.
6.
Svetniki so se seznanili s pisno zahvalo Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki se nanaša na odobreno finančno pomoč ob izgradnji delovno bivalnega prostora.
7.
Svetniki so se seznanili s pisno zahvalo OŠ Mokronog, ki se nanaša na odobrena darila ob izvedbi državnega tekmovanja (Vesela šola).
8.
Svetniki so se seznanili z dopisom Občinske uprave Trebnje glede projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. K projektu bo KS pristopila v naslednjem letu.
9.
Na odprto vprašanje o uporabi javne poti mimo Cvetanovega hleva proti Loščam, naj bi za gospo Majdo Jalšovec odgovor pripravil (v imenu Sveta KS Mokronog) g. Zvone Preskar.
V zvezi s tem problemom je svetnik g. Franci Kos pripomnil, da je ta pot zelo nevarna (tam poteka prevoz in nakladanje živine, vožnja s traktorji) in predlagal, da se na tem mestu postavi tabla z oznako NA LASTNO ODGOVORNOST.
Seja je bila zaključena ob 21.45 uri.
zapisala: Kuža Brcar predsednik sveta KS Anton Maver
ZAPISNIK korespondenčne seje
Sveta KS Mokronog z dne 22.6.2005
22.	6. 2005 v dopoldanskem času so bili svetniki Sveta KS Mokronog po telefonu poklicani, da podajo svoje mnenje in stališče glede predloga sklepa g. predsednika, ki se glasi:
8 učencem Osnovne šole Mokronog, ki so vseh osem let dosegli odličen uspeh v šoli, ter 2 učencema, ki sta na športnem področju dosegla vrhunske rezultate, se na zaključni prireditvi 22. 6. 2005 podari praktična nagrada v skupni višini (cca ) 50.000,00 SIT.
Po telefonu poklicani svetniki (Boštjan Blatnik, Peter Deu, Borut Dvornik, Igor Jevnikar, Marjan Kolenc, Jože Kopina, Franci Kos, Zvone Preskar, Iztok Rep, Anka Zajc, Rudi Zupančič in Elizabeta Žlajpahjso soglašali s predlaganim sklepom.
zapisala: Ruža Brcar predsednik sveta KS Anton Maver
■■ ZAPISNIK 17. redne seje
Sveta KS Mokronog, ki je bila dne 29.8.2005 ob 18,30 uri v veliki sejni sobi KS Mokronog.
PRISOTNI: Boštjan BLATNIK, Peter DEU, Borut DVORNIK, Igor JEVNIKAR, Jože KOPINA, Anton MAVER, Zvone PRESKAR, Anka ZAJC, Rudi ZUPANČIČ, Elizabeta ŽLAJPAH
ODSOTNI: Marjan KOLENC, Franci KOS, Iztok REP OSTALI PRISOTNI: Vida ŠUŠTERČIČ iz Občine Trebnje, Darja PODBOJ, g. Damjan DEBELJAK, Andrej BAMBIČ in Anton KREGEL - predstavniki MECUM d.o.o. Ljubljana , Marsela PODBOJ - predstavnica podjetja URBIS d.o.o. Maribor in Radovan N IKIČ - predstavnik ACER d.o.o. Novo mesto.
Zaradi velikega zanimanja javnosti glede obravnave oz. predstavitve programa aktivnosti za sanacijo kamnoloma Žalostna gora in predstavitve študije variant obvoznice Mokronog se je seje udeležila tudi skupina krajanov iz Prelog, iz sicer Karolina KORAČIN, Jože HOČEVAR in Vladimir GREGORČIČ.
Sejo je pričel predsednik Sveta KS Mokronog, g. Maver, in pozdravil prisotne (poseben pozdrav je namenil gostom in skupini krajanov iz Prelog). Povedal pa je tudi, da so seje sveta javne in so krajani lahko tudi sicer prisotni na sejah sveta KS.
G. predsednik je v nadaljevanju predlagal priloženi dnevni red, ki je bil sprejet brez pripomb.
DNEVNI RED:
1.	Predstavitev in obravnava programa aktivnosti za sanacijo kamnoloma Žalostna gora (predstavitev bodo opravili ga. Vida Šušterčič iz Občine Trebnje in predstavniki investitorja)
2.	Predstavitev študije variant obvoznice Mokronoga (predstavitev bosta opravila ga. Vida Šušterčič iz Občine Trebnje in predstavnik ACER-ja iz Novega mesta)
3.	Pregled in potrditev zapisnika 16. seje ter zapisnika korespodenčne seje
4.	zvajanje programa del KS Mokronog - poročevalec Sveta KS g. Maver
5.	Obravnava vlog in dopisov
6.	Razno
K točki 1.
Uvodno izčrpno predstavitev programa priprave lokacijskega načrta za sanacijo kamnoloma Žalostna gora je pripravila predstavnica Občine Trebnje, ga. Vida Šušterčič. Povedala je, daje vsebina izdelanega lokacijskega načrta za sanacijo peskokopa vezana na celotno prostorsko ureditev, ki jo taka sanacija zahteva.
Sanacija se bo izvajala z vnosom alternativnih materialov - gradbenih odpadkov in zemeljskih izkopov. Z vgrajevanjem takšnih materialov se bo v ožji in širši okolici Mokronoga reševala tudi problematika nekontroliranega odlaganja gradbenih odpadkov in preprečevanje nastajanja večjega števila črnih odlagališč. Kamnolom Žalostna gora se nahaja cca 500 m zahodno od Mokronoga, in sicer na severozahodni strani hriba Žalostna gora. Na zahodnem delu osnovnega platoja kamnoloma je načrtovan ustrezen prostor za manipulacijo z materiali (drobljenje), ki bodo služili za zasipanje. Pripravljene bodo površine, namenjene sortiranju internih materialov na del, ki se lahko uporabi za zasutje,
ter tisti del, ki gaje treba po sortiranju odložiti na posebno mesto, kjer se odstrani oz. odda ustreznemu zbiralcu oz. predelovalcu (les, železo). Zaključna sanacija pomeni vzpostavitev v prvotno stanje, kar je v skladu s prostorskim planom Občine Trebnje. Ta tudi predvideva, da se zasuta površina zasadi (zaželeni) ali uredi kot rekreacijska površina.
V	nadaljevanju so se na prošnjo g. Mavra tudi osebno predstavili predstavniki MECUM d. o. o. Ljubljana ter predstavnica URBIS d. o. o. Maribor.
Ga. Tanja PODBOJ (predstavnica MECUM d. o. o.) je na kratko predstavila svojo družbo. Povedala je, da so srednje velika evropska zasebna družba, ki je organizirana v skladu z metodologijo in standardi kakovosti in ravnanja z okoljem. Temeljno in osnovno vodilo v podjetju predstavlja kakovost opravljenih storitev in skrb za potrošnika, saj se zavedajo, da v procesu globalnih in dnevnih sprememb ni prostora za tiste, ki mislijo drugače. Skrb za čisto okolje je botrovala opredelitvi njihovega sodelovanja z velikimi in malimi industrijskimi sistemi pri obravnavi industrijskih nenevarnih in inertnih odpadkov, ki vsak dan nastajajo v proizvodnih procesih. S posredovanjem, predelavo in odstranjevanjem odpadkov tako skupaj poskrbijo za čistejši in lepši jutri. Konkretno je za kamnolom Žalostna gora povedala, da bi se vzpostavil red, ki ga sedaj ni, možna bi bila predelava gradbenih odpadkov iz KS. Ker ne bo možno dovažati vse po vrsti, bodo za odpadke, ki ne sodijo v to predelavo (npr. železo in podobno) postavljeni posebni kontejnerji (sortirano). KS bi imela pri oddaji materiala privilegij. Dela bi potekala v času uradnih ur. Gradbene odpadke bodo pripravljeni od naročnika pripeljati tudi sami - s svojim vozilom. Mletje bi se odvijalo, ko bi se nabralo dovolj materiala.
Na koncu je ga. Podboj še enkrat na kratko povzela njihovo dejavnost, in sicer:
-	Rešili bodo problematiko odlaganja in predelavo gradbenega materiala.
-	Nič več ne bo črnega odlagališča.
-	KS Mokronog bi imela od m3 napeljanega materiala finančne koristi.
-	Nadaljnje eksploatacije ne bo.
-	Po končannem vgrajevanju materiala bo vzpostavljeno prvotno stanje.
RAZPRAVA:
V	razpravo seje prvi vključil g. Vladimir Gregorčič. Njega je namreč zanimalo, od kodizhaja ideja o odlagališču, ko pa se krajani skupaj s KS že nekaj časa trudijo s sanacijo.
G. Debeljak (direktor MECUM d. o. o.) je odgovoril, da je ideja pač kot ideja, je pa to temelj njihove dejavnosti in v tem ne vidi nobene problematike, ker se ne ukvarjajo z nevarnimi odpadki.
Ga. Marsela Podboj je povedala, da se bo med izdelavo lokacijskega načrta točno videlo, da ne gre za nevarno vgrajene materiale. Poudarila je, da ni bojazni, da bi prišlo do onesnaženja okolice ali podtalnice.
G. Zupančiča je zanimalo, ali se bo vozilo v kamnolom in iz njega, in kateri materiali bi se odvažali iz kamnoloma. Pojasnjeno mu je bilo, da se bo načeloma dovažalo le v kamnolom, odvažalo pa bi se le tisto, kar ne sodi v predelavo (železo, les...), v vsakem primeru pa ne bo azbesta. Go. Koračin je zanimalo, kaj pomeni drobljenje. Vprašala
| MOKBONAJIAR
je tudie, koliko in kje podjetje že ima tovrstno sanacijo, da bi se to videlo v praksi. Nadalje je povedala, da njej osebno vse to ni všeč, še posebno, ko pomisli, da je nekdo iz Ljubljane našel ravno kamnolom Žalostno goro.
Na njena vprašanja g. Debeljak pojasni, da se zaveda, da zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti med domačini obstaja nezaupanje, vendar pa on vidi tu skupen interes, nenazadnje pa se tudi lahko umaknejo, če ne bo drugače, če v kraju ne bo pravega razumevanja.
G. Gregorčič in ga. Koračin sta v nadaljevanju izrazila zaskrbljenost za čisto pitno vodo. Ga. Koračin je povedala, da že sedaj Komunala Trebnje kot upravljavec vodovoda v primerih izpada električne energije in seveda pomanjkanju vode, zatrjuje, da prav zaradi onesnaženja ne sme postaviti agregata.
G. Debeljak je pojasnil, da se išče širši konsenz in naj ne bi bilo bojazni za pitno vodo.
Ga. Marsela Podboj je zatrjevala, da ne gre za nevarne odpadke, daje smisel sanacije, da se lahko na tem prostoru postavi površinski sloj. (Če bi to bil res velik vpliv na vodo, bi že sedaj prihajalo do onesnaženja.) Nadalje je povedala, da bo Ministrstvo za okolje izdalo dovoljenje po tehtnem in temeljitem premisleku. V primeru pa, da do česa pride, je seveda investitor tisti, ki bo dolžan to takoj ustrezno sanirati. Poudarila je, da pa bo v času drobljenja in v času dovažanja materiala seveda prisoten tudi hrup.
G. Borut Dvornik je izrazil zaskrbljenost oz. je želel pojasnilo, kako nam lahko podjetje zagotovi, da ne bo pripeljana neka problematična stvar. Zanimalo ga je, kako bo urejena kontrola dovoženega materiala, kdo jamči, da nenevarnih snovi ne bo. Opozarjal pa je tudi na poškodbe na dovozu zaradi težke mehanizacije.
G. Debeljak mu je pojasnil, da bodo v kamnolomu točno opredeljene uradne ure in bo tudi urejena kontrola. Za poškodbe cestišča pa je povedal, da bodo vse poškodbe, ki bodo nastale z njihove strani, z njihove strani tudi sanirane. G. Jože Hočevar je poudaril, da je s prostorskega vidika to sicer pohvale vredno, vendar ga nihče ne bo prepričal, da bo možno nevarne odpadke ločiti (npr. azbestni odpadki). Menil je, da bo to škodljivo za zajetje vode. Nadalje je povedal, da so bile ceste zgrajene s samoprispevki in so do sedaj vse obljube ob raznih poškodbah ostale le pri obljubah.
Gospod Debeljak je poudaril, da razume nezaupanje krajanov, zaveda se, da imajo gradbeni odpadki negativen prizvok, glede azbesta pa je pripomnil da ni njihov namen, da tako blago prevzemajo. Nadalje je povedal, da nimajo namena prepričevati ljudi, da sem ne prihajajo, da naredijo neko škodo, temveč zasledujejo skupni interes. Glede poškodovanja cestišča pa je dodal, da do tega prihaja pri vsakem posegu in da so pripravljeni le-to sanirati, so pa tudi pripravljeni podpisati nek dokument o načinu vzdrževanja.
G. Petra Deua je zanimalo, če bodo odpadke vozili tudi iz Ljubljane. Dodal je, da bo podpora s strani kraja le v primeru, če bo vse potekalo pošteno.
Ga. Marsela Podboj je povedala, da imajo skoraj vse občine probleme z odlaganjem gradbenih odpadkov in bi bilo zanimivo, da bi na tem sestanku bil prisoten tudi nekdo iz Komunale Trebnje, nakar je ga. Šušterčič odgovorila, da Komunala Trebnje to zadevo podpira (prebrala je tudi zapisnik s prostorske konference).
G. Jože Hočevar je opozoril KS in člane sveta, naj dobro
premislijo o vsem tem in naj se zavedajo svoje odgovornosti. V nadaljevanju je g. Peter Deu povedal, da se pojavljajo razne govorice in da so ljudje do tega skeptični, da obstaja pri ljudeh bojazen, da bi se iz Krškega dovažale radioaktivne snovi.
Ga. Marsela Podboj je odločno zanikala, da bi se vgrajevali kakršnikoli radioaktivni ali drugi škodljivi odpadki.
G. Maver je v nadaljevanju podal tudi svoje osebno mnenje. Zadevo podpira, ker je sanacija "rane" potrebna, odlagališče za odpadni gradbeni material pa bi bilo dobro imeti v kraju. Na vse to gleda pozitivno, še posebno, ker je pristop MECUM d. o. o. bistveno drugačen od pristopa prejšnjih lastnikov. Svoje mnenje je sugeriral tudi članom sveta, ker meni, da gre za dobronamernost. Zahteva pa, da se o nameri posega v peskokop Žalostna gora seznani širša lokalna javnost in da se ji omogoči, da tudi ona da svoje mnenje. Nadalje predlaga, da se vendarle zagotovi tak mehanizem kontrole, ki bo omogočal reden nadzor nad pripeljanim materialom tudi predstavnikom domačinov. Doseči je potrebno tudi privilegij KS in ga konkretizirati. KS mora od tega nekaj imeti. Seveda bo potrebno doreči tudi način vzdrževanja dostopne ceste. Na končuje povedal, daje optimist, da upa, da se pogovarjamo s pravo firmo, s poštenimi ljudmi, ki je poleg ustvarjanja lastnega dobička pripravljena slediti tudi širšemu družbenemu interesu in pogojem, ki jih postavlja lokalno prebivalstvo. G. Maver je povedal, da je KS po 29. čl. Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02 in 8/03) nosilec urejanja prostora zato kot predsednik Sveta KS Mokronog terja od vodstva MECUM d. o. o. in od Občine Trebnje predvsem naslednje:
-	Izdelava lokacijskega načrta za sanacijo peskokopa Žalostna gora mora potekati v skladu z vso veljavno zakonodajo in na javen ter korekten način.
-	KS Mokronog jeenakovreden soglasodajalec.
-	KS Mokronog zahteva, da se v fazi izdelave lokacijskega načrta pridobi strokovno mnenje vodarja, ki je določil mesto vodne vrtine v Ribjeku, iz katere se z vodo oskrbu je celotna KS in nekatere vasi izven nje.
-	KS se strinja ssanacijo peskokopa na ta način, da se vanj vgrajuje odpadni gradbeni material, vendar izključno le-ta in le z območja Občine Trebnje. Tako odločitev mora sprejeti Občinski svet.
-	KS Mokronog zahteva, da lokacijski načrt in vsa nadaljn ja dokumentacija vsebuje tak mehanizem kontrole nad vgrajevanjem gradbenih odpadkov, da bo obvezno vanj vključen tudi predstavnik KS Mokronog.
-	KS Mokronog zahteva, da investitor prizna KS Mokronog določen privilegij, ki naj bi se izkazoval v finančni obliki, iz katerega bi se vzdrževala tudi krajevna cesta (dostopna pot do peskokopa), in sicer od vgrajenega "kubika".
-	KS Mokronog bo dala soglasje za sanacijo peskokopa le, če bodo izpolnjene vse zgoraj navedene zahteve.
Ga.Vida Šušterčič je povedala, da bo na javni obravnavi krajanom vse podrobno predstavljeno. Seznanjeni pa bodo o celotni zadevi v zvezi s peskokopom tudi tako, da bo vsako gospodinjstvo v poštni nabiralnik prejelo pisno obvestilo. Strinjala seje tudi, da MECUM d. o. o. in KS Mokronog skleneta pogodbo o vzdrževanju dostopne ceste. Menila je tudi, daje prav, da ima KS Mokronog ob vgraje-
vanju odpadnega gradbenega materiala v peskokopu Žalostna gora določen privilegij.
K točki 2.
Študijo variant obvoznice Mokronoga, ki jo je pripravil ACER d. o. o. Novo mesto po naročilu Ministrstva za promet (Direkcije RS za ceste) je izčrpno predstavila ga. Vida Šušterčič. V tej študiji gre za 3 variante, in sicer:
Varianta 1
predstavlja rekonstrukcijo obstoječe ceste in ohranitev poteka prometa skozi naselje. Sprememba je le, da se uredi križišče v obliki krožišča, zaradi česar bo potrebno podreti tri stanovanjske objekte. Vsi priključki na rekonstruirano cesto se prilagodijo novemu poteku ceste. Trasa je neskladna z določili planskega akta Občine Trebnje, zato je v skupnem manj ustrezna.
Varianta 2
Ta varianta obvoznice Mokronoga je locirana na njegovi skrajni zahodni strani, že izven predvidenega območja za stanovanjsko - poslovno pozidavo. Varianta mora prečkati dolino Stajniškega potoka, zato v enem delu poteka po viaduktu dolžine 176 m. (Konkretna linija nove obvoznice je od novo urejenega krožišča pri kapelici in se priključi na sevniško cesto pri Sv. Florijanu). Ta varianta hkrati posega na kmetijske površine in ustvarja nov prometni koridor v prostoru, vendar je to že plansko predvideno, zato je varianta v skupnem najustreznejša od vseh, čeprav bo viadukt lahko moteč v prostorski sliki, zaradi česar bo pomembna kakovostna prostorska rešitev.
Varianta 3
Ta varianta je odmaknjena izven jedra naselja, vendar njen potek ni neposreden, temveč je skoraj v celoti vključena v plansko predvideno pozidavo naselja in tudi ne omogoča dovolj učinkovitih navezav na obstoječo regionalno cesto ter na smer proti Škocjanu. Gledano z vidika regionalnega in urbanega razvoja je varianta ustrezna. Konkretno se po tej varianti nova trasa odcepi v novo izdelanem krožišču nad transformatorjem (nasproti Švarčeve hiše) proti vznožju Sv. Florijana, in sicer preko viadukta dolžine 132 m.
G. Radovan Nikšič pa je predstavil prednosti in slabosti posameznih variant.
G. Borut Dvornik je v nadaljevanju poudaril, da so pomembna izhodišča ne glede na to, za katero varianto gre. Razbremeniti je potrebno trg - jedro. Povedal je, da manjka četrta (4.) varianta-odcep proti Florjanu pred črpaljko.
G. Mavra je zanimalo kakšne so možnosti za 4. varianto, na kar mu je g. Nikšič povedal, da je problem v denarju, ker zastonj tega ne morejo narediti.
Na končuje bil sprejet naslednji SKLEP:
Krajane KS Mokronog bo potrebno širše seznaniti z vsemi tremi variantami in jim omogočiti, da bodo imeli možnost izraziti svoja videnja in stališča ustno na javni "razgrnitvi" ali pa v pisni obliki (naslovljeno na KS Mokronog ali Občino Trebnje).
Glede na to, da sta 1. in 2. točka dnevnega reda bili izredno pomembni za KS Mokronog, se je seja zaradi velikega zanimanja prisotnih zavlekla do 21.00 ure. Zaradi pozne ure so člani Sveta KS sprejeli sklep, da se seja nadaljuje naslednji ponedeljek.
zapisala: Ruža Brcar predsednik sveta KS Anton Maver
■■I ZAPISNIK nadaljevanja 17. seje
Sveta KS Mokronog, ki je bila v ponedeljek, 5. 9. 2005 ob 18.30 uri v sejni sobi KS Mokronog, Pod gradom 2. PRISOTNI: Borut DVORNIK, Igor JEVN1KAR, Marjan KOLENC, Franci KOS, Anton MAVER,
Zvone PRESKAR, Elizabeta ŽLAJPAH ODSOTNI: Boštjan BLATNIK, Peter DEU, Jože KOPINA, Iztok REP, Anka ZAJC,
Rudi ZUPANČIČ
Sejo je vodil predsednik Sveta KS g. Anton Maver, pozdravil prisotne ter predlagal naslednji
DNEVNI RED:
1.	Pregled in potrditev zapisnika 16, redne seje ter zapisnika korespodenčne seje
2.	Izvajanje programa del KS Mokronog - poročevalec predsednik Sveta KS g. Maver
3.	Obravnava vlog in dopisov
4.	Razno
Dnevni red je sprejet brez pripomb.
K točki 1.
Pri pregledu realizacije sklepov prejšnje seje je predsednik prisotne seznanilz realizacijo vseh sklepov.
Glede na to, daje gradbeni odbor za rekonstrukcijo krajevne ceste Beli Grič - Križni Vrh pri pripravi programa del spremenil tudi sestavo že potrjenega gradbenega odbora, se popravi tudi zapisnik 16. seje, in sicer 1. sklep točke 4, ki se glasi:
SKLEP:
Dva člana prvotnega gradbenega odbora za rekonstrukcijo krajevne ceste na odseku Beli Grič - Križni Vrh (50 m nad Maršovo hišo) sc nadomesti z novimi, tako se v nov gradbeni odbor imenujejo:
1.	Rudi ZUPANČIČ	-	predsednik
2.	Jože RAJER	-	član
3.	Srečko MARŠ	-	član
SKLEP:
Svet KS potrdi zapisnik 16. seje sveta KS Mokronog (13. 6. 2005) in zapisnik korespodenčne seje (22. 6. 2005).
K točki 2.
Predsednik je predstavil izvajanje programa del KS Mokronog za letošnje leto in pri tem izpostavil naslednje:
-	Reženova pot je dokončana. Skupna vrednost del znaša 4.850.000,00 SIT. Otvoritev ceste bo 10. 9. 2005.
-	Dela na Prelogah (razširitev LC, gradnja kanalizacije za meteorne vode, gradnja "slepe" kanalizacije za fekalne odplake, gradnja pločnikov in javne razsvetl jave (vse vzdolž LC v skupni dolžini 800 m) so se začela, dokončana bodo predvidoma pred rokom.
-	Končujejo se tudi dela na sejmišču - nakladalna klančina in razkužilno korito za vozila na vhodu.
-	Izvajajo se dela pri ureditvi velike sejne sobe (zamen java oken, vrat, beljenje...), ureditev poda bo ostala za leto 2006.
-	Sanirana je v neurju poškodovana krajevne ceste v Žužkovi dolini.
-	Zasilno je saniran tudi plaz na Svetem Vrhu.
K točki 3.
Na podlagi prejetih vlog so bili sprejeti naslednji
SKLEPI:
1.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se PGD Mokronog za ureditev odvodnjavanja vode na cesti mimo gasilnega doma odobri 25 m kanalizacijskih cevi MAP1CAN fi 25.
2.
Uporabniki ceste Trščina - RC v Dolenjih Laknicah so KS Mokronog opozorili na nevarnost, ki soji izpostavljeni vozniki in vozila ob vključevanju na RC. Predlagajo, da se postavi STOP znak.
SKLEP:
KS Mokronog bo na Občino Trebnje (Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu) poslala dopis, v katerem bo predlagala postavitev STOP znaka.
3.
G. Pavlu Čerčku se odobri 6 vreč cementa za izdelavo betonske mulde ob krajevni cesti pri njegovi hiši. Delaje dolžan opraviti sam v roku 30 dni.
4.
Izmed članov sveta se imenuje tri članska delovna skupina (komisija), ki bo pripravila popis odsekov krajevnih in lokalnih cest, ob katerih je potrebno izdelati mulde ali makadamsko urediti obcestne površine (bankine in brežine). Glede na omejeno višino zagotovljenih sredstev (teh je 1.000.000,00 SIT za mulde ob lokalnih cestah) je komisija dolžna predlagati prioriteto del. Odločitev komisije bo dokončna, če bo predlagana vrednost del 1.000.000,00 SIT .
ČLANI KOMISIJE:
1.	Franci KOS
2.	Boštjan BLATNIK
3.	Igor JEVNIKAR
4.	Anton MAVER
POPIS ODSEKOV KC IN LC, OB KATERIH SE BODO UREDITVENA DELA IZVAJALA V MESECU SEPTEMBRU - PREDLOG KOMISIJE
1.	KC ; Gorenje Laknice - sredi vasi: mulde ;16 m, meteorni jašek, UKC fi 25 ; 20 m
2.	LC ; Ostrožnik - Log: mulde ;50 m
3.	LC ; Martinja vas (pri Rmanu) : mulde ali razširitev ceste za širino mulde; 45 m
4.	LC ; Hrastovica (med domačijama Blatnik in Jakoš): mulde; 100 m
5.	LC ; Hrastovica (od križišča proti vasi Most v smeri proti Pijavicam): mulde ;60 m
6.	LC; Hrastovica (nasproti Vere Tratar): mulde v dolžini 100 m
7.	LC ; Beli Grič (skozi usek): mulde v dolžini 70 m
8.	KC; Sveti Vrh (pri Mikce Juliju): razširitev v širini mulde 30 m
9.	KC - Sveti Vrh ( Stara Gora): mulde ;50 m, sanacija udrtega asfalta
POPIS ODSEKOV KC IN LC, OB KATERIH JE PRAV TAKO NUJNO POTREBNO UREDITI BANKINE IN MULDE. MAKADAMSKA UREDITEV OBCESTNIH POVRŠIN BO POTEKALA V MESECU OKTOBRU, OBCESTNE POVRŠINE
ZA ASFALTIRANJE (MULDE, RAZŠIRITVE) PA BODO UVRŠČENE V PLAN DEL ZA LETO 2006
10.	KC; Gorenja vas - pod Bačjem: mulde ; 100 m,
1 L KC;Gorenja vas - v Bačju: mulde; 80 m
12.	KC; Gorenje Laknice (zahodno od cerkve): mulde ;70 m
13.	KC; Gorenje Laknice (vzhodno od cerkve): mulde ; 100 m
14.	LC ; Slepšek - Preloge: mulde; 40 m
15.	LC ; Slepšek (pri Pungerčarju): mulde ;20 m
16.	KC; Beli Grič (pokopališče, Kisovec): mulde; 100 m
17.	LC ; Pugled (roti Brezovici): mulde; 40 m
18.	LC; Martinja vas (od Plavca proti reki Mimi): mulde; 100 m
19.	LC ; Hrastovica (pri Komarju): mulde ;50 m, ureditev odvodnjavanja površinskih vod z izgradnjo jaška in podcestnega cevovoda
20.	KC; Puščava - Martinja vas (proti domačiji Škarja): ureditev bankine (100 m) in posek vejevja, ki sega na cesto
21.	KC; Gorenja vas - v Bačju: makadamska ureditev bankine; 200 m
22.	LC ; Ostrožnik - Log: makadamska ureditev bankine; 100 m
23.	LC; Beli Grič (usek): makadamska ureditev bankine; 50 m
24.	KC ; Martinja vas (skozi vas pri Peterlinu): razširitev asfalta (20 m), asfaltiranje prekopa ceste
25.	KC ; Martinja vas (pri Lovšetu in Arku): ureditev odvodnjavanja s cestnih površin
26.	KC; Sveti Vrh (Stara gora): makadamska ureditev; 150 m (odprava posledic neurja )
STRANKE SI BODO UREDILE ODVODNJA VANJE SAME, KS PRISPEVA DEL CEMENTA
27.	KC, Pugled (pri Čerčku); 6 vreč cementa;stranka si bo odvodnjavanje uredila sama
28.	KC, Martinja vas (pri Kolenc Mariji): 10 vreč cementa; stranka bo uredila odvodnjavanje sama
5.
G. Tomaž Brzin je na KS Mokronog naslovil prošnjo za ureditev ceste (od glavne ceste mimo Hočevarja in naprej ob reki Mimi na Puščavi). Sprejetje bil naslednji SKLEP: KS Mokronog bo ureditev ceste (od glavne ceste mimo Hočevarja in naprej ob reki Mimi na Puščavi), uvrstila v plan dela KS Mokronog za leto 2006. Sofinanciranje pa se izvede po ključu, ki velja za vse krajevne ceste.
6.
Glede prošnje ge. Stanislave Švare za pomoč pri priključitvi na javno kanalizacijo se izmed članov sveta imenuje komisija v sestavi:
-	Peter DEU	- vodja
-	Anton MAVER	- član
-	Igor JEVNIKAR	-član
Komisija naj skupaj s Komunalo Trebnje in predstavnikom investitorja gradnje, tovarno SEP, prouči možnost priklopa na javno kanalizacijo. Glede pokrivanja stroškov, ki bodo nastali s priklopom, pa se bo dogovarjalo v teku akcije.
7.
G. Branko Škarja je zaprosil za pomoč pri ureditvi odvodnja-
vanja meteornih voda s cestnih in obcestnih površin ob njegovi hiši. Sprejetje bil naslednji
SKLEP: G. Branku Škarji iz Martinje vasi se za sanacijo poškodb ob zadnjem neurju odobri 25 m drenažnih cevi fi 125.
8.
Ga. Angela Perše je zaprosila za pomoč pri ureditvi poškodovane krajevne ceste do njene hiše. Sprejetje bil naslednji
SKLEP: Ge. Angeli Perše se za poškodovano krajevno cesto do njene hiše odobri 50 m3 gramoza. Prevoz plača ga. Angela Perše sama.
K točki 4.
Sprejeti so bili naslednji SKLEPI:
1.
Vezano na 3 sklep 2. točke zapisnika seje sveta z dne 13. 6. 2005 (glede dovoljenja Si.Mobi-lu za uporabo ceste do cerkve, kjer je le-ta postavil anteno) je KS preverila lastništvo parcelne št. 153/3 k. o. Laknice in ugotovila, daje parcela, po kateri je speljana asfaltna dostopna cesta do cerkve, v lasti večjega števila ljudi (večina med njimi že pokojnih). Na osnovi gornjih ugotovitev KS Mokronog ne more biti soglasodajalec za uporabo poti do cerkve, da pa lahko le izjavo, da uporabi ceste (to je KS tudi gradila) ne nasprotuje.
2.
G. Borut Dvornik je Svetu KS Mokronog poslal idejni načrt za ureditev trškega obzidja ob Strelovem turnu in trškega prostora med Strelovim turnom in osrednjo trško ulico, ki je bil nato posredovan Zavodu za varstvo kulturne dediščine Novo mesto. Zavod je k idejnemu načrtu 20. 6. 2005 posredoval predhodno mnenje. Sprejetje bil naslednji SKLEP:
KS Mokronog zaprosi Občino Trebnje, da uvrsti izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega projekta za urbanistično rešitev tega predela trškega jedra v razvojni program občine.
3.
G. Ivan Metelko iz Škarpe 7, Mokronog je na KS Mokronog naslovil zahtevo za postavitev prometnega znaka "prepovedan promet za tovornjake, katerih skupna teža presega 5 ton". Sprejme se naslednji
SKLEP:
Zahtevo gospoda Metelka za postavitev prometnega znaka "Prepovedan promet za tovornjake, katerih skupna teža presega 5 ton" na KC po kateri ima dostop do svoje hiše g. Božo Kos, bo KS Mokronog odstopila v reševanje občinski Komisiji za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
4.
Člani Sveta KS Mokronog so se seznanili z odgovorom Občinske uprave Trebnje na pobudo oz. svetniško vprašanje glede:
-	ureditve starotrškega jedra in izgradnje pločnikov do ZP
-	zagotovitve večje varnosti v križišču RC z LC na Puščavi
-	aktivnosti za legalizacijo peskokopa Ostrožnik
5.
Člani Sveta KS so se seznanili z dopisom, ki ga je KS
Mokronog po nezadovoljivem odgovoru občine poslala na Direkcijo RS za ceste (vezano na sklep seje Sveta za dne 22. 2. 2005 - nepreglednost križišča na Puščavi).
6.
Odgovor na dopis ge. Majdi Jalšovec glede uporabe javne poti mimo Cvetanove "štale" proti Loščam (vezan je na sklep 16. seje sveta) se posreduje ge. Jalšovec.
7.
Pri rekonstrukciji krajevne ceste ("Reženove poti") na Svetem Vrhu so g. Jernej Grm, lastnik parcele št. 619/1 k. o. Laknice, g. Valko Oštir, lastnik pare. št. 619/4 k. o. Laknice, in ga. Tatjana Koruza (po pooblastilu njen oče Bojan Zalokar) lastnica par. št. 589 k. o. Laknice, brezplačno odstopili za potrebe ceste, del svojih predhodno naštetih parcel, po katerih je na novo narejen priključek na KC Sveti Vrh - Brezovec. Priključek je asfaltiran. Potrebno je pričeti s postopkom odpisa in zamenjave parcel, zato je Svet KS Mokronog sprejel naslednji SKLEP:
Občino Trebnje (pravno službo) se zaprosi za uvedbo in izpeljavo postopka za odmero in pravno ureditev lastninskih pravic za odstopljene dele zemljišča na parcelnih št. 619/1 k.
o.	Laknice, 619/4 k. o. Laknice in 589 k. o. Laknice.
8.
Gradbeni odbor za rekonstrukcijo krajevne ceste Slepšek - zaselek Tratarje v skladu s sklepom 16. seje pripravil rokovni plan aktivnosti (program del).
SKLEP:
Sprejme se rokovni plan aktivnosti (program del), ki gaje v zvezi z rekonstrukcijo krajevne ceste Slepšek - zaselek Tratar Svetu KS Mokronog posredoval v potrditev gradbeni odbor. (Program del je sestavni del tega zapisnika.) Gradbeni odbor za rekonstrukcijo krajevne ceste Beli Grič - Križni Vrh je v skladu s sklepom 16. seje pripravil rokovni plan aktivnosti (program del).
9.
Sprejme se rokovni plan aktivnosti (program del), ki gaje v zvezi z rekonstrukcijo krajevne ceste Beli Grič - Križni Vrh, Svetu KS Mokronog posredoval v potrditev gradbeni odbor. (Program del je sestavni del tega zapisnika.)
10.
Sprejme se poročilo o stanju cest v KS Mokronog po zadnjem neurju (v dnevih 19., 20. in 21. 8. 2005), ki ga je pripravil predsednik KS Mokronog, g. Anton Maver. (Poročilo je sestavni del zapisnika.)
11.
KO ZB NOV Mokronog se za izvedbo slavnostne seje ob spominskem dnevu (17. september) odobri 30.000,00 SIT finančne pomoči.
12.
Na prošnjo in prigovarjanje posameznikov (prebivalcev Martinje vasi) je bil zaradi hudega neurja in škode, ki ga je neurje povzročilo, 22. 8. 2005 opravljen sestanek predstavnikov gospodinjstev Martinje vasi. Na sestanku s predsednikom KS so domačini spregovorili o težavah z odvodnjavanjem ob vsakokratnih hujših nalivih. Po obravnavi zapisa ugotovitev in dogovorom na sestanku je Svet KS Mokronogsprejel naslednji
1---------
SKLEP: KS Mokronog naroči izdelavo idejne zasnove (predlog rešitve odvodnjavanja meteornih voda za naselje Martinja vas pri Mokronogu) pri AR Antonija Rotar, Ljubljana. Zasnova bo zajemala rešitev odvodnjavanja meteornih voda tako s področja gornjega in osrednjega dela vasi kot tudi dograditev že vgrajenega kanalizacijskega voda. Zajemala bo tudi rešitev odvodnjavanja površinskih voda od stanovanjske hiše ge. Leopoldine Jevnikar mimo stanovanjske hiše Rmanovih ter rešitev odvodnjavanja površinskih voda pri domačiji Škarja. Realizacija del se uvrsti v finančni plan dela KS Mokronog za leto 2006.
13.
G. Stane Peček je 5. 9. 2005 poslal KS Mokronog v razmislek predlog za praznovanje krajevnega praznika. Enak predlog je poslal na KS že pred dvema letoma. Po mnenju g. Pečka bi bil za praznovanje krajevnega praznika najprimernejši dan v letu 18. julij. (18. julija 1279 je bila namreč napisana listina, ki dokazuje, daje bil Mokronog že tedaj trg.) Predlagani datum je zgodovinski, je domoljuben in nima nobenih političnih asociacij niti tovrstnih ambicij, zato je po Pečkovem trdnem prepričanju sprejemljiv za vse. Po razpravi o predlogu je bil sprejel naslednji SKLEP:
Svet KS imenuje izmed članov sveta odbor za pripravo datuma krajevnega praznika, in sicer v sestavi:
1.	Borut	DVORNIK	-vodja
2.	Zvone	PRESKAR	- član
3.	Anton	MAVER	- član
Naloga odbora je pretehtati in ugotoviti primernost predloga, da Svet KS Mokronog razglasi 18. julij za praznik KS Mokronog, in sicer iz različnih pogledov (zgodovinskega, kulturnega, turističnega, ekonomskega, družbeno-političnega, družabnega in časovnega). Na podlagi ugotovitev odbor poskrbi za registracijo (pravno formalna opravila), pripravi vsebinsko zaznavo praznika in izvedbeni načrt prvega praznovanja. O poteku izvajanja aktivnosti poroča predsednik odbora na vsaki seji.
14.
Glede na to, da na KS Mokronog vse pogosteje prihajajo pritožbe zaradi zaraščanja gozda ob KC Puščava -Martinja vas, je bil sprejet naslednji SKLEP: Gospe Sonji Ponikvar, lastnici gozda v Martinji vasi, pare. št. 980 k. o. Mokronog, se pošlje dopis, v katerem seji naloži, da v roku 8 dni od prejema obvestila s strani KS Mokronog, poseka in uredi obcestno gozdno površino tako, da vejevje ne bo več oviralo prometa. V nasprotnem primeru bo za posek poskrbela KS na stroške lastnice.
15.
Svetnik g. Marjan Kolenc je podal pobudo za ureditev otroškega igrišča pri OŠ Mokronog.
Seja je bila zaključena ob 21.45 uri.
zapisala: Jožica Samide predsednik sveta KS Anton Maver
UGOTOVITVE O STANJU CEST V KS MOKRONOG PO NEURJU
Obilno deževje je povzročilo na cestnih in obcestnih površinah veliko škode tudi v KS Mokronog. V vasi Pugled je makadamsko urejeno dostopno cesto dobesedno odplavilo na njive in travnike. Družini Žužek in Šere sta ostali popolnoma odrezani od sveta. Po zaslugi posameznih predstavnikov KS Mokronog in domačih podjetnikov je sanacija stekla že v nedeljo, v ponedeljek a je bila javna pot že povsem nared za uporabo, e huje je bilo na Svetem Vrhu na cesti proti Brezovcu, kjer je zemeljski plaz odnesel s seboj v dolino dobršen del asfaltne ceste in obcestnih bankin. Plaz je zasilno saniran, takoda je cesta prevozna. Obstaja pa resna nevarnost, da bi večja količina zemeljske mase zdrsnila izpod vinogradov tudi na cesto. Zato KS Mokronog domačine in vse druge uporabnike te ceste opozarja, da so ob prevozu do plazišča previdni.
Voda pa je zalila tudi hlev in površino okoli njega v Martinji vasi pri Branku Kosu in kletne prostore Repove hiše. Močno je poškodovalo tudi makadamsko pot v Stari gori na Svetem Vrhu. Površinske vode pa so zaradi hudih nalivov hudo poškodovale tudi druge makadamske poti v KS Mokronog, predvsem obcestne površine (bankine) tako ob krajevnih kot ob lokalnih cestah.
Škoda je velika, sanacija bo dolgotrajna, dolgotrajna tudi za to, ker je zelo odvisno, kdaj se nas bo država usmilila in nam za v neurju povzročeno škodo namenila nekaj finančnega usmiljenja.
zapisal: Anton Maver
mokronajzarQ
PROGRAM DELA IN ROKOVNI PLAN AKTIVNOSTI PRI REKONSTRUKCIJI KRAJEVNE CESTE BELI GRIČ - KRIŽNI VRH
Na sestanku uporabnikov ceste Beli Grič - Križni Vrh, na katerem je bilo prisotnih več predstavnikov gospodinjstev, je 7 od njih soglasno vztrajalo na tem, da se čim prej pristopi k rekonstrukciji ceste Beli Grič - Križni vrh. Po navedbah prisotnih so uporabniki pripravljeni izvedbo projekta finančno podpreti po svojih zmožnostih.
Imenovali so tudi gradbeni odbor (Rudi Zupančič Rudi, Vili Saje ml. in Stane Rajer )ki pa so ga pri pripravi rokovnega plana del nekoliko spremenili, tako da predlagajo Svetu KS Mokronog nov gradbeni odbor, in sicer v sestavi: Rudi Zupančič st. -predsednik, Jože Rajer - član in Marš Srečko - član.
Po sestanku si je skupina zainteresiranih uporabnikov skupaj s predsednikom KS, g. Antonom Mavrom, ogledala celotno traso.. Predsednik KS se je javno strinjal, daje večji del trase zelo potreben rekonstrukcije, in nakazal možnosti, da pride rekonstrukcija ceste v plan KS za leto 2006 in 2007.
Skupna zemeljska in asfaltna dela bodo stala po grobi oceni od 6 do 7 milijonov SIT. Po obljubah krajanov prisotnih na sestanku bodo za to cesto zbrali 2.500.000,00 SIT. ROKOVNI PLAN DELA:
Dela se bodo izvajala v letih 2005 do 2007 V letu 2005 se bodo opravila projektna dela (zakoličenje, pridobitev soglasij lastnikov parcel, priprava in podpis pogodb za individualno sofinanciranje, druga dokumentacija). V letu 2006 se bodo izvajala zemeljska dela (predvidoma september in oktober), v letu 2007 pa asfaltna dela - predvidoma julij.
ZAKOLIČENJE TRASE:
-	do 25. 9. 2005 ( gradbeni odbor, predstavnik Sveta KS) PRIDOBITEV IZJAV O BREZPLAČNEM ODSTOPU ZEMLJIŠČ
-	do 15. 10. 2005 ( gradbeni odbor)
POPIS DEL
-do 25. 10. 2005
Popis del s finančnim ovrednotenjem opravi KS Mokronog in predsednik gradbenega odbora skupaj s strokovnim delavcem gradbene stroke.
PRIPRAVA IN SKLENITEV INDIVIDUALNIH POGODB O SOFINANCIRANJU:
-do 10. 11. 2005 (KS Mokronog), prispevki krajanov se zbirajo na računu KS Mokronog, obročno, v času od decembra 2005 do avgusta 2007
PRIPRAVA IN ODDAJA POVABIL K ODDAJI PONUDB IN IZBIRA IZVAJALCA ZEMELJSKIH DEL (RAZPISNA DOKUMENTACIJA )
-	maj 2006 (KS Mokronog)
POVABILO K ODDAJI PONUDB SE POŠLJE vsaj trem možnim izvajalcem del.
IZVEDBA ZEMELJSKIH DEL
-	september in oktober 2006 ASFALTIRANJE TRASE
-	predvidoma julij 2006 DOKONČANJE DEL
-	ureditev bankin in obcestnih površin(najkasneje tri tedne po asfaltiranju).
PROGRAM DELA IN ROKOVNI PLAN AKTIVNOSTI PRI REKONSTRUKCIJI KRAJEVNE CESTE SLEPŠEK - ZASELEK TRATAR
Na sestanku uporabnikov ceste Beli Grič - Križni Vrh, na katerem je bilo prisotnih več predstavnikov gospodinjstev, je 7 od njih soglasno vztrajalo na tem, da se čim prej pristopi k rekonstrukciji ceste Beli Grič - Križni vrh. Po navedbah prisotnih so uporabniki pripravljeni izvedbo projekta finančno podpreti po svojih zmožnostih.
Imenovali so tudi gradbeni odbor (Rudi Zupančič Rudi, Vili Saje ml. in Stane Rajer) ki pa so ga pri pripravi rokovnega plana del nekoliko spremenili, tako da predlagajo Svetu KS Mokronog nov gradbeni odbor, in sicer v sestavi: Rudi Zupančič st.-predsednik, Jože Rajer-član in Marš Srečko- član. Po sestanku sije skupina zainteresiranih uporabnikov skupaj s predsednikom KS, g. Antonom Mavrom, ogledala celotno traso.. Predsednik KS se je javno strinjal, daje večji del trase zelo potreben rekonstrukcije, in nakazal možnosti, da pride rekonstrukcija ceste v plan KS za leto 2006 in 2007.
Skupna zemeljska in asfaltna dela bodo stala po grobi oceni od 6 do 7 milijonov SIT. Po obljubah krajanov prisotnih na sestanku bodo za to cesto zbrali 2.500.000,00 SIT. ROKOVNI PLAN DELA:
Dela se bodo izvajala v letih 2005 do 2007 V letu 2005 se bodo opravila projektna dela (zakoličenje, pridobitev soglasij lastnikov parcel, priprava in podpis pogodb za individualno sofinanciranje, druga dokumentacija). V letu 2006 se bodo izvajala zemeljska dela (predvidoma september in oktober), v letu 2007 pa asfaltna dela -predvidoma julij.
ZAKOLIČENJE TRASE:
-	do 25. 9. 2005 ( gradbeni odbor, predstavnik Sveta KS) PRIDOBITEV IZJAV O BREZPLAČNEM ODSTOPU ZEMLJIŠČ
-	do 15. 10. 2005 ( gradbeni odbor)
POPIS DEL
-do 25. 10. 2005
Popis del s finančnim ovrednotenjem opravi KS Mokronog in predsednik gradbenega odbora skupaj s strokovnim delavcem gradbene stroke.
PRIPRAVA IN SKLENITEV INDIVIDUALNIH POGODB O SOFINANCIRANJU:
-	do 10. 11.2005 (KS Mokronog), prispevki krajanov se zbirajo na računu KS Mokronog, obročno, v času od decembra 2005 do avgusta 2007
PRIPRAVA IN ODDAJA POVABIL K ODDAJI PONUDB IN IZBIRA IZVAJALCA ZEMELJSKIH DEL (RAZPISNA DOKUMENTACIJA )
-	maj 2006 (KS Mokronog)
POVABILO K ODDAJI PONUDB SE POŠLJE vsaj trem možnim izvajalcem del.
IZVEDBA ZEMELJSKIH DEL
-	september in oktober 2006 ASFALTIRANJE TRASE
-	predvidoma julij 2006 DOKONČANJE DEL
-	ureditev bankin in obcestnih površin(najkasneje tri tedne po asfaltiranju).
Plan dela po predhodnih dogovorih s člani gradbenega odbora
zapisal: Stane Rajer
pripravil: Rudi Zupnačič
OTVORITEV REŽENOVE POTI
KS Mokronog je z obnovo 300 metrskega odseka krajevne ceste na Svetem Vrhu, ki ji domačini pravijo Rženova pot (in ne Reženova), uresničila večji del programa na cestnem področju za leto 2005. Otvoritvene slovesnosti so se v soboto, 10. 9. 2005, udeležili poleg predstavnikov Sveta KS Mokronog in številnih domačinov tudi predstavniki Občine Trebnje, ki jih je vodil podžupan g. Ciril Pungartnik.
Kot nam je povedal predsednik KS Mokronog, g. Anton Maver, znaša vrednost del 4.800.000 SIT. Od tega je KS prispevala 2.450.000 SIT, krajani 1.600.000 SIT, Občina Trebnje pa 750.000 SIT.
"Z opravljenim delom smo v KS rešili pereč problem, ki gaje pred obnovitvijo predstavljala strma kolovozna pot. Že vsako manjše neurje je domačinom povzročilo hude težave pri dostopu do svojih domačij in imetja", nam je povedal g. Anton Maver.
OBVOZNICA MOKRONOG
Študija variant
Predmet naloge je bila izdelava študije variant za obvoznico Mokronog, ki bi odpravila ozko grlo skozi naselje Mokronog ter izboljšala prometno povezavo med Trebnjem in Sevnico, oziroma Dolenjsko in Štajersko. Nalogo je po naročilu Direkcije RS za ceste pripravilo podjetje Acer Novo mesto d.o.o.. Naloga je obsegala izdelava študije cestnih povezav v M 1:5000, izdelavo ocene prometnih obremenitev vseh obravnavanih variant ter vrednotenje in primerjavo posameznih variant s predlogom najustreznejše rešitve in izdelavo usmeritev za pripravo idejnega projekta. Vrednotenje variantnih rešitev je vključevalo vrednotenje po vidikih regionalnega in urbanega razvoja, varovanja življenjskega okolja in naravnih vrednot, družbene sprejemljivosti (na lokalni ravni) ter vrednotenje po vidikih prometne učinkovitosti, ekonomske upravičenosti investicije, gradbeno-tehnične rešitve in prometne varnosti.
V primerjalni študiji so bile obravnavane tri variante:
Varianta 1
Rekonstrukcija obstoječe regionalne ceste skozi naselje Mokronog z izboljšavo elementov ceste in novim križiščem (krožiščem) v središču naselja.
Varianta 2
Poteka po zahodnem robu plansko predvidene nove obrtno
-	stanovanjske pozidave. Z regionalne ceste R1-215 se v križišču pri pokopališču odcepi proti severovzhodu. V območju nad Stajniškim potokom in vzhodno od čistilne naprave poteka po viaduktu.
Varianta 3
Poteka po osrednjem delu plansko predvidene nove obrtno
-	stanovanjske pozidave. Z regionalne ceste R1-215 se zahodno od trafo postaje odcepi proti severovzhodu. V območju nad Stajniškim potokom in gasilskim domom oz. sejmiščem poteka po viaduktu.
Normalni prečni profil ceste s pločnikom pri varianti I znaša:
- prometni pas	2 x 3,30=	6,60 m
- pločnik	2 x 1,60=	3,20 m
- bankina ob pločniku	2 x 0,50=	1,00 m
Skupaj		10,80 m
Za varianti 2 in 3 je privzet naslednji normalni prečni profil :		
- prometni pas	2 x 3,00=	6,00 m
- robni pas	2 x 0,30=	0,60 m
- bankina	2 x 1,20=	2,40 m
Skupaj		9,00 m
Rezultati primerjalnega vrednotenja
Glede vplivov na regionalni in urbani razvoj se izkazuje
kot najprimernejša varianta 2.
Varianta 1 (rekonstrukcija) ohranja promet skozi naselje, ima negativne vplive na poselitev zaradi poteka čez naselbinsko jedro in zmanjšuje potenciale za ureditev jedra naselja ter izrabo tega prostora v namen vitalnega sejma. Varianta 2 (najbolj zahodna) zagotavlja dobro regionalno povezavo, v bodočnosti omogoča ustrezno navezavo na regionalno smer proti Škocjanu (mimo pokopališča). Z vidika naselja nima negativnih vplivov na poselitev. Varianta 3 (srednja) poteka skozi območje novo načrtovane poslovno - stanovanjske cone, vendar ji ne zagotavlja boljše dostopnosti (viadukt) in bo lahko moteča za območje sejma ob gasilskem domu ter v mentalni prostorski sliki, zato bo pomembna kakovostna prostorska rešitev. Slednje velja tudi za varianto 2.
Primerjava posameznih variant po gradbeno - tehničnih kriterijih pokaže, daje glede na dolžino posameznih variant varianta 3 najkrajša, ter je ocenjena kot bolj ustrezna. Končna ocena ustreznosti gradbeno-tehničnega vrednotenja pokaže, daje varianta 1 ustrezna, varianti 2 in 3 pa sta manj ustrezni.
Primerjava variant z vidika varovanja življenjskega okolja in naravnih vrednot je bila prav tako pripravljena za vse tri variante. Varianta 1 s potekom v naselju nastajajo številni negativni vplivi na bivalno okolje (hrup, izpušni plini, slaba prometna varnost). Trasa pa je nesprejemljiva tudi zaradi vplivov na kulturno dediščino, saj je območje jedra naselja v celoti predlagano za zavarovanje kot kulturni spomenik. Glede vplivov na krajino in krajinsko sliko je ta varianta ustrezna. Varianta 2 poteka najbolj zahodno od naselja, po robu nove predvidene pozidave. Vplivi na bivalno okolje bodo sicer precej veliki, zato bo potrebno predvideti ustrezne protihrupne ukrepe. V začetni fazi, če bo varianta zgrajena pred samo pozidavo, bo cesta kot večji linijski objekt precej vidno izpostavljena in bo delovala kot tujek v prostorski sliki območja. Varianta 3 podobno kot varianta 2 bo imela na svojem poteku precejšnje vplive na bodočo in obstoječe bivalno okolje. Potekala bo namreč po sredini predvidene stanovanjsko-poslovne cone in v bližini sejmišča. Vendar pa bo ob tem v prostoru nekoliko manj opazna kot varianta 2.
VARIANTA 2
NA LGŠČAH
NA SEGIN/^
VARIANTA 1
V
vrgasa
V VARIANTA 3 ^
\'y ■■■■■■*■■ ■ i #
‘w.
o oo o oo o oo
^|J^/Mokronog
a ISKRA
r\ /m.
INnilPPATl
Pri vplivih na okolje lahko zaključimo, da je varianta 2 v manjši prednosti pred varianto 3, najmanj pa je ustrezna varianta 1 - rekonstrukcija obstoječe ceste.
Primerjava variant z vidika prometne učinkovitosti in ekonomske upravičenosti investicije pokaže, daje najugodnejša varianta 1, ki ima tudi najnižja investicijska vlaganja. V nasprotju z ekonomskimi kazalci, dajejo prometni kazalci povsem drugo sliko. Prometna učinkovitost pokaže, da je najugodnejša varianta 2. Torej je za rešitev prometnih zagat v Mokronogu najugodnejša varianta 2, ki pa je tudi najdražja. Investitorju predlagamo, da preuči možnost višjih investicijskih vlaganj in s tem izgradnjo obvoznice po varianti 2, ki je po vseh kazalcih prometne učinkovitosti najugodnejša.
Končne ugotovitve
Na podlagi primerjalne analize se izkaže, da je varianta 1 (rekonstrukcija obstoječe ceste) neustrezna za nadaljnjo obravnavo.
Glede na to, da rezultati sprejemljivosti v lokalnem okolju še niso znani, bosta v končnem vrednotenju predvidoma
ponovno tehtani varianti 2 in 3. Z doslej obravnavanih vidikov, po katerih je bilo vrednotenje že opravljeno, ima v skupi oceni prednost varianta 2. V nadaljnjih fazah priprave dokumentacije bo potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
-	ob nadaljnjem projektiranju bo potrebno z ustreznim oblikovanjem viadukt prostorsko in funkcionalno čimbolj prilagoditi naselju in novo predvideni poslovno-stanovanj-ski coni,
-	brežine vkopov in nasipov bo potrebno urediti s primerno zaokrožitvijo zgornjega roba brežin, ter jih mestoma zasaditi z grmovno vegetacijo,
-	nujna bo ustrezna ureditev obvoznice s primerno urbano opremo, kar vključuje tudi oblikovanje protihrupnih in vizualnih barier.
Kot je zapisano v končnih ugotovitvah, bodo krajani KS Mokronog imeli možnost izraziti svoja videnja in stališča na javni razgrnitvi ali pa jih v pisni obliki naslavljati na KS oziroma na Občino Trebnje.
OBVESTILO O IZVAJANJU PROJEKTA GERK
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je za izvajanje t. i. projekta GERK (Grafične Enote Rabe v Kmetijstvu), ki mora biti zaradi zagotavljanja izplačil subvencij v letu 2006 zaključen do konca letošnjega leta, zaprosilo poleg Kmetijsko-svetovalnih služb, Zavodov za gozdove, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter Geodetske uprave med drugim tudi upravne enote, da pristopijo in pripomorejo k izvedbi tega projekta.
Projekt obsega določitev grafičnih enot rabe za vsakega nosilca kmetijskega gospodarstva tako, da usposobljeni sodelavec v neposrednem sodelovanju kmeta in ob uporabi uradnih baz podatkov (digitalni katastrski načrt, evidenca rabe zemljišč, ortofoto posnetki) določi numerično in grafično pravilno enoto rabe kmetijskih zemljišč. Tako vzpostavljena evidenca grafičnih enot rabe bo služila za uveljavljanje ukrepov neposrednih plačil.
V Upravni enoti Trebnje že od junija dalje vabimo nosilce kmetijskih gospodarstev na sestanke, na katerih določimo GERK za njihovo kmetijsko gospodarstvo. Vabilo poleg podatkov o dnevu, uri, predvidenem trajanju in kraju sestanka ter uradni osebi, ki bo sestanek vodila, vsebuje tudi opozorilo, naj vabljeni s seboj prinese en izvod grafičnih podlag, ki jih je posredovala Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, z vrisanimi prijavljenimi kmetijskimi zemljišči v uporabi, ter kopijo C-obrazca prijave zemljišč v uporabi za leto 2005 oziroma ostalo ustrezno dokumentacijo.
Pri izvajanju projekta GERK je pomembno, da vabljeni nosilec kmetijskega gospodarstva dobro pozna svoja zemljišča, saj le tako lahko omogoči strokovnemu sodelavcu tekoče in nemoteno vrisovanje GERK-ov. V kolikor nosilec tega poznavanja nima, priporočamo, da se sestanka skupaj z njim udeleži član gospodinjstva oz. tisti, ki ta zemljišča dobro pozna. Ta oseba se sestanka udeleži lahko tudi sama brez nosilca kmetijskega gospodarstva, če ga le-ta pisno pooblasti.
Pri sami organizaciji dela pa prihaja lahko do težav, ko se vabljena oseba sestanka ne udeleži in tega ne sporoči pravočasno na telefonsko številko, ki je v vabilu navedena. Zaradi tega prosimo vse kmete, ki bodo prejeli vabilo, da se navedenega sestanka zanesljivo udeležijo, saj brez usklajenih GERK-ov v letu 2006 ne bo možno uveljavljati subvencij oz. ukrepov kmetijske politike. Prav tako želimo opozoriti, da zaradi preprečitve čakalnih vrst upoštevajo uro, navedeno na vabilu. Zagotavljamo, da se bomo v Upravni enoti Trebnje ob dobri pripravi kmetov na sestanek potrudili, da bomo sestanek v čim krajšem času zaključili.
UPRAVNA ENOTA TREBNJE
REGIS1RACUA SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV PREK SISTEMA E-VEM
V skladu s spremembami Zakona o gospodarskih družbah je s 1.7. 2005 začel delovati Državni portal za vse poslovne subjekte e-VEM, ki bo omogočal registracijo samostojnega podjetnika - posameznika - na enem mestu. To pomeni, da je AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) postala registrski organ za samostojne podjetnike in da vpis samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije pomeni hkrati tudi njegovo registracijo.
Državni portal za vse subjekte e-VEM je namenjen uporabi obstoječim ter bodočim samostojnim podjetnikom. Namen portala je omogočiti vpis samostojnega podjetnika - posameznika v Poslovni register Slovenije, vpis spremembe podatkov, vpis prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnikov ter vodenje podatkov o podjetnikih v registru. Poseben poudarek uporabe sistema e-VEM je v tem, da obstoječim in bodočim podjetnikom ni več treba obiskovati posameznih ustanov (AJPES, DURS, ZPIZ, ZZZS...), ampak lahko postopek registracije oziroma vse spremembe ter prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje opravi hitreje in na enem mestu. Bodoči samostojni podjetnik - posameznik, mora pred opravljanjem dejavnosti pridobiti ustrezna dovoljenja za opravljanje le-te.
Vpis samostojnega podjetnika, vpis spremembe podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnikov se lahko izvede po elektronski poti preko svetovnega spleta od doma ali na eni izmed vstopnih točk sistema Vse na Enem Mestu (v nadaljevanju: točke VEM), kjer so podjetniku zagotovljene:
-	vse informacije v zvezi z vpisom sprememb;
-	vsi obrazci, potrebni za vpis, spremembo ali izbris podjetnika iz registra;
-	pomoč pri izpolnjevanju elektronskih obrazcev v aplikaciji e-VEM ter posredovanje podatkov pristojnim organom in institucijam.
Točke VEM so:
-	vse izpostave;
-	vse upravne enote in krajevni uradi;
-	vstopna točka Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo;
-	vstopne točke v okviru projekta Phare;
-	vstopne točke Gospodarske zbornice Slovenije in območnih gospodarskih zbornic;
-	vsi davčni uradi Davčne uprave Republike Slovenije.
Točke VEM posredujejo podatke o podjetniku na AJPES, ki izvede potrebne postopke. Za območje občine Trebnje je zaenkrat edina vstopna točka Upravna enota Trebnje.
mokronajzar|
Prijava za vpis, za spremembo podatkov in za prenehanje opravljanja dejavnosti samostojnih podjetnikov v register se vloži na obrazcu "Prijava za vpis v Poslovni register Slovenije" v elektronski ali papirnati obliki. Prijavo za vpis v elektronski obliki lahko uporabljajo vsi podjetniki, ki imajo v spletnem brskalniku nameščeno eno izmed kvalificiranih spletnih potrdil za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov. Podjetniki se lahko oglasijo tudi na eni izmed vstopnih točk v Sloveniji, kjer jim pri oddaji vlog pomagajo referenti VEM na vstopnih točkah. Obrazec prijave v papirnati obliki sprejme točka VEM in ga v elektronski obliki posreduje AJPES-u.
Storitve portala e-VEM so brezplačne in jih lahko uporabljajo vsi posamezniki, ki imajo kvalificirano digitalno potrdilo. Samostojnemu podjetniku posamezniku za opravljeno storitev na eni izmed vstopnih točk ni potrebno plačevati upravne takse.
Za ostale informacije v zvezi z registracijo samostojnih podjetnikov smo vam na voljo na sedežu Upravne enote Trebnje, Goliev trg 5, v informacijski pisarni v pritličju (soba št. 4) oziroma po telefonu 07 34 82 258 (ga. Vesna Kočan) ali 07 34 82 259 (ga. Anka Rokavec).
NOVE REGISTRSKE TABLICE
V začetku avgusta je pričel veljati Pravilnik o registrskih tablicah motornih in priklopnih vozil, ki predpisuje nove registrske tablice.
Ob tem obveščamo vse državljane, daje začetek uporabe novih registrskih tablic vezan na postopek izbire izdelovalca tablic, ki pa še ni končan. Do tedaj bomo še vedno izdajali "stare" registrske tablice, ki bodo ostale v veljavi tudi po začetku izdaje registrskih tablic z novo vsebino.
Zamenjava sedanjih registrskih tablic ni obvezna, saj vse registrske tablice ostanejo v veljavi tudi v prihodnje. Nove registrske tablice bomo nameščali na novo registrirana vozila ali ob zamenjavah na izrecno željo lastnika vozila.
Izdane registrske tablice so po novem vezane na vozilo in ne več na lastnika. Izjema je določena le za registrske tablice z izbranim delom označbe po želji lastnika; ta registrska tablica pa je vezana na lastnika in jo lahko prenaša z vozila na vozilo.
Podrobnejša pojasnila in informacije v zvezi z novostmi na področju registrskih tablic zainteresirani lahko dobijo v pritličju poslovne stavbe, Goliev trg 5, Trebnje, na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 35,
kontaktne osebe so: ga. Kužnik Silva, ga. Berta Platiše in ga. Darja Prelog;
tel. št. 07-3482-252 in 07-3482-276 ter v informacijski pisarni Upravne enote Trebnje, soba št. 4 svetovalka za pomoč strankam ga. Mateja Jaklič; tel. št. 07-3482-258
Trebnje, avgust 2005 UPRAVNA ENOTA TREBNJE
ZA OSEBNO IZKAZNICO LAHKO ZAPROSITE NA KATERIKOLI UPRAVNI ENOTI
Upravna enota Trebnje obvešča vse stranke, da so v mesecu juliju 2005 pričele veljati spremembe Zakona o osebni izkaznici, ki so razširile pristojnost izdajanja osebnih izkaznic iz upravne enote, ki je bila pristojna po stalnem prebivališču stranke, na območje celotne države.
Ta sprememba pomeni, da lahko državljan Republike Slovenije zaprosi za izdajo osebne izkaznice na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji.
Zakon pa vsebuje tudi določbo, ki v nujnih primerih (kot npr. zdravljenje, bolezen oz. smrt ožjega družinskega člana, nujni službeni opravki) omogoča izdajo osebne izkaznice tudi na Ministrstvu za notranje zadeve.
V duhu načela državljanu prijaznejše uprave pa je zakon racionaliziral tudi postopek preklica pogrešane osebne izkaznice v Uradnem listu, saj to dejanje sedaj na stroške državljana zanj opravi upravna enota, v tem primeru pa tista upravna enota, pri kateri ima državljan stalno prebivališče.
Ponovno pa obveščamo, daje z veljavno osebno izkaznico omogočen državljanom Republike Slovenije vstop (in prebivanje do 90 dni) v vse države Evropske unije (Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska, Velika Britanija ) in tudi v države članice Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Norveška, Liechtenstein), na podlagi bilateralnih sporazumov pa tudi na Hrvaško in v Švico).
Podrobnejša pojasnila in informacije v zvezi z novostmi na področju osebnih izkaznic lahko zainteresirani dobijo v pritličju poslovne stavbe, Goliev trg 5, Trebnje, na Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Trebnje, soba št. 37
kontaktni osebi sta: ga. Rman Danica in ga. Branka Ajdič;
tel. št. 07-3482-279
ter v informacijski pisarni Upravne enote Trebnje, soba št. 4 svetovalka za pomoč strankam ga. Mateja Jaklič; tel. št. 07-3482-258
Trebnje, avgust 2005 UPRAVNA ENOTA TREBNJE
OBVESTILO VODJE POLICIJSKEGA OKOLIŠA
V	zadnjem času na območju Policijske postaje Trebnje beležimo večje število kaznivih dejanj tatvin denarnic, v katerih imajo občani shranjene bančne kartice skupaj s PIN kodo. Opozarjamo občane, da PIN kod ne hranijo v denarnicah skupaj z bančnimi karticami, denarnic pa naj ne puščajo na vidnih mestih v vozilih.
Ker prihaja čas trgatev in s tem do večjega obiska oz. zadrževanja v vinorodnih okoliših naj vas spomnimo na samozaščitno ravnanje (zaklepanje vozil, zidanic, shranjevanje vrednejših predmetov).
V	jesenskem času se morajo udeleženci v cestnem prometu prilagajati vremenskim spremembam, ki pogojujejo varno udeležbo v cestnem prometu. Vse udeležence naprošamo, da hitrost svojih vozil prilagodijo trenutnim situacijam v prometu.
Zaradi opravil na poljih naprošamo uporabnike kmetijske mehanizacije, dajo očistijo, predenj se vključijo v javni promet, in tako zagotovijo varno udeležbo v prometu tudi drugim udeležencem.
Naprošamo vas, da o pojavu sumljivih vozil in oseb takoj obvestite Policijsko postajo Trebnje (tel. št. 07 3462700 ali 113).
Janez ŠEN1CA VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA
VEDNO PRIPRAVLJENI GASILCI
(poročilo o delu PGD Mokronog)
15. april
Travniški požar na Puščavi (med rekama Mirno in Bistrico) so gasili 4 gasilci.
23. april
V Šentrupertu je bil orientacijski pohod gasilske mladine. Iz PGD Mokronog so tekmovale 3 ekipe. Starejši pionirji so usvojili 1. mesto.
7. maj
Člani društva smo odšli na izlet v Maribor, kjer smo bili gostje PGD Maribor mesto. Glavni sponzor izleta je bil TOM Mokronog, prispevali sta še Pekama Bistrica in Mesarstvo Cvetan.
11. maj
Pomagali smo TOM-u na Puščavi pri selitvi razstavnih eksponatov.
14. maj
Pri gasilskem domuje potekala delovna akcija.
18.	maj
Obilno deževje - črpanje vode iz kleti.
19.	maj.
Pomoč TOM-u, selitev razstavnih eksponatov iz kulturnega doma.
Zadnje dni maja in prve dni junija smo dokončali objekt za hranjenje miz in tekmovalnih rekvizitov. Pri gradnji je prostovoljno delalo veliko članov našega društva, gotovo pa je treba izpostaviti Toneta Tratarja in poveljnika Petra Železnika. Posebno priznanje in zahvalo zasluži donator PETER DEU. Cena darovanega lesa, stroški razžaganja in podarjeni opaž za streho, se seštevajo v sto tisoč tolarjev.
5. junij
Sestanek upravnega in nadzornega odbora.
5. junij
Redarstvo na TOM teku.
18.	junij
Sodelovanje na občinskem gasilskem tekmovanju na Mimi. Ekipa pionirjev je usvojila 4. mesto, ekipi mladincev 2. in 9. mesto, ekipa starejših gasilcev pa 1. mesto. 25. junij
Organizirali smo gasilsko veselico. Pogrešali smo obisk Mokronožanov.
2. julij
Veterani so dosedlovali na tekmovanju, ki ga je organiziralo PGD Krka (GZ Ivančna Gorica).
16. julij
Veterani so na tekmovanju, ki gaje organiziralo PGD Sveti Križ z Belega Griča, dosegli lep uspeh (2. mesto).
16. julij
Članska ekipa je na tekmovanju, ki gaje organiziralo PGD Veliki Cimik, zasedla 3. mesto.
20.	julij
Delovna akcija zlaganje desk za oboj strehe na gasilskem domu.
19.	avgust
Gašenje požara na Jelševcu. Sodelovala ekipa z GVC 24/50.
21.	in 22. avgust
Obilno deževje. Črpanje vode (5x) iz kleti več stanovanjskih hiš.
4. september
Sestanek upravnega in nadzornega odbora.
4. september
Starejši pionirji so se udeležili regijskega tekmovanja v orientacijskem pohodu v Gaberju in usvojili 4. mesto.
18. september
Občinskega gasilskega tekmovanja sta se udeležili ekipi ČLANI B (2. mesto) in ČLANI A (9. mesto).
DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA VESELE ŠOLE
Potlej je sreča, če v travi najdeš deteljo štiriperesno, a tudi, če imaš v glavi kaj takega, kar je zaresno.
(T. Pavček)
Slednje so sredi aprila dokazali tudi učenci šol iz občine Trebnje, ki so se udeležili državnega tekmovanja iz znanja Vesele šole. Le-tega smo v preteklem šolskem letu organizirali na naši šoli. Tekmovalo je 40 učencev (našo šolo zastopalo 13 učencev). Vsi mokronoški učenci so dosegli visoko število točk, zlato priznanje pa sta usvojila Jasmina Ponikvar, ki je že drugič dosegla vse možne točke, in Tomaž Kerne.
Tekmovanje iz znanja Vesele šole kljub imenu " VESELA" zahteva od mentorjev in učencev veliko učenja in dela. Zato smo hvaležni, da so nam številni sponzorji pomagali prižgati iskrico v očeh otrok, ko so videli, da njihov trud ni ostal neopažen. Zahvaljujemo se avtobusnemu in turističnemu podjetju Krkatur, OŠ Mokronog, Samostojnemu sindikatu kontrolorjev letenja, KS Mokronog, podjetju Kopija - nova, Zavarovalnici Triglav, Zavarovalnici Tilia, tovarni TOM, Pekarni Bistrica in Mesarstvu Cvetan.
Stanka Ban Virant
"Otroci na podeželju so pogosto prikrajšani za številne dejavnosti, kijih mestnim otrokom nudijo različne organizacije. Pa vendar imajo naši otroci srečo - da imajo starše, ki si upajo predlagati in aktivno sodelovati, ter šolo, ki je pripravljena izziv sprejeti in ga realizirati." S temi besedami smo v začetku julija zaključili že drugi Teden počitniških aktivnosti. Namenjen je bil osnovnošolskim otrokom; le-tem smo želeli predstaviti možnosti za aktivno preživljanje prostega časa in jih naučiti določenih praktičnih vsebin. Letos se je delavnic udeležilo 33 otrok - večina iz mokronoške šole, kar nekaj pa je bilo tudi otrok iz sosednjih šol.
Program, ki so ga sestavili predstavniki sveta staršev in strokovni delavci šole, je bil zelo pester in raznolik. Poleg strokovnih delavcev šole so pri izvedbi sodelovali še pek, gasilci, trebanjski taborniki ter nekateri starši in stari starši otrok. Tako so otroci pod vodstvom peka z veliko vnemo spekli pletene štručke. S taborniki so pripravili taborni ogenj, postavili šotore, delali vozle in napeli čisto prave loke, pridobljeno znanje o orientaciji v naravi pa pozneje uporabili na orientacijskem pohodu. Spoznali so opremo in delo gasilca, za konec pa še sami poskusili, kako se pogasi ogenj. Navdušeno so občudovali spretnost reševalnega psa, v različnih športnih
TEDEN POČITNIŠKIH AKTIVNOSTI V OŠ MOKRONOG
Frane Videčnik, član zmagovalne ekipe veteranov PGD Mokronog na občinskem tekmovanju,
Z usvojenim pokalom.
TEKMOVALNE EKIPE PGD MOKRONOG
Veterani
Franc VIDEČNIK, Jože SIMONČIČ, Stanko ZUPANČIČ, Vinko KOS, Ladislav ABINA, Anton ZIDAR, Anton TRATAR in Franc GREGORČIČ.
Člani A
Mitja BREGANT, Peter GREGORČIČ, Marko BREGANT, Simon ŠTAMCAR, Darko LAMOVŠEK ml., Borut JEVŠEVAR, Boris KRIŽANAC, Zvonko JANC in Marjan NOVAK ml.
Člani B
Snežka BIZJAK, Franci JEVNIKAR, Darinka BREGANT, Mihael BREGANT, Pavel ŽELEZNIK, Peter MIKEC, Alojz BREGANT, Peter ŽELEZNIK in Slavko TRŠINAR.
Mladinci 1
Jure B1JEC, Gregor MOŽINA, Luka TRAMTE, Jakob MEGLIČ, Aljaž GREGORČIČ, Gregor MAJCEN, Žiga ROZMAN, Gregor ERPIČ in Aleš PETRIČ.
Mladinci 2
Mojca MOŽINA, Igor ŠPELIČ, Gregor ŠPELIČ, Polona GREGORČIČ, Rok ŠINKOVEC, Anja GREGORČIČ, Matej ŠPELIČ, Igor JEVNIKAR, Daniel ZUPAN in Rok ŠPELIČ.
Pionirji
Simon GREGORČIČ, Tadej KRMELJ, Klemen STRU-PEH, Petra ŽELEZNIK, Vesna LAMOVŠEK, Špela MEJAŠ, David MACEDONI, Uroš ERPIČ, Veronika TRATAR, Jan JANKOVIČ in Anka ČEH.
OPRAVIČILO
V 25. številki Mokronajzarja je bilo pod naslovom Ciciban praznuje 60 let med drugim objavljeno besedilo, da bo "pet najstarejših Cicibanov nagrajenih z lepo knjižno nagrado". Ne bo (oz. ni bilo) nagrajenih 5 revij, ampak pet lastnikov najstarejših revij Ciciban. Do neljube napake je prišlo, ker prispevek ni bil poslal v lektoriranje. Vsem bralcem se iskreno opravičujem in se obenem zahvaljujem za razumevanje.
Vesna Magovec Regent
|mok»on/uzab
igrah pa so pokazali tudi svojo spretnost. Njihovo ustvarjalnost je bilo opaziti tudi v glasbeni delavnici, v različnih likovnih delavnicah pa je nastalo veliko zanimivih izdelkov, ki bodo krasili njihove domove. Igraje so se seznanjali z nemškim in angleškim jezikom, spoznavali drugačnost ljudi v Unicefovi delavnici ter bili pravi mali znanstveniki pri izvajanju naravoslovnih poskusov. V okviru počitniških dejavnosti pa smo jih popeljali tudi v dolenjsko prestolnico, kjer so si v Planetu Tuš ogledali film Roboti ter spoznavali našo zgodovino v Dolenjskem muzeju. Na zaključni prireditvi so otroci staršem z razstavo predstavili vse dejavnosti in jim pripravili sladko pogostitev. Otroci pa so si za prizadevnost na Tednu počitniških aktivnosti zaslužili priznanja.
Poleg izvajalcev so k realizaciji počitniških dejavnosti pomemben del prispevali tudi sponzorji: Krka d. d. Novo mesto, Integral d. o. o. Novo mesto, Tem Čatež, Terca Šentrupert, KZ Trebnje, Občina Trebnje, OŠ Mokronog, Pekarna Mokronog, Mesarstvo Cvetan ter starši otrok. Idej ter prizadevnosti nam ne manjka in ob pomoči sponzorjev iz domačega okolja bomo gotovo upihnili še kakšno svečko na torti ob zaključku delavnic.
Stanka Ban Virant
PRVOŠOLČKI NA EKO KMETIJI
Učenci prvega razreda Osnovne šole Mokronog in podružnice Trebelno, zajčki in pikapolonice, smo bili zadnje šolske dni še vedno aktivni. V okviru programa smo obiskali ekološko kmetijo Ziherl v Ostrožniku. Prijazna gospa Malči nas je popeljala po svoji kmetiji, bogati z ekološkimi pridelki.
Za začetek našega obiska nam je pripravila domač sok iz jagod, malin in ribeza. Nato nas je seznanila z raznovrstnimi žiti. Pšenico, oves in ječmen smo že poznali, nekatera (pira, proso, ajda, lan) pa so nam bila neznana. Skuhala nam je mlečno kašo in nam spekla pirin kruh ter pšenični z lanenimi semeni.
Po okusnem in zdravem prigrizku smo dobili dovolj moči, da smo se preizkusili v "pajtlanju", kar nas je še posebno utrudilo.
Pred nami seje že razprostiral cvetoči lan in raznovrstna zelenjava: kumare, bučke, korenček, paradižnik, paprika, solata, krompir, rdeča pesa, zelje, brokoli, jajčevci... Gospa Ziherl nam je pokazala še svoj zeliščni vrtiček. Z vohom smo nekatera zelišča tudi prepoznali: meta, žajbelj, peteršilj, melisa, rožmarin, kamilice, kumina, timijan, šentjanževka, materina dušica, ameriški slamnik...
Pehtran smo lahko poizkusili v slastni domači pehtranovi potici.
Ob koncu smo si žejo potešili z zeliščnim čajem in se z mislijo, da tudi brez sodobnih kemičnih pripravkov zraste sladko in dišeče, vrnili v šolo.
Saša Brudar in Maja Ziherl
UTRINEK PRVEGA ŠOLSKEGA DNE
1. septembra letos smo v našo šolo slovesno sprejeli prvošolčke. Ob glasbi smo prikorakali do svojega razreda in slavnostno prestopili šolski prag. Učiteljici sva se jim predstavili in jim ob tej priložnostni poklonili čepico in rumeno rutko, ki jih bo odslej celo leto spremljala v šolo. Popoldne je hitro minilo, saj so prvošolčki plesali in uživali ob pravljici Zajec gre na luno. Poiskali smo še darila, ki so bila skrita v paketih. V razred smo povabili tudi starše. Razšli smo se srečni v pričakovanju novega šolskega leta.
Frančiška Kapus in Polona Kralj Zupančič
PRVI ŠOLSKI DAN NA TREBELNEM
Tudi v podružnični šoli Trebelno smo prvega septembra sprejeli trinajst prvošolcev. Vse zbrane je najprej nagovorila ga. ravnateljica Zvonimira Kostrevc, nato pa še pomočnica ravnateljice, ga. Polona Kralj Zupančič. Učenci so postali majhne pikapolonice in so takoj z navdušenjem sodelovali pri programu. Ob zaključku so prejeli balon in odšli domov novim dogodivščinam naproti.
Ivica Kocjan
mokronajzarE
PROJEKT "POLICIJA ZA OTROKE" V
OŠ MOKRONOG IN NA PODRUŽNIČNI ŠOLI TREBELNO
V Sloveniji poteka projekt "Policija za otroke", ki jo v našem okolju vodi vodja policijskega okoliša policist Janez Senica. V prvih dneh pouka je prvošolcem že predstavil varno pot v šolo in na zanimiv način otrokom z računalniškim programom "Znalček v prometu" razložil prometna pravila in jih popeljal skozi Mokronog in Trebelno. S prvošolci so prehodili vse poti in pravilno prečkali najpomembnejše prehode.
20.	9. 2005 je bila v Kulturnem domu Mokronog za učence prve triade ter za najstarejši skupini otrok iz vrtca lutkovna igrica v izvedbi gledališča Zajec z naslovom Kliči 113, kjer so si otroci preko živalskih likov in šaljivih prizorov naučili, kako se izogniti nevarnim situacijam. Po končani predstavi so se pred gasilskim domom predstavili policisti z vozili, opremo in službenim psom. Predstavitev je bila izvedena v okviru projekta Ministrstva za notranje zadeve "Policija za otroke". Organizator igrice in predstavitve policije je policijska postaja Trebnje in v njenem okviru VPO, policist Janez Šenica. Lutkovno igrico sta finančno podprli KS Mokronog in KS Trebelno.
Tako bogat in zanimiv način učenja je za otroke zabaven in zelo primeren, saj se preko igre zelo hitro in veliko naučijo. Tudi v bodoče si želimo tako prijetno in zanimivo sodelovanje z vodjo policijskega okoliša, g. Janezom Šenico.
Na koncu, čeprav bi kronološko bolj sodilo na začetek, pa še zahvala predsedniku PGD Mokronog Janezu Bregantu, ki je v slogu gasilskega pozdrava Na pomoč ročno odprl dom mokronoških gasilcev, ko je dež zagrozil, da bo preprečil na dvorišču načrtovano izvedbo projekta.
Polona Kralj Zupančič
PRIJETEN OBISK
Gospo Deso Muck smo v četrtek, 5. 5. 2005, zelo nestrpno pričakovali, a ko nam je na svoj zabaven način pripovedovala o svoji mladosti, seje ozračje zelo sprostilo. Zanimivo je bilo videti pisateljico, igralko in veliko humoristko v telovadnici naše šole. Zvedeli smo marsikaj novega o njej, česar v časopisu ne piše. Mislim, da si vsi želimo, da bi še kdaj prišla med nas, pa čeprav nam je nekoliko težko, saj nam je poklonila ves svoj honorar za nakup knjig in s tem obogatitev naše knjižnice. Pisateljici se v imenu učencev in delavcev šole iskreno zahvaljujem in ji želim še veliko ustvarjalnih dni..
Meri Lindič, 8. a
KVIZ "MLADI IN GIBANJE RDEČEGA KRIŽA"
Na zadnji šolski dan 24. junija letos smo v OŠ Mokronog po kratkem kulturnem programu izvedli šolski kviz "MLADI IN GIBANJE RDEČEGA KRIŽA". Organiziran je bil v okviru OZRK Trebnje; le-ta je kviz tudi razpisal. Ob tej priložnosti smo v našo sredo povabili gospo Majdo Miklič, sekretarko območnega združenja RK Trebnje, in predstavnice krajevne organizacije RK Mokronog. Tekmovali so učenci 7. in 8. razreda devetletke, in sicer 5 skupin. Tekmovanje je nadzirala komisija (Irena Florjančič, mentorica mladih članov Rdečega križa OŠ Mokronog, Majda Miklič, sekretarka OZRK Trebnje, in Olga Janežič, predstavnica krajevne organizacije. Tekmovalci so preizkusili svoje znanje o zgodovini gibanja RK, organiziranosti in dejavnostih gibanja, mednarodnem humanitarnem pravu, znaku RK, temeljnih načelih, krvodajalstvu in darovanju organov ter dejavnost RK. Zmagovalna ekipa (Elizabeta Jevnikar, Simona Zupančič in Grabnar Jurc) je bila nagrajena s sedemdnevnim letovanjem v Fiesi (sponzor OZRK Trebnje).
Mentorica mladih članov RK OŠ Mokronog
Irena Florjančič
PRIJETEN SPOMIN
Pa smo le dočakali zadnji osnovnošolski dan in s tem tudi zaključno prireditev, na kateri smo se želeli posloviti drug od drugega, pa tudi od staršev in delavcev šole, smo si v mislih rekli 15. junija 2005. Ker nas je bilo veliko (kar 48 osmošolcev), smo se bali, da telovadnica Osnovne šole Mokronog ne bo mogla sprejeti vseh povabljenih. Prisluhnila nam je KS Mokronog (oz. njen predsednik) in nam prijazno dovolila uporabo dvorane mokronoškega kulturnega doma. Res da smo čistili po pokopališču (v 7. razredu) in spomladi naslednje leto tudi po Mokronogu, a nismo si mislili, da bomo v zameno lahko za našo prireditev "brezplačno" uporabili dvorano.
Hvala Krajevni skupnosti Mokronog!
Zadnja generacija učencev H. razreda osemletke
SPOMINSKI DAN
V spomin na 17. september 1941, ko je bila v Mokronogu ustanovljena Mokronoška partizanska četa, 23. september 1943, ko je bila ustanovljena 12. SNOUB in v spomin na žrtve , ki so padle septembra 1942 v Cugljevi in Kuretovi dolini, je bila v počastitev spomina na te dogodke v Kulturnem domu Mokronog slavnostna seja Sveta KS Mokronog, katere se je udeležilo precejšnje število tistih, ki se s ponosom spominjajo zgodovinskih dogodkov.
A. M.
DRUGI ŠTUDENTSKI RAZISKOVALNI TABOR V MOKRONOGU
V času med 8. in 13. avgustom je v Mokronogu potekal drugi Poletni interdisciplinarni raziskovalni tabor (PIRT) Mokronog 2005. Pobudnika in organizatorja tabora sta bila podobno kot lani domačin Marko Kapus iz Mokronoga in absolventka etnologije in kulturne antropologije Alenka Lamovšek iz Novega mesta. Pri organizaciji in izvedbi tabora je sodeloval tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto s spodaj podpisanim kot strokovnim vodjem tabora. Skupaj smo opredelili namen tabora, določili njegove cilje ter oblikovali program v skladu s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji, ki smo si jih zastavili že pri organizaciji prvega tabora:
-	izdaja nove publikacije o kulturni dediščini Mimske doline,
-	izdelava topografije kapelic in znamenj mokronoške župnije,
-	raziskava dediščine gostilniške obrti v Mirnski dolini,
-	raziskava stavbne dediščine v Mokronogu in njegovi okolici,
-	izdaja zgoščenke z ljudskimi pesmimi iz Mimske doline v interpretaciji pevske skupine Ragle iz Trebnjega.
Letošnjega tabora se je udeležilo 11 študentk Filozofske fakultete Ljublana, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in Fakultete za arhitekturo. Poleg teh so na taboru sodelovali tudi člani skupine Ragle iz Trebnjega. Udeleženci tabora so v treh delovnih skupinah raziskovali gostilne in ljudsko petje v Mirnski dolini ter dediščino stavbarstva v Mokronogu z okolico. Pri prvih dveh temah
mokronajzarI
gre za nadaljevanje dela z lanskega tabora, tretja tema pa je bila letos nova.
Skupine so vodili izkušenejši študentje po programu, ki je bil usklajen s strokovnim vodjem tabora in konzultanti na obeh fakultetah. Sedež tabora je bil v mokronoškcm župnišču. Tabor smo uspešno zaključili z razstavo v prostorih župnišča. Ob tej priložnosti so udeleženci tabora predstavili svoje delo, pridobljene izkušnje in izsledke.
Ob zaključku letošnjega tabora lahko na podlagi doslej zbranega gradiva in taborskih izkušenj že strnemo nekaj bistvenih ugotovitev. Skupina, kije raziskovala gostilniško obrt, je na letošnjem taboru dopolnila manjkajoče podatke o gostilnah v Mimski dolini (Mirna, Gomila, Vesela Gora, Šentrupert, Puščava, Martinja vas pri Mokronogu, Prelesje) in je s tem raziskovalno temo pripeljala do zaključka. Doslej zbrano gradivo je obsežno in po kvaliteti dovolj bogato, da bo lahko služilo za izdelavo načrtovane diplomske naloge, ki jo namerava izdelati ena izmed udeleženk tabora.
Z dopolnjevanjem gradiva se je ukvarjala tudi skupina, ki je raziskovala ljudsko petje. V sodelovanju s skupino Ragle iz Trebnjega in Markom Kapusom je skupina letos uspela obiskati 15 informatorjev v Mokronogu z okolico in na Trebelnem, ki so skupini posredovali obilo novega gradiva. Doslej zbrano gradivo kaže na to, daje raziskava ljudskega petja in godčevstva v Mokronogu in na Trebelnem pri koncu. Ostaja pa odprta raziskava še v drugih krajih v Mimski dolini, predvsem v vaseh okrog Mirne in Šentruperta, kjer naj bi bilo po naših informacijah ohranjeno bogato izročilo ljudskega pesništva. Izbor doslej zbranega gradiva bo jeseni (18. novembra) predstavila skupina Ragle iz Trebnjega na svojem letnem koncertu v Kulturnem domu v Mokronogu.
Skupina, ki je raziskovala dediščino stavbarstva v Mokronogu z okolico, je letos poskušala na podlagi prvih raziskav pripraviti izhodišča za nadaljnje raziskave. Zanimala jih je tipologija naselij, domačij in stavb glede na njihovo lego v proštom, socialno strukturo in namembnost.
Zanimal jih je tudi vsakokraten odnos med naročnikom in izvajalcem in odnos naročnikov do arhitekture (na primer, kakšni so bili razlogi za novogradnjo ali spremembo obstoječe stavbe, način gradnje, sestava konstrukcij in uporaba gradiv, likovna hotenja in ustvarjalne pobude oz. vzori). Z raziskavo seje osredotočila na Mokronog. Ugotovila je, da ima Mokronog izredno zanimivo in raznovrstno stavbno dediščino, ki je rezultat zgodovinskih, političnih in družbeno-ekonomskih okoliščin, ki so vplivale na obliko poselitve, način gradnje in tipologijo stavb v določenem časovnem obdobju. Prve raziskave kažejo na to, da bi veljalo na prihodnjem taboru raziskavo v Mokronogu nadaljevati in poglobiti. Potrebno pa se bo zaradi preobsežne teme osredotočiti na krajše časovno obdobje tik pred drugo svetovno vojno, med njo ali po njej do osamosvojitve (1930 - 1991). Za oba tabora doslej lahko povzamemo, da sta veliko prispevala k poznavanju in boljšemu razumevanju kulturne dediščine v Mimski dolini ter odnosa lokalnega prebivalstva do nje. Vso zbrano pisno in slikovno gradivo se trenutno ureja. Po enotnem sistemu bo urejeno v štirih izvodih, od katerih prejmejo po en izvod Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo in organizator tabora Marko Kapus. Rezultate letošnjega tabora imata organizatorja namen predstaviti v zborniku, ki naj bi predvidoma izšel naslednje leto.
Izvedbo tabora so denarno ali z dmgimi materialnimi sredstvi podprli krajevne skupnosti Mirna, Šentrupert in Mokronog, gostilna Javornik in novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Poleg teh sta pri izpeljavi tabora pomagala še Župnišče Mokronog in Studio 5 z Mirne. Vsem se lepo zahvaljujemo. Iskrena zahvala gre tudi vsem domačinom, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri raziskavah in s tem študentom pomagali pridobiti pomembne podatke o življenju v preteklosti v Mimski dolini.
Dušan Štepec Dobernik - višji konservator
ZVKDS, O E Novo mesto
ECCE, SACERDOS MAGNUS
Nekdaj je zbor ob slovesnem vhodu cerkvenih dostojanstvenikov med procesijo prepeval antifono Ecce, sac-erdos magnus - Poglejte, veliki duhovnik. To besedilo bi bilo zelo primemo tudi za praznovanje biserne maše nekdanjega mokronoškega župnika Franca Kuharja. Najprej zato, ker je po postavi slok in vitek, s skoraj dvema metroma, župnik Kuhar res veliki duhovnik, saj gaje v višino več kot kakšnega škofa z mitro (škofovsko kapo) in pastoralom (palico) vred.
Potem zato, ker je slavljenec kot Gospodov maziljenec velik po svojih delih. Poleg ohranjanja kulturne dediščine, skrbi za petje, lepo bogoslužje in za vse drugo doma in na jugu nekdanje skupne države še vse duhovniško delo v ožjem smislu. Kdo bi lahko preštel vse svete maše, vse odveze, vse besede tolažbe, pridige, veroučne ure, pota do bolnikov in vse drugo. Samo dobri Bog in gospod bisero-mašnik vesta, koliko blagoslova je slavljenec s svojimi maziljenimi rokami priklical na ta svet.
In končno zato, ker je natanko po štiridestih letih, odkar je prvič prišel v našo faro, v nedeljo, 4. septembra 2005, ob 10. uri pri svetem Tilnu obhajal svoj šestdesetletni mašniški jubilej, biserno mašo, ki jo doživijo le srečni posamezniki.
Pa je slavljenec s sebi lastno skromnostjo namesto tega le v nekaj stavkih omenil, kje vse je služboval in kaj je delal. Živo seje zanimal za vsakogar, ki mu je ob koncu stisnil roko: "Čigav si že ti?... A ja, poznam, ... starega očeta sem dobro poznal!"
Spoštovani gospod biseromašnik!
Šestdeset let je minilo, od ar ste v zakristiji prvič odmolili Pristopil bom k božjemu oltarju. Ravno štirideset let mineva, odkar ste prvič stopili v našo farno cerkev, da bi kot župnik sejali, okopavali in zalivali. Bog je dajal rast Vašemu prizadevanju v taki meri, kot se je zdelo njemu primerno. Upamo, da imate kljub težkim razmeram in zahtevni fari lepe spomine na nas. Naj Vam Bog nakloni ljubega zdravja in Vam da na starost v miru preštevati dobra dela svojih zemeljskih dni.
Klavdio Peterca, župnik
ZAKLJUČNA PRIREDITEV SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA KVIZA
V ponedeljek, 19. septembra 2005 smo v Knjižnici Pavla Golie Trebnje (KPGT) organizirali zaključek Slovenskega knjižnega kviza "Ivan Cankar in Ljubljana z okolico ter Notranjska", v katerem je sodelovalo kar 280 šolarjev iz trebanjske občine. V goste smo s sodelovanjem Društva slovenskih pisateljev povabili v okviru projekta "Povabimo besedo" slovensko pisateljico Ivanko Mestnik, ki je spregovorila o svojih mladinskih stvaritvah in podrobneje predstavila svoje zadnje delo
"Zgodba o Žari". Namen prireditve je bil izžrebati glavnega nagrajenca, ki se bo v torek, 4.oktobra 2005 udeležil zaključne prireditve Slovenskega knjižnega kviza v Ljubljani. To je Tanja Gorenc iz OŠ Šentrupert. Drugo nagrado - knjižno - je dobil Jure Smole iz OŠ Mirna, tretjo pa - prav tako knjižno - Žiga Huč iz OŠ Šentrupert. Knjige, ki smo jih darovali nagrajencem, so nam podarile nekatere slovenske založbe. Po končani prireditvi pa so si otroci in njihovi spremljevalci lahko ogledali še prikaz šolanja psov, ki so ga kljub slabemu vremenu predstavili 4 vodniki s psi pod vodstvom inštruktorja Dušana Hajdinjaka iz Kinološkega društva Trebnje. Pripravili so prikaz iz vaj poslušnosti in prikaz iz vaj obrambe.
Prireditev je naletela na dober odziv, zadovoljni so bili otroci, ki so nas obiskali in njihovi spremljevalki, kot tudi knjižničarji v trebanjski knjižnici.
Pripravila: Tanja Cuder Udovič
trimo ski team
Vse otroke, ki jih veseli telesna aktivnost, vabimo da se nam pridružijo v novi sezoni 2005/2006 (od 6-9 let). Od 1. oktobra do aprila organiziramo suhe treninge v telovadnicah (torek v Trebnjem, četrtek v Mokronogu-obakrat od 16.30-18.00), ko zapade sneg, pa se bomo zabavali in učili smučanja na pravih smučiščih.
informacije: 041 606 707
O SPLETIŠČU KRAJEVNE SKUPNOSTI MOKRONOG
KRAJEVNA SKUPNOST
1^10 K R.O IM O G
::	MomoMH,
:: novici. n nmiM :: ukiK.iva :: o spij jiM u
li IMAIt
0 OeLU KS MOKBOK VOP.AMČGVA POT
KS MOKRONOG
s?Bii£^'aBr,s\3Jss,S4?;
giitovjgm Mmm, ž* loitft« tort, P nit, Sldi tort, Ztptltr,
Mokronog )t Umi, d«lom« gruCgtto, dolom« oboiloo ntttl/t, ki ikupa) 1 i»««lki <>•>• n«ko| čoj 100 probivMrov Vgnoidri »• |0 n« vtpotom jugoiahodngm robu Mu ml o • Mokrooolk« lofkn* m j« 1 n«j*om*mbn«jli kroj V protoklotb »i jo pridobil «gl*d 1 utnjoriko m Covljonko obMjo, m m romonko potjo no ŽoleMno poro
florion«, grod Mokronog • rulovino, Str »lov turn obrombnl »tolp, obrnoiijo Bok On« in Ottrolnik najdb* kolttkog« iivor«, »okrokri objokti y okolici Mokronoga, corkro •», Boka, iv Martina, »v, Ant, »v. Nikolaja, iv, Jalta, iv krila, corkov Manjonig« vnaboiotja, drogi ipomanlkr * Mokronogu In okokci
•gloga to >) njnikdi
povrim in travnikov, v vrijih dolih pa provl>adujajo vinogradi m gotdovi
fefiM
"SKKTtSJSSS
«»nw,anitlcl.tk
ht tp I //uoor ■ .volja, nat /k ntnok ronog
Copiright • 2000 - 200S KS Mokronog
OSNOVNI PODATKI
Urejanje spletišča: Robert Gregorčič
Članki in fotografije: Robert Gregorčič (če ni drugače
napisano)
Kontakt: robert70@volja.net PREDSTAVITEV
Prvi začetki spletišča KS Mokronog segajo v leto 2000, tako da je sedaj prišel čas, da se je spletna stran malo spremenila.
V KS Mokronog želijo, da bi spletišče postalo osrednja informacijska točka. V ta namen pozivajo vsa društva, skupine in ostale zainteresirane, da objavljajo novice in prispevke na spletni strani KS Mokronog (Objava vzame malo časa in je brezplačna.).
Spletišče temelji na prostovoljnem, neplačanem delu v korist skupnosti.
spletna stran: http://users.volja.net/ksmokronog
TOM TEK
10.00 uri seje pričelo tekmovanje odraslih (deset moških in pet ženskih kategorij v cestnem teku na 10 km). Takoj za njim pa so bile na vrsti tri otroške kategorije dolžine 500 m, 1000 m in 2000 m. Letos prvič seje tekmovanja na dolžini 500 m udeležila tudi skupina paraplegikov.
Prireditve seje udeležilo 170 tekmovalcev.
V	absolutni kategoriji pri ženski konkurenci je zmagala Ida Šurbek, pri moški pa Roman Kejžar.
Vreme nam v začetku ni bilo najbolj naklonjeno, vendar je s pričetkom teka prenehalo deževati, tako da je tekmovanje potekalo v prijetni svežini.
Med znanimi športniki smo tudi letos lahko videli ultramaratonca Dušana Mravljeta, katerega glavni sponzorje podjetje TOM.
V	podjetju Tom istočasno izpolnjujemo pomemben cilj filozofije skupine Tom. Tako v okviru svojega družbeno odgovornega delovanja v lokalni skupnosti skrbimo za razvoj kraja in spremljajočih dejavnosti. Posebno pozornost posvečamo kategoriji otrok, za katero nam je v interesu vzbuditi veselje in željo po športu in tekmovanju na prireditvi "Tom tek" ter tako prispevati h kakovosti zdravja in zdravega duha. Njihovo zanimanje je vedno večje tako na področju badmintona kot tudi teka. Zelo nas veseli, da smo lahko letos v goste sprejeli skupino paraplegikov.
Tekmovanje smo zaključili s podelitvijo nagrad in z žrebom prijavnic, za katere smo podelili veliko lepih praktičnih nagrad različnih vrednosti.
M. K.
V nedeljo, 5. junija 2005, je v Mokronogu potekal že tradicionalni četrti "TOM tek", katerega organizator je bila Krajevna skupnost Mokronog, glavni sponzor teka pa TOM tovarna opreme d. d.
Prireditev se je pričela ob 9.30 uri s pohodom po obronkih Mokronoga, kije trajal približno uro in pol. Ob
JUDO KLUB OLIMPIJA KRMEU
KAJ JE JUDO ?
Judo je eden izmed najbolj popolnih športov. Judo ne pozna meja, z njim se lahko ukvarjajo otroci, dekleta in fantje, mladi in stari, veliki in majhni, močni in šibki. Bistvo juda je - ne nasprotuj grobi sili z isto mero, temveč popusti, da premaga samo sebe.
VADBA JUDA
Treningi juda za otroke so zelo razgibani, zanimivi in zabavni, skozi igro se naučijo: varno padati, tehnike prijemov in metov, medsebojno sodelovanje, truditi se za
uspeh in prenašati poraze, razvijanje gibalne sposobnosti - spretnost, ravnotežje, koordinacijo, pridobivajo moč, hitrost, vzdržljivost, spoznavajo nove prijatelje, vrstnike iz drugih klubov.
KDO SMO IN KAJ ŽELIMO ?
Judo klub Olimpija - Krmelj samostojno deluje v okviru Judo zveze Slovenije od leta 1997. V tem času je na naših blazinah zrasel team judoistov, ki dosega vrhunske rezultate v državnem, pa tudi evropskem merilu. Naši športniki so tudi dobri učenci, dobitniki šolskih priznanj in športnih štipendij. V športni dvorani OŠ Krmelj imamo organizirano redno vadbo juda za fante in dekleta starostnih kategorij 7-9 let, 10 - 12 let, 13-15 let, 16 let in starejše.
Vadba poteka pod vodstvom univerzitetno diplomiranih trenerk juda Olge Shtyrba in Inne Toropejeve.
Vpis v začetni tečaj juda za fante in dekleta od 7. do 13. leta starosti pa je od pričetka tekočega šolskega leta dalje v športni dvorani OŠ Krmelj - stranski vhod.
Urnik judo treningov - začetni :	sreda 16.30 - 18.00,
sobota 09.30 - 11.00 ure.
Vse informacije so Vam na voljo na tel: 041/ 545 292 (trenerka Inna )
tekst in slika: Robert Gregorčič
REZULTATI JUDOISTOV IZ MOKRONOGA V LETU 2004/2005
					
Pokal Bežigrad, Ljubljana 14.03.2004				Hočevar Aljaž Majcen Gregor	Meglič Jakob
Sl.Bistrica open 19.04. 2004		Ceh Luka	Grabnar Veronika Gregorčič Patricija	Ana M. Gregorčič Jankovič Jan	
Jesenice,		Ceh Luka	Jankovič Jan		Meglič Tilen
21.05. 2004		Gregorčič Patricija Grabnar Veronika	Gregorčič A.M.		Hočevar Aljaž Meglič Jakob
Pokal Kopra, 16.10. 2004	Jan Jankovič Grabnar Veronika	Gregorčič Patricija Gregorčič A.M. Čeh Luka			
Pokal Jesenic, 15.12. 2004	Patricija Gregorčič		Gregorčič A.M. Čeh Luka Grabnar Veronika Mejaš Špela	Jankovič Jan Urigelj Martin Sebanc Primož	
36.Pohorski bataljon, Sl. Bistrica 15.01. 2005	Patricija Gregorčič Gregorčič A.M.	Čeh Luka	Veronika Grabnar	Jankovič Jan Hočevar Aljaž	
DP Marezige 02.04. 2005			Meglič Tilen	Veronika Grabnar	Gregorčič A.M. 8-12 mesto
Mednarodni pokal v judo Novo mesto, 09.04. 2005	Patricija Gregorčič Luka Čeh	Veronika Grabnar Primož Sebanc Martin Urigelj	Gregorčič A.M. Tilen Meglič		
DP, Slovenska Bistrica, 16.04.2005			Aljaž Hočevar		Meglič Jakob
Pokal ŠIŠKA, Ljubljana 14.05. 2005		Aljaž Hočevar	Veronika Grabnar	Gregorčič A.M.	
Open Bistrica 28. 05. 2005		Patricija Gregorčič	Gregorčič A.M.		Luka Čeh
j*n fj' """■" -j *	*
r
MICI BULC - 90 LET

/
Še pred poletjem so v Zgornjih Laknicah fantje postavili mlaj. Povod je bil skok mlajšega Kosa v zakonski stan. Zadeva ne bi bila nič posebnega, če ta mlaj ne bi bil orjak, saj je meril v višino 35m. V skladu z ljudskim izročilom in tradicijo je bil dogodek veselega značaja, kjer domače kapljice ni manjkalo. Niso pa se fantje držali običajev pri postavitvi mlaja, saj so si pomagali s sodobno mehanizacijo.
NAMESTO MULD LEŽEČE OVIRE
Kaže, da so bili škratje (pa upam, da ne Mokronožci z Lošč) spet na delu. Pred TOM tekom so poskrbeli za odstranitev treh visokih ležečih ovir v Hrastovici pred domačijama Starič in Ljubešek, čez štirinajst dni pa so jih spet pričarali, tokrat sicer malce nižje, a ponovno različnih dolžin. Še dobro, da so jeseni otroci morali v šolo, kajti zdaj se je "lahko" ležečim oviram pridružila prometna signalizacija. Škrate pa bi vseeno vprašali, kako to, da ni nobene ovire več, saj je še nekaj hiš ob cesti, ki pelje od Hrastovice proti Mokronogu skozi Martinjo vas pri Mokronogu.
Morda pa bodo razmislili in ležeče ovire nekoč le spremenili v prepotrebne mulde ob tej (pa tudi še kakšni) cesti.
V. M. R.
MOKRONAJZAR
Prispevke pošiljajte na naslov:
KS Mokronog, Pod gradom 2 ks-mokronog@siol.net
MOKRONAJZAR, informator Krajevne skupnosti Mokronog, september 2005, leto 10, št. 26
izdaja ga svet KS Mokronog, ureja uredniški odbor, Anton Maver, predsednik KS (odgovorni urednik), Stane Peček (glavni urednik), Borut Dvornik (tehnični urednik), Vesna Magovec Regent (lektorica).
Natisnjeno v 700 izvodih, september 2005. Informator dobijo vsa gospodinjstva brezplačno.