K ecka Po _em se plačuje naša živina v Nemčiji frs Italiji? Izvozniki naše goveje živine, bodisi privatniki, bodiai zadruge, izvažajo živino le potom Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki je zadnji čas na podlagi trgovinakih aporazumov določil aledeče cene za kilogram žive teže, tehtano na Dunaju, za Italijo pa na Reki. Za Nemčljo. Voli: prima 9.25 din, prvovrstni 8.50 din, drugovratni 7.25 din, tretjevrstni 6 din. — Krave: prima 7.50 din, prvovrstne 7 din, drugovrstne 5 din. — Telice in voli do dveh let: prima 9 din, prvovrstni 8 din, drugovrstni 6.25 din, tretjevratni 5 din. — Biki: prima 8 din, prvovrstni 7 din, drugovrstnl 6.25 din, tretjevrstni 5 din kg žive teže, tehtano na Dunaju. Za Italijo. Voli: I. vrsta 9 din, n. vrsta 8.25, m. vrsta 7.50 din. — Krave: I. vrsta 7.50 din, n. vrsta 7 din, m. vrata 5.50 din. — Telice in voli do dveh let: I. vrata 8.75 din, n. vrata 7.75, m. vrata 6.50 din. — Biki: I. vrata 8 din, Il.vrata 7 din, III. vrsta 6.25 din kg žive teže, tehtano na Reki. O stroških nakladanja in prevoza smo že parkrat pisall ob prilikl objav obradunov pri izvozu živine potom zadrug. Znašajo pa okrog 50 do 70 par pri 1 kg žive teže. Raiunati moramo tudi z izgubo na teži, ki od meata, kjer se živina naklada, pa do Reke ali Dunaja znaša 40—100 ';g pri komadu; odviano je to od oddaljenosti nakladalne do namembne poataje. Računajoč izgubo na teži in stroške nakladanja ter prevoza, pridemo do zaključlca, da se mora živina povprečno 1 din pri kg žive teže ceneje računati kot je zgoraj navedeno. Razlika od zgoraj navedenih cen pa pod nobenim pogojem ne ame presegati 1.80 ali celo 2 din prl kg žive teže, kajti toliko stroški in izguba na teži nikdar ne znašajo. To naj kmetje upoštevajo ter ae pri prodaii živine po tem ravnajo. Zadruge, ki izvažajo živino potom Oarednje kmetijake zadruge v Mariboru, pa naj vedo, da mora znažati teža živali za Italijo najmanj 500 kg, za Nemčijo pa najmani 600 k^. V en vagon se ame natovoriti samo 12 giav živ'ne. Ker so stroški za vagon isti. ako je natovor^na živins za 6000 kg ali pa za BCCO kg, zato je bo- lje, da je živlna 6im težja, kajti na ta način so pri zadružni prodaji atroški posameznika čim manjši, radi česar bo za živino posameznik več dobil, kajti pri zadružni prodaji gre dobiček v žep živinorejca. Seveda pri zadružni prodaji noai riziko vsak sam. Kdor pa noče riskirati, pa dobi navadno za kg žive teže 2 ali celo 3 din manj kot je navedeno. Seveda pri tem vaak atoka in se pritožuje nad nizkimi cenami, ne apomni ae pa, da si pri tem lahko pomaga aam potom zadružne prodaje živine, ki se je zelo dobro obnesla, kajti kmetje, ki ao prodali zadružnim potom, so za svojo živino dobili mnogo vec kot drugi, ki prodajajo živino na drug način. Kmet, če sam rediš, še aam svojo živino prodaj naravnost tistemu, ki mu je namenjena, kajti le tako bo dobiček tvoje reje ostal tudi v tvojem žepu! Cene lesa in drv Na slovenskih nakladalnih poatajah je imel kubi.ni meter leaa aledečo ceno v dinarjih: Smreka in jelka. Hlodi I in II 240—310, brzojavni drogovi 180—210, bordonali merkantilni 295—345, filerji do 5/6 270—290, trami ostalih mer 260—320, koni.ne škorete od 16 cm dalje 560—590, paralelne škorete od 16 cm dalje 640 do 700, podmerne škorete 10—15 cm 580—610, deske-plohi konični od 16 cm dalje 480—540, paralelni od 16 cm dalje 540—590. Bukev. Hlodi I in II od 16 cin dalje 115—135, čiati hlodi za furnir od 40 cm dalje 235—255, deske-plohi naravni neobrobljeni 295—335, naravnl ostrorobi I in II 485—565, parjeni in neobrobIjeni 395—435, parjeni ostrorobi I in II 600—690. Hrast. Hlodi I in II v premeru od 16 cm dalje 205—325, bordonali 800—900, deake-plohi boulea 850—950, neobrobljeni IinH 700—800, frizi I/II širine 5, 6 in 7 om 740—820, frlzi I/n girine 8 do 12 cm 850—950. Ostali les. Neobrobljeni plohi I. in II. kakovosti: brest 680—760, javor 670—750, jesen 710 do 760, lipa 610—660. železniški pragi, dolgi 2.60 m in 14X24 cm, hrastovi 40—45, bukovi 20—25 din komad. Drva. Bukova 15—19 din, hraatova 13—17 din 100 kg. Ljubljana trda drva 110—120 din, Celje in okoliea 80 din, Kranj 115 din kubični meter. Povpraševanje po lesu. Deske, plohe"in morale (smrekove in jelove) v vseh obi.ajnih debelinah se potrebujejo za stalno dobavo. Hrastovi frizi I/IIa v debelini 25 mm, v širini 5, 6, 7, 8, 9, 10 em, v dolžinah 25—95 cm in od 1 m dalje. Deske smreka, jelka v III. in IV. kakovosti 18/24 mm debeline, dolžina 4 m, širina od 16 cm naprej. Vefi vagonov jelovih in smrekovih deak v m. in IV. kakovosti, od 18 mm dalje, dobava po dogovoru. Trami 4/5 in 5/6, od 4 m dalje. Neomejene količine hrastovih pragov za nemške državne železnice. Vsaka količina bukovih drv za Poatojno ali Podbrdo. Več vagonov zdrobljenega smrekovega lubja za takojšnjo dobavo. Stanje na trgu je za mehki les zelo čvrato, za trdi lea pa trdno. — Pojasnila daje tajništvo Ljubljanske borze, Gregor.i.eva ulica 27. Brezov les, cjkrogel, v svežem atanju, ako kvalitativno od- govarja, kupl vaako količino po najvišji ceni to- varna Attemsove lesne industrije, Slovenska Bi- strica. 484 Drobne gospoJarske vesti Volna se je podražila. Radi težkoč pri uvozu volne iz tujine se je povečalo povpraševanje po domači volni. Posledica tega je, da ae je volna v južni Srbiji zelo podražila in stane danes 60 din 1 kg, dočim je bila pred pričetkom sedanje vojne še po 15 din kg. Ta visoka cena volne je možna edino radi tega, ker tekatilna induatrija dobi zelo težko volno iz tujine. Trgovina s Francijo se izboljšuje. Naaa vlada je pri francoski vladi doaegla, da svoje dolgove Franciji plačuje namesto s franki z dinarji. Na ta na.in so Francozi prisiljeni kupovatl za te dinarje blago v naSl državi. Radi vojne pa Francozi kupujejo pri naa še blago, ki ao ga prej dobavljall večinoma iz Amerike, akandinavskih drŁav ln deloma iz Nem.ije. Zato se je posebno v letosnjem letu povečal naš izvoz v Francijo. Francozi pa tudi naše blago v denarju v najkrajšem času plačajo. Franclja želi pokupiti in takoj plačati vse jugoalovanske kmetijake prideike, predvsem pa drva, konopljo, aveže in auho sadje, žlvo živino in meao. • Koliko jajc so izvozili Ljutomerčani ? Iz ljutomerskega okraja 80 v letu 1939. izvozill 204 vagone jajc. V švico so jih poslali 117 vagonov, na češko 26 vagonov, v Nemčijo 45 vagonov, v Anglijo 6 vagonov in v Italijo 10 vagonov. Celotna vrednost teh jajc znaša okoli 12.600.000 di- narjev. Ta jajca pa niao bila izključni pridelek ljutomersko-radgonakega okraja, ampak je bilo več vagonov jajc nakupljenih tudi v eoaednjih okrajih. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor poldebeli 4.50—5.50 din, plemenaki 5.70—7 din, Ptuj do 6.50 din, Celje prvovratni 6.50—7 din, drugovrstni 5.50 din, Šmarje pri Jelšah 5.50—6.50 din, Ljubljana prvovrstni 7 do 7.50 din, drugovrstni 6—6.50 din, tretjevrstni 5.50—6 din, Kranj 5.50^—6.50 din, Crnomelj 5 do 7.50 din kg žive teže. Blkl. Maribor 3.50—4,75 din, Ptuj 4.50—5.50 din kilogram žive teže. Krave. Maribor debele 4—5.50 din, plemenske 4—5 din, klobasarice 2.75—3.50 din, molzne 4 do 5.50 din, breje 3.50—4.50 din, Ptuj 4.50 din, Ce. lje 4—5 din, šmarje 4—5 din, Ljubljana prvovrstne 5.50—6 din, ostale 4—5 din, Kranj 4 do 4.50 din, Črnomelj 4—5 din kg žive teže. Telice. Maribor 4.75—6 din, Ptuj do 6.50 din, Celje 5—6 din, šmarje 5.50 din, Ljubljana prvovrstne 7—7.50 din, ostale 5.50—6.50 din, Kranj 5.50—6.50 din kg žive teže. Telete. Maribor 5—6 din, Ptuj 5 din, Celje 6 din, Šmarje 5.50—6.50 din, Ljubljana prvovrstna 8—9 din, drugovratna 7—8 din, Kranj 6.50 do 7 din kilogram žive teže. Svinje Plemenske. Ptuj 6—12 tednov starl praaci 90 do 200 din komad. Kranj 7—8 tednov atari pujski 160 din komad, Crnomelj 8—10 tednov atari pujski 350—400 din par. Pršutarji (prolekl). Ptuj 7.50—8.50 din, Celje 9 din, Šmarje 10 din, Ljubljana 9—9.50 din, Kranj 8.50 din. Debele svinje (Speharji). Celje 11—12 din, šmarje 12 din, Ljubljana domači špeharji 10 do 10.50 din, sremski 12—13 din, Kranj 10.50 din kilogram žive teže. Tržne cene Krma. Seno: Celje 90—100 din, Šmarje 100 do 125 din, Ljubljana 105—120 din, Kranj 125 din stot — Slama: Celje 56 din, šmarje 30—60 din, Ljubljana 45 din, Kranj 75 din atot. Krompir. Celje 2.25 din, Šmarje 2—2.25 din, Ljubljana 2—2.50 din, Kfranj 2—2.25 din kg. _.<i5ol. Celje 7 din, Ljftbljana 5—8 din, Kranj 6.50 din, Maribor 4—6 din kg. Vino. Navadno: celjaka okolica 4.50 din, šmarska okoliea 3.50 din liter. — Boljše sortlrano vino: celjska okoliea 6—7 din, šmarska okolica 5—7 din liter. — V gostilnah je v Ljubljani navadno vino po 10—12 din, sortirano vino pa po 14—16 din liter. Mleko. Celje 1.75 din, šmarje 1.25—1.50 din, Ljubljana 2.25—2.50 din, Kranj 2—2.50 din liter. Surovo maslo. Celje 28 din, Šmarje 40 din, Ljubljana 34 din, čajno 40 din, Maribor 36 din kg. Jajca. Celje 1.25 din, šmarje 60—80 par, Ljubljana 1 din, Kranj 1 din, Maribor 1 din komad, Sejmi 8. aprila svinjski: Središče — 9. aprila svinjaki: Ormož; živinaki: Ljutomer, Maribor; tržnl dan: Dolnja Lendava — 10. aprila živinaki in kramaraki: Sevnica ob Savi; svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 11. aprila tržni dan: Turnia.e — 12. aprila avinjaki: Maribor — 13. aprila govejl in kramarski: Loka pri žuamu; svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje. Slovenska Bistrica. živinaki in kramaraki sejem, ki je bil preložen v me3ecu marcu, se bo vršil v .etrtek, 11. aprila. Gospodarska posvefovainica L. Č. R. S. Cebelna paša se da izboljaati s setvijo medonosnih rastlin, med katere spada boreč, facelia esparzeta, kakor tudi lipa, razne travniške in gozdne rastline itd. Eaparzeta ali turška detelja je znana po bledikavordečem, v grozdic združenem cvetju, kakor tudi po ozkih in drobnih lističih. Je izvrstna krmna rastlina, posebno za govejo živino pa tudi za avinje (dokler je še mlada). Zelo dobro uspeva v sončnih brežinah, na puati in auhi zernlji, kjer že nobena druga detelja ne uapeva. Najve. je vredna za nerodovitne, zelo aušne, apnate in lapornate zemlje, uapeva pa tudi v drugih zemljah, le mokra in močvirna aemlja ji ne ugaja. Je zelo trpežna. Vzdrži 4—7 let, sejana v mešanici z drugo travo pa ae dalje. Prva košnja je zelo obilna, drugi dve pa ne tako, ker je bolj alabe podrasti (to alabo lastnost ima) in jo je zato priporoeljivo* aejati v mešanici z drugo travo, poaebno a francoako pahovko. Sejati jo je zgodaj apomladi med ovea, katerega pa moramo pokoaiti za krmo že ko se prikaže latje. Sejemo jo navadno z ovaem vred. Njeno aeme je svetlo ali pa temnorjavo ter podobno drobnemu fižolu. če jo sejemo samo zaae, potrebujemo za 1 ha okrog 194—196 kg semena. Ker njene korenine segajo zelo globoko, ne zahteva posebnega gnojenja, zato se pa tudi bolj počasi razvije. Ako pa esparzeta prezori in se pozno kosi, postane ailno trda in pusta ter je radi tega kot krma manj vredna. Zato jo je treba zgodaj koaiti. Podnebje Slovefiije eaparzeti skoraj povaod ugaja in je manj izbirčna kakor lucerna, aaj nam daje povoljne košnje celo v mrzlejših viaokih legah. Razgovori z našimi narocniki Rubež svinje (last otroka) za davčnl zaostanek iz leta 1939. S. A. Ako nima Vaše poseatvo predpisanega vec kataatralnega či.tega donosa (ne davka!) nego 1000 din letno, tedaj niste dolžni plačati davčnega zaoatanka do konca leta 1939. in se zoper rubež avinje lahko pritožite. Zadevni dlanek v »Slov. goapodarju« je povaem pravilen, domnevamo le, da ga najbrž niste dobro razumeli. — Okolnost, da ]e zarubljena svinja last Vaše hčerke, ne boste mogli uspešno uveljaviti pred davčno upravo, ker ste svinjo _ami podarili avoji hčerki. Prepustitev posestva sinu, ki je pri vojaklh. O. M. v G. Svoje poaestvo lahko Izročite ainu, kt je pri vojakih, odnosno lahko sestavite zadevno izročilno pogodbo ter jo pošljete ainu v podpis. Ni namreč nujno, da pogodbo sklenete ustno. Sodno overiti je potrebno le Vaš podpia. Ali bodo ainu dovolili dopust, ne moremo prerokovati, vaekakor pa naj s prošnjo poakusi. — Kar ae dedi.ev tiče, laliko aanai določite v izročilni pogodbi, da ain prevzemnik ni dolžan prej izpla.ati njim namenjenih deležev, preden se ne vrne od vojakov. Kar ae tiče drugih upnlkov, lahko iztožijo svoje terjatve, ne glede na to, ali je sin prevzemnik pri vojakih ali ne. Le glede izvršbe je določeno, da ae je ne 3me ne dovoljevati, ne opravljati proti osebam, poklicanim v vojaško alužbo. a izvzemši službo v stalnem kadru. Točenje vina lastnega prldelka od 5 litrov naprej. R. K. Ako hočete prodajati vino laatnega pridelka iz svoje kleti, tedaj ga smete brez kakega poaebnega oblastnega dovoljenja le v količinah nad 5 litrov, pri čemer pa morajo kupovalci vino takoj odneati in ga ne smejo piti na Vašem svetu. Preden začnete vino prodajati, morate zalogo vina prijaviti finančni kontroli ter plačati državno trošarino en dinar od litra, hkratt pa javiti, da boste vino prodajali na opisani naČin. — Ako bi hoteli doseči tako zvano pravico vinotoča, bi pa morali zaprositi okrajno glavarstvo za zadevno pooblastitev, finan&no ravnateljstvo pa za podelitev točilne pravice, pri čemer bi morali pladati za prijavo 10 din, za podelitev točilne pravice pa takso 50 din. Poooblastilo za točenje vina laatnega pridelka se izdaje aamo vinogradnikom, ki ae preživljajo pretežno iz donosa iz vinograda in jim je vinogradništvo glavni poklic in ne gojijo šmarnice. Takega pooblastila ne more dobiti oni vinogradnik, ki premore več kot 3 ha vinograda. Vinotoč se sme dovolitl za največ tri mesece v letu. Zgradarina vsako leto zvišana, J. G. T. Pritožujete se, da se Vam vaako leto predpisuje višja zgradarina in da se Vam zdi predpisaai znesek previsok. — Zgradarina ae predpisuje od faktične najemnine ali pa od najemninske vrednoatl zgradbe. Slednja vrednost ae določi a primerjanjem najemnin, ki se dobe za podobne najemninake prostore v okolici. Od najemninske vrednoati se odšteje 30% iz naslova stroškov popravil, amortizacije itd., od ostalih 70% pa je bilo plačati 12% zgradarine ter 2% dopolnilnega davka. To je državni davek, kateremu pa je priSteti še samoupravne doklade in posebni prispevek za narodnoobrambni sklad. — Vaš obračun je pravilen. Ako Vam pošljejo le kako položnico, ae Vam na to ni treba ozirati ali pa zahtevajte od» merilni skleip ter se proti odmerilnemu sklepu pritožite v 30 dneh na fmančno ravnateljstvo v Ljubljani potom pristojne davčne uprave. POIŠČITEl Na_ iznamia Raastava vin v Sve&inl. Vinarska podružnica v Svečini bo priredila dne 5. maja prvo vinsko razBtavo in sejm. Vina bodo razstavljena iz okoliSev: Svečina, Sv. Jurij, Sv. Križ, Zg. Sv. Kungota. Po aedanjem zanimanju sodeč bo ta piireditev vsaj emakovredna aličnim prireditvam v drugih krajih. Razstavljenih bo okrog sto vzorcev kakovostno prav dobrega do odličnega vina. Posebej je treba še omeniti, da bodo razstavljena predvaem aortirana vina. Ker je še dosti vina na prodaj in so cene zmerne, je pričakovati dobre kup-ije. Za avtobusne zveze z vlaki je že preskrbljeno. Izrabite to priliko in obiš-ite našo ¦everno mejo! Prevalje. Ob6ni zbor krajevne JRZ bo v nedeIjo, 7. aprila, v Farni vasi v dvorani gostilne Kristan ob devetih dopoldne. Koetrivnica. FO priredi v nedeljo, 7. aprila, narodno igro s petjem »črna žena«. Rogaška Slatlna. V nedeljo, 7. aprila, goatujeJo železni.arji iz Rogatca in vprizorijo v dvoranl Zdrav. doma ob 16 veseloigro »Butalci«. Tabor Kmečke zveze se vrši v nedeljo, dne 21. aprila, v Muraki Soboti. Ormož. Dne 11. aprila dopoldne se bo vršil v Kletaraki dvorani občni zbor Kletarakega druStva, popoldne pa uatanovni občni zbor Kmetijake blagovne zadruge za ormoški okraj. Vurberg. Igralci Proavetnega društva v št. Janžu vprizorijo v nedeljo, 7. aprila, pri nas po večemicah igro »Goapoaka kmetija«. Trgovišde. Podružnica abaolventov kmetijakih Sol bo imela redni letni občnl zbor v nedeljo, dne 7. aprila, ob devetih v Ormožu v Horvatovi gostilni, kamor so vai tovariši člani vljudno vabljeni. Na avidenje! Odbor. Notar Gajšek Karel je otvoril notarako pisarno f Mariboru na Alekaandrovi cesti 14 (prej dr. Sorli). 466 Kača lma pod drevesom »voje atanovanjo. Po kateri poti bo prišla domov?