Domen Prezelj
Narodna in univerzitetna knjinica v Ljubljani
BOJAN ADAMIÈ IN NJEGOVA GLASBA ZA PIHALNI ORKESTER
Izvleèek: Avtor se ukvarja z Adamièevim opusom za pihalni orkester, in sicer v njegovem celotnem
ustvarjalnem obdobju. Prouèuje kompozicijsko tehniko posameznih skladb in posebnosti izvajalske
prakse, ugotavlja tipiko orkestralne zasedbe, izvirnost izraznih sredstev in razširjanje orkestralnega
zvoènega spektra. Poglobi se tudi v Adamièevo vlogo mentorja slovenskih pihalnih orkestrov.
Predstavi seznam in zalonike njegovih partitur ter opozori na zaloniške napake in teave z
Adamièevimi rokopisi.
Kljuène besede: pihalni orkester, kompozicijska tehnika, izvajalska praksa, seznam del
Abstract: The article discusses Bojan Adamiè’s entire body of work for wind orchestra. It covers
the compositional technique of different pieces, particularities of interpretation of his works, typical
features of his orchestra lineup, originality of his expression, and his expanded orchestral sound
spectrum. Moreover, the article deals with Adamiè’s role as a mentor of Slovene wind orchestras. It
presents the list and the publishers of his works and points up publishing errors and problems with
his manuscripts.1
Keywords: wind orchestra, compositional technique, interpretation of works, list of works
Bojan Adamiè2 je z ustvarjanjem glasbe za pihalni orkester zaèel kot partizan med drugo
svetovno vojno, ko je bil kot ranjenec poslan na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.3 Po
vkorakanju nemškega okupatorja v Ljubljano septembra 1943 je zaèutil, da mora v
partizane.4 Njegovo partizansko ime je bilo Gregor. Kot mitraljezec (mimogrede:
mitraljez Adamiè uporabi v kompoziciji Èetrti julij) IX. brigade je pozimi leta 1943/44
preivel sovrano ofenzivo na Ilovi gori in bil ranjen. Med zdravljenjem v bolnišnici so ga
na predlog predvojnega glasbenega znanca iz Škofje Loke Miloša Ziherla5 (skupaj sta
63
Domen Prezelj, BOJAN ADAMIÈ IN NJEGOVA GLASBA ZA PIHALNI ORKESTER
1 Prevod Aljoša Vršèaj.
2 Bojan Adamiè se je rodil 9. avgusta 1912 v Ribnici na Dolenjskem v hiši št. 161 – po domaèe pri Šušèevi
(danes Kolodvorska 5; na proèelju hiše so mu 24. junija 2000 postavili spominsko plošèo). Oèe Anton je
bil dravni uradnik, tudi amaterski glasbenik, zborovodja in organist, ki je sina hitro usmeril v glasbo, a ta
Bojanu sprva ni dišala (stric Emil, znan slovenski skladatelj, je Bojana nekoè slišal igrati klavir in mu
rekel: »Fant, delaj v ivljenju karkoli, samo muziko pusti pri miru!«). Mati Marija je doma gospodinjila –
vse do prihoda druine v Ljubljano (1921), kjer je odprla trgovinico. Adamièeva druina je vseskozi
veljala za liberalno. Mati je bila sicer verna, vendar v cerkev ni hodila, oèe je bil deklarirani liberalec. 16.
septembra 1918 je zaèel Adamiè obiskovati prvi razred šestrazredne deške ljudske šole v Ribnici.
Osnovno šolo je dokonèal v Ljubljani in se nato vpisal na II. realno dravno gimnazijo (kasnejša poljanska
gimnazija), kjer je sedel v razredu s kasnejšo herojinjo Vido Tomšiè. Po maturi se je soèasno vpisal na
pravno fakulteto (absolviral, vendar se je pravu »še pravoèasno odrekel«) in na glasbeni konservatorij, ki
je imel tedaj poleg nije in srednje tudi višjo stopnjo.
3 Ni pa bil to njegov prvi stik z godbo, vendar o tem nekoliko pozneje.
4 Z vojašèino se je sreèal e pred tem. Seveda se je, tako kot sovrstniki, tudi Adamiè poskušal izogniti
sluenju vojaške obveznosti. Tik pred vojno (leta 1939) je bil poslan na sluenje vojašèine v Maribor. O
tem pravi: »Jaz sem poskušal biti izviren in sem kak teden, preden sem šel na zdravniški pregled, jedel
sendvièe, ki so imeli namesto salame èike. Pil sem samo to, za kar so me preprièali, da ne gre skupaj z
drugim in da je gotovo zaniè. Zdravnik me je pohvalil, da sem izredno vzdrljiv, da imam sijajno srce in
pljuèa in tako sem ves prekrokan in poraen sedel na prvi vlak in se zaèel iti vojake v šoli za rezervne
oficirje v Mariboru.« Na oficirskih zabavah v Mariboru je Adamiè (harmonika) igral v ansamblu skupaj z
Demetrijem ebretom (klavir) in Albertom (Alijem) Dermeljem (violina). Glasbena zbirka NUK,
zapušèina Bojana Adamièa (mapa Kronika).
5 Miloš Ziherl je bil najpomembnejši slovenski saksofonist do druge svetovne vojne, ko je odšel v partizane
in padel. Bil je èlan ansambla Ronny, igral je prvi alt.
pred vojno na Bledu igrala jazz), brata bolj znanega partijskega ideologa Borisa, doloèili
za vodjo partizanske godbe.
Godba glavnega štaba NOV in PO Slovenije je bila ustanovljena na zaèetku leta 1944
na pobudo propagandnega oddelka, ki mu je naèeloval major Ante Novak, referent za
glasbo pa je bil Bojan Adamiè. Novega poslanstva se je dvajsetletni Adamiè lotil z vso
vnemo, èeprav je imel orkester velike teave s pomanjkanjem instrumentov (Belokranjci
so prispevali prve instrumente, ki so jih imeli zakopane, da ne bi prišli v roke Nemcem) in
notnega gradiva. Veèino programa za novoustanovljeni orkester je prispeval Adamiè
skupaj s kapelnikom, kapetanom Dragom Lorbkom,6 ki je h Godbi prišel nekoliko
pozneje. Njeni èlani so bili veèinoma vojni invalidi (vaje so imeli v gostilni Mauser v
Dragatušu), ki zaradi slabega tehniènega znanja niso igrali tako, kot bi si Adamiè elel, še
posebej, kadar je šlo za igranje v gibanju. Zato je, kakor je sam rekel, »izumil posebno
izvajalsko prakso«. Orkester je igral uvode in zakljuèke, vmesne dele pa so skupaj peli.
Kmalu po vojni je partizanski orkester na proslavi oziroma tekmovanju zavezniških
vojaških godb v Trstu zaradi te posebnosti presenetil Anglee in Amerièane ter pobral
prvo nagrado.7
Premierno je Adamièeva dela za pihalni orkester izvajala Godba glavnega štaba. Poleg
Adamièa so orkestru dirigirali Drago Lorbek, Marjan Kozina in Viktor Mihelèiè. Program
Godbe je prvenstveno sestavljala instrumentirana partizanska pesem, koraènice s petim
refrenom in uverture.8 al je bila veèina kompozicij, ki jih je Adamiè napisal za Godbo
glavnega štaba, še v èasu vojne vihre izgubljena. Ostala je samo Polka koncertnega
znaèaja,9 ki jo je skladatelj mnogo pozneje dirigiral na slavnostnem koncertu ob 45-letnici
Vojaškega orkestra Ljubljana.10
Ta je nastal iz Godbe glavnega štaba, ki je bila po vojni razpušèena. Z
novoustanovljenim povojnim vojaškim orkestrom, ki je imel sede v Ljubljani, je Bojan
Adamiè sodeloval do naslednje vojne – osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Zanj je v pol
stoletja ustvaril številna dela,11 ki pa so prav tako veèinoma izgubljena. Arhiv orkestra je v
vojaškem kamionu romal v Zagreb. Po nekaterih virih so partiture in ostalo notno gradivo
konèali v eni od mnogih vojaških kasarn bivše JLA, po drugih virih pa je arhiv zgorel v
poaru.12 V kompozicijah, ki so bile napisane po naroèilu za Vojaški orkester Ljubljana, je
64
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
6 O Godbi in Lorbku pravi Adamiè v svojih zapiskih: »Repertoar je bil izkljuèno slovenski in ves na novo
komponiran oz. araniran … Tu mi je ogromno pomagal s svojim znanjem in izkustvom kasnejši dirigent
Godbe glavnega štaba Drago Lorbek ...« Glasbena zbirka NUK, zapušèina Bojana Adamièa (mapa
Kronika).
7 Izvajalska praksa s petjem refrena je bila znana v godbah pešpolkov avstro-ogrske monarhije in tudi Josip
Èerin, znani kapelnik in skladatelj ter v marsièem predhodnik Bojana Adamièa, je npr.v valèku Vera
uporabil besedilo Mirka Kraglja. Skladba je iz leta 1938 in se lahko izvaja s petjem.
8 Edina ohranjena partitura iz partizanskih èasov je Partizanska uvertura Antona Lavrina; delo je na
osvobojenem ozemlju v Èrnomlju leta 1944 instrumentiral Drago Lorbek.
9 Iz partiture je razvidna zasedba Godbe glavnega štaba NOV in PO Slovenije: flavta (des), klarinet (es),
trije klarineti (b), dve krilnici, tenor, bariton, štirje rogovi, štiri trobente (es), basovska trobenta (b), tri
pozavne, prvi in drugi bas, tolkala (mali boben, èinele, veliki boben).
10 To je bilo v veliki dvorani Cankarjevega doma, 19. junija 1989, na slavnostnem koncertu ob 45-letnici
Vojaškega orkestra Ljubljana.
11 Med njimi: Tri novelete, Iz mojega dnevnika, Cik-cak, Fiè-firiè, Èetrti julij, Titov naprijed, Slovenska
rapsodija, Bela krajina, Po jezeru itd.
12 Ustni vir (Ludvik Èibej).
Adamiè kmalu opustil ozke okvire partizanskih godb13 (pred koncem
narodnoosvobodilne vojne je bilo v Jugoslaviji kar 65 partizanskih godb).
Z novimi skladbami Bojana Adamièa je godbeniška dejavnost na Slovenskem rasla in
se razvijala v najširšem pomenu besede. Njegova glasba je vse od krstnih izvedb našla
svoj prostor na pultih ljubiteljskih godb, danes pa velja za pojem v obsenem repertoarju
pihalnih orkestrov. Bojan Adamiè je uveljavil pihalni orkester kot izvirnega izvajalca –
standardne okvire njegovega izraza je razširil z vsebinsko ustvarjalno poetiko, ki temelji
na elementih klasiène glasbe, jazza in zabavne glasbe. Novi Adamièev zvok je zahteval
dodatne napore izvajalcev. Zato ni èudno, da je sam s strokovnimi nasveti, veèkrat pa tudi
z dirigentsko palièico, pomagal kultivirati zvok razliènih pihalnih orkestrov. V ta namen
je vodil seminarje za dirigente, ki jih je prirejala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Bil
je stalni gost dirigent Umetniškega ansambla JLA v Beogradu, njegovo ime je povezano s
številnimi festivali vojaških pesmi in tekmovanji pihalnih orkestrov, kjer je bil veèkrat
èlan irij.14 Njegova dela, ki so nastala po naroèilu ZKOS, so bila v letih 1985, 1989 in
1992 obvezne tekmovalne skladbe.15
Adamièeva dela za pihalni orkester od leta 1990 ekskluzivno izdaja zaloba Hartman
iz Maribora, in sicer v zbirki Bojan Adamiè in njegov opus. Doslej je pri omenjeni zalobi
izšlo 20 kompozicij, ki predstavljajo stalni repertoar slovenskih ansamblov16 na
promenadnih nastopih in dvoranskih koncertih. Prvi stik z godbo na pihala je imel Adamiè
še kot otrok v rojstnem kraju,17 pozneje, ob prihodu v Ljubljano, pa je z zanimanjem sledil
vojaški godbi, ki je bila del pogrebnih sprevodov.18 Tretji Adamièev stik z godbo je bil v
partizanih, ko je »po sili razmer« postal tudi skladatelj glasbe za to zasedbo. Adamièev
profesor kompozicije (harmonija in kontrapunkt sta bila stranska predmeta) na srednji
stopnji konservatorija je bil Slavko Osterc – modernist, ki je Adamièa uvedel v nova
slogovna pojmovanja in v novo tehniko komponiranja. Osterc je študente vodil po
gostilnah, da bi si – to se mi zdi izredno – sprošèali duha.19 Naèin Osterèevega pouèevanja
na ljubljanskem konservatoriju je bil Adamièu pri srcu. Kot pravi, je profesor cenil
originalnost, ni gledal na to, ali je nota prava ali ne, ampak na to, ali si sposoben izvirnih
zamisli.
Po vojni je Bojan Adamiè veliko sodeloval z dirigentom Pavlom Brzuljem, ki ga je
angairal za Vojaški orkester Ljubljana, in Joetom Hriberškom, ki je Adamièu zaupal
65
Domen Prezelj, BOJAN ADAMIÈ IN NJEGOVA GLASBA ZA PIHALNI ORKESTER
13 Bojan Adamiè je med drugim poveèal zasedbo in trajanje samih kompozicij, npr. Tri novelete, kjer je na
naslovni strani ig »Biblioteka muzike garnizona Ljubljana«. Avtograf hrani Glasbena zbirka NUK.
14 Npr. leta 1985 (VIII. tekmovanje ZPOS).
15 Med njimi dela: Sprenevedanja, Pobeg, Zgodbica v štirih delih.
16 Le pol od teh je dejansko stalnica na koncertnih sporedih.
17 O tem Adamiè takole: »V Ribnici so se zbrali glasbe eljni moje v skupini, ki je igrala plehmusko. Teava
je bila le v tem, da niso imeli bobnarja. Zato so na vaje povabili še mene. Stal sem sredi sobe z metlo v roki
in udarjal ritem!« Glasbena zbirka NUK, zapušèina Bojana Adamièa (mapa Kronika).
18 Kot pravi Adamiè: »Hodili so blizu hiše, v kateri smo stanovali.« Glasbena zbirka NUK, zapušèina Bojana
Adamièa (mapa Kronika).
19 Adamiè se o tem spominja: »Moram povedati, da je bilo v gostilni, ko smo popivali, imenitno, èeprav
nismo veliko popili. Name je Osterc napravil velik vtis e s tem, kako je študente izbral. To je bilo tako:
prišli smo – tisti, ki smo konèali teorijo, ali pa smo se sploh zlagali, da smo jo konèali – in vsakega je
posedel na razliène konce, glede na to, pri kom je delal prej. Na koncu je rekel: ‘Vi, ki ste moji, ostanete.
Vi, ki ste bili pri tisti spoštovani gospe, hvala lepa. Z vami, ki niste bili nikjer, pa bom poskusil.’ Ta naèin
mi ni šel v glavo. Ko pa sem se pri njem zaèel uèiti kontrapunkt in je rekel, naj si izmislim temo, jaz pa sem
si zamislil staro avstrijsko himno, mi je postalo jasno. Rekel je namreè: ‘No, vsaj nekdo, ki si zna kaj
izmisliti, da ne gre po stereotipih.’ Originalne rešitve pa, èe so bile še tako predrzne, je Osterc najbolj
cenil.«
prvo veèje naroèilo.20 Ta praksa se je nadaljevala, saj Adamiè govori o »preko 120
skladbah in aranmajih za pihalno godbo samo pri nas, dosti tega pa se je razgubilo po
orkestrih bivše Jugoslavije …«.21 Od skladb, ki jih je izdala zaloba Hartman, je bila
Adamièu najbolj pri srcu Èez tri gore, èez tri vode (stavki: Prolog, Flosarska, Èisto niè veè
fletna, Ne bom se moila), o kateri pravi: »… ker se mi zdi, da me najbolj tipièno
karakterizira. al pa je dolga leta èakala na prvo izvedbo. Zdi se, da so se je orkestri, za
katere je bila napisana, malo ustrašili (za tri razliène orkestre, ker so tudi motivi iz treh
regij) in je bila za takratne pojme pri nas le preveè smelo napisana. Niè èudnega, ker še
danes nimamo pretirano veliko skladateljev, ki bi hoteli kaj napisati za tovrstne orkestre.
Takrat pa jih je bilo še manj in tudi sicer se je vse nagibalo preveè na stare, sicer izvrstne
avstrijske vzglede …«22
Namen prièujoèega prispevka je dvojen: razsvetliti skladateljevo ustvarjanje za
pihalne orkestre23 in opomniti na nekatere napake tako v tiskanih izdajah kot tudi v
rokopisnih prepisih Adamièevih partitur. Pri tem bom poskušal ponazoriti ali pa vsaj
postaviti prava vprašanja glede izvajalske prakse, ki izhajajo iz tega. Le dobro petino
Adamièeve glasbe za pihalni orkester je mono kupiti pri zalobi Hartman, al pa izdaje –
tako partiture kot parti – vsebujejo napake. Zaradi finanènih omejitev, ki jih povzroèa
redka prodaja glasbenih tiskov v Sloveniji nasploh, se zaloba ne odloèa za nove,
revidirane izdaje Adamièeve glasbe. Èeprav e sama teavnost Adamièevih partitur
zniuje število izvedb, se zdi, da ravno praktièni problemi, ki zadevajo z napakami
opremljene partiture, ovirajo ali pa vsaj zadrujejo veèje število izvedb. Prepoznavanje
napak seveda omogoèa le natanèna primerjava avtografa in prepisanih partov, èe pa
skladateljev rokopis manjka, je skorajda nemogoèe ugotoviti, kaj je prav in kaj narobe.
Usoda Adamièevih medvojnih partitur je znana, prav tako je verjetno za vselej izgubljen
arhiv povojnega Vojaškega orkestra, ostanejo nam torej partiture, ki so raztresene po
arhivih ljubiteljskih pihalnih orkestrov v Sloveniji. Vsaj te bi morale zaèeti izhajati v
okviru zbranih del mojstra Bojana Adamièa. Nekaj partitur se je po sreènem nakljuèju
ohranilo tudi v skladateljevi zapušèini, ki jo je leta 1996 prevzela Glasbena zbirka NUK.
Ena od teh in ena najbolj prepoznavnih kompozicij Bojana Adamièa za pihalni
orkester,24 tudi obvezna skladba na XIII. tekmovanju v tretji teavnostni stopnji, je
Zgodbica v štirih delih. V tiskani izdaji zalobe Hartman so evidentne naslednje tipiène
napake: v prvih 4 taktih, ki se skoraj dosledno ponovijo, skladatelj uporabi akorde: B-dur,
g-mol, Es-dur in F-dur (kar ni niè drugega kot harmonsko zaporedje, ki je zelo znaèilno za
zabavno muziko: T, VI, S, D). Poblie poglejmo prvi takt: piccolo igra osnovni ton b –
zveni oktavo višje, kot je notiran; flavta, oboa in es klarinet osnovni ton; sekcija klarinetov
tonièni kvintakord; fagot osnovni ton v basovskem registru; altovski saksofon osnovni
66
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
20 To je bila Suita za pihalni orkester (stavki: Entrada, Neresen valèek, Odmor I, Juno od severnega,
Severozapadno in malo noro, Odmor II, Rezervistova uspavanka, Zadnji odmor). Krstna izvedba: 21. julij
1970, Letno gledališèe Krianke, koncert zdruenih orkestrov milice in JLA Ljubljana, dirigent Joe
Hriberšek. Koncertni list hrani Glasbena zbirka NUK (mapa Kronika).
21 Ohranjena je npr. pogodba z vojaškim orkestrom iz Splita, in sicer za skladbo Alla Montenegro. Glasbena
zbirka NUK, zapušèina Bojana Adamièa (mapa Kronika).
22 Glasbena zbirka NUK, zapušèina Bojana Adamièa (mapa Kronika).
23 Prim. abecedni seznam Adamièevih skladb.
24 Tipièna zasedba pihalnega orkestra Bojana Adamièa je sledeèa: pikolo, 2 flavti, oboa, es klarinet, 3
klarineti, bas klarinet, fagot, alt saksofon, tenor saksofon, bariton saksofon, 2 krilovki, 2 korneta, tenor,
bariton, 4 rogovi, 3 trobente, 3 pozavne, 2 tubi in tolkala. V veèjih delih (Sneguljèica, Requiem) skladatelj
uporablja razlièke: alt flavta, alt klarinet, sopran saksofon, poveèana je tudi raba tolkal.
ton; tenorski saksofon igra terco; baritonski saksofon osnovni ton unisono s fagotom;
koralno zasnovana tema je zaupana krilnicam, tenorjem in baritonom, ki zaènejo tudi z
osnovnim tonom v precej nizki legi; horni so pisani v es, podvojena v oktavi je terca; prva
in tretja trobenta igrata akordièna tona (terco in kvinto); problematièen ton oz. napaka je v
drugi trobenti, ki bi morala igrati osnovni ton – v tiskani izdaji pa ima v partituri in partu
zveneèi ton c; pozavne sekstakord in tube v unisonu osnovni ton. Adamiè je komponiral in
zapisoval izjemno hitro – kolegi na radiu so mu pravili »rokohitrc« in to je razvidno tudi v
avtografu (nota v drugi trobenti bi lahko bila tako c kot tudi d, a èe analiziramo celotno
vertikalo in èe pogledamo peti in šesti takt, ko se zaèetni 4 takti še enkrat ponovijo, je
prava nota veè kot oèitno zveneèi ton b). Napaèno notirana je na primer še nota pri
altovskem in tenorskem saksofonu v 7. taktu: namesto sekstakorda v melodièni liniji –
tako kot pri fagotu – imata oba saksofona na prvi osminki zveneèi ton a, kar je v sekundi s
fagotom. Èe pogledamo avtograf, vidimo, da je pravi ton zveneèi g. Za napake, ki jih
omenjam, je odgovorna zaloba, vendar je tudi sam Adamiè veèkrat v partituro vpisal
napaèno noto, na primer v isti skladbi pri 4. hornu v 7. taktu: harmonsko je to
subdominanta, Es-dur, 4. horn igra zveneèi ton d v precej nizki legi. Skorajda si upam
trditi, da skladatelj tega ni hotel. Z gotovostjo in brez slabe vesti pa lahko reèem, da ta ton v
4. hornu ne zveni. Slabo zveni tudi prvi takt, ker je terca toniènega kvintakorda
postavljena prenizko – ta ton igrata 4. horn in 3. pozavna. Zvok bi bil – tudi po pravilih
orkestracije – precej boljši, èe bi skladatelj terco akorda postavil oktavo višje. Zelo
vprašljiv je tudi ton b v drugem in tretjem taktu v pavkah – veliko bolje bi bilo, èe bi pavke
podvajale basovski ton.
Navajam še kratek citat Bojana Adamièa, v katerem spregovori o godbi: »Delal sem
sto stvari, v mislih in v meni pa je vedno bila godba. Ne vem, zakaj me je godba na pihala
e od vsega zaèetka, od najmlajših let – tri, pet, šest mogoèe, tako pritegovala. Kakšna
magija je bila v njenem zvoku! Mogoèe sem jaz bolj slutil, da se s temi instrumenti da
povedati isto, vendar na mogoèe malo drugaèen naèin. In to drugaèe, na drug naèin me je
privlaèilo skozi celo ivljenje.« (Prim. Glasbena zbirka NUK, zapušèina Bojana Adamièa,
mapa Kronika.)
1994 – Requiem
Requiem (za umrlim klovnom) za pihalni orkester, vokalnega solista in baletne plesalce je
zadnje veliko delo mojstra Bojana Adamièa. Duhovito besedilo Frana Milèinskega Jeka
je skladatelj poznal od leta 1946. Adamiè je Jeka vrsto let prosil, naj mu besedilo
»glasbeno« podari, vendar je bilo do pesnikove smrti skladatelju nedostopno. Kasneje je
Adamiè besedilo stihov od Jekovih dedièev le pridobil in iz le nekaj verzov dolge pesmi
napisal skoraj 35-minutno kompozicijo. Requiem za pihalni orkester in »šansonjerja«je v
svetovni literaturi za pihalne orkestre edinstveno delo. Adamiè je posamezne verze
uglasbil kot »songe«, ki se – podobno kot v operi – v razliènih oblikah in na razliène
naèine veèkrat ponovijo. Vmesni orkestralni odseki predstavljajo cirkuške toèke –
alostni junak (klovn) je ivel v cirkusu. Skladatelj slika cirkuško ivljenje klovna z vsemi
»neumnostmi«, kot so ropoti, vigi, smeh … Pevec – solist v kompoziciji pa komentira
pogreb. V uvodnih taktih slišimo »smeh«, ki je tipièen za cirkus – skladatelj ga ponazarja s
saksofoni, s tremolom pavk in z zaèetnim udarcem na gong. Odkrijte se, umrl je klovn …
67
Domen Prezelj, BOJAN ADAMIÈ IN NJEGOVA GLASBA ZA PIHALNI ORKESTER
je zaèetek pogrebne slovesnosti, ki je izraena kot »procesija« v poèasnem (blues) tempu
in molovi tonaliteti. Sledi orkestralni vmesni del, Allegro, ki predstavi cirkus v celoti.
Koraènica v šestosminskem taktovskem naèinu ivo slika hudomušnost in prikazuje
komiène situacije cirkuških artistov. Veselje se konèa v naslednjem »songu«: Le trije
gredo za pogrebom … Za tem fanfare trobil v hitrem tempu naznanjajo zaèetek cirkuške
predstave. V tej cirkuški toèki pijani klovn razmišlja: »Kaj mi nuca planinca, èe ne morem
vrh nje.« Skladatelj je znano ljudsko pesem variacijsko obdelal. Z naslednjim »songom« A
vsi, ki so se mu smejali, zdaj manjkajo v alostni vrsti … se nadaljuje pogrebna slovesnost.
Gradacijo skladatelj ustvarja z bogato instrumentacijo. Tolkala (zvonèki, vibrafon,
marimba, triangel, tamburin, maracas in hi-hat) sama zaèenjajo naslednji del (ples
Kolombine in Harlekina), ki s šestosminskim taktovskim naèinom spominja na pesem
beneških gondoljerjev. Spevno temo skladatelj eksponira v oboi in fagotu, spremljava je
zaupana rogovom in klarinetom. Del Allegro z besedilom A vèasih to vam je bil smeh,
valjali smo se po klopeh ivo slika cirkuško veseljaèenje. V tem »songu« sodelujejo vsi:
solist s pripovedovanjem klovnovih šal in orkester, ki se odziva z glasnim smehom in
vzkliki. Po kulminaciji »song« preide v reminiscenèno odzvanjanje in v obèutje krute
stvarnosti, minljivosti vsega. Naslednji Allegro prinaša v glasbenem smislu parado
smeha. Mojster Adamiè se v skladu s svojim znaèajem poigrava z idejami in domislicami.
S saksofoni ponazarja smeh, trobente »jazzirajo«, pozavne z glissandi poosebljajo klovna
… In potem spet pogreb: Ne smejte se, umrl je klovn. Uvodni »song« je tukaj vsebinsko
zdruen z verzom Tak alostno pes njegov cvili. Nato se razvije cirkuška toèka (slika
trapeza) – orkestralni del, v katerem nas krilnica solistièno popelje v višave trapeza. Na
koncu sta še dva zdruena songa. Prvi je slika zapušèenega cirkusa Trapez bo spokojen
nad mreo, drugi je e znani Odkrijte se, umrl je klovn, tokrat v novi glasbeni preobleki, ki
zakljuèuje delo. Orkester slovenske policije je pod dirigentskim vodstvom Milivoja
Šurbka Requiem premierno izvedel 20. 4. 1999 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Reiser predstave je bil Matija Milèinski, koreograf Vlasto Dedoviæ, vokalni solist Oto
Pestner, kot baletni solisti pa so nastopili Vojko Vidmar, Sergiu Moga in Edward Clug.
Bojan Adamiè je vse ivljenje ubiral samosvoje, nove poti. Kot skladatelj ni nikoli
pristal na trditev, da je bilo vse, kar je dobrega, e narejeno. V svojih kompozicijah je zato
uporabljal nova izrazna sredstva: mitraljez (skladba Èetrti julij25), gasilsko sireno,
policijsko pišèalko, steklenico, avtomobilsko hupo, smirkov papir, pisalni stroj – pisal je
glasbo, kot je sam rekel, »od dveh kastrol in lovorja do simfoniènega orkestra«. Zdi se, da
je tudi v glasbi, namenjeni pihalnemu orkestru, iskal provokacijo. V tem je našel
zadošèenje. Ni se mu zdelo zanimivo tisto, kar je napisal e nekdo drug, zanimalo ga je
tisto, kar je bilo novo, tisto, èesar ljudje še niso slišali. Adamiè je hodil z naglimi, dolgimi
koraki, govoril tako hitro in povedal toliko stvari, da bi mu dva izurjena stenografa komaj
sledila. In tako je tudi komponiral. Glasbeni motivi, melodije, domislice, naèrti, vse to je
kar bruhalo iz njega. Ni potreboval zlagane sentimentalnosti, tudi ni komponiral za
klavirjem, saj je imel absolutni posluh. Kompozicije Bojana Adamièa so tako izjemno
68
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
25 Skladba je bila napisana za nekdanji jugoslovanski praznik dan borca, naroèil jo je Sekretariat za narodno
obrambo, in sicer za koncert vojaških godb v Sarajevu. Po zgradbi spominja na Uverturo 1812 P. I.
Èajkovskega. Adamiè namesto topov uporabi mitraljez in aleatoriko. Edina tema celotne skladbe je Le
vkup uboga gmajna … Po kratkem uvodu obèutimo skrajno napeto in nervozno vzdušje, ki se stopnjuje.
Klici k uporu Le vkup uboga gmajna postajajo èedalje pogostejši in moènejši ter se naposled ob vzklikih
Na juriš in Titovem kolu zlijejo v zmagoviti finale.
raznolike, od krajših solistiènih skladb do veèstavènih orkestralnih del. Zlitje klasiènega
sloga in jazza je tipièno skorajda za vsako njegovo kompozicijo. Skladbe vsebujejo
edinstveno kombinacijo klasiènih kompozicijskotehniènih prvin in modernistiènih
pristopov z ritmiènimi shemami, ki izhajajo iz plesne glasbe. Adamiè je glasbo za pihalne
orkestre pisal v popolni svobodi, ne glede na to, kaj so si o njej mislili drugi. Kljub
mnogim gostovanjem po Jugoslaviji in v tujini se je vseskozi posveèal slovenski glasbi.
Dobrih šest desetletij. Ob stoletnici rojstva Bojana Adamièa je rezultat na dlani: med
slovenskimi glasbeniki se komaj kdo lahko meri z njegovim ustvarjalnim in
poustvarjalnim delom. Tudi z njegovo umetniško osebnostjo redki.
ADAMIÈEVE SKLADBE ZA PIHALNI ORKESTER
1. »Alla Montenegro« (Ljubljanski vojaški orkester)26
2. »Allegro vivace« (Orkester slovenske policije)
3. »Aufbiks« (Ljubljanski vojaški orkester)
4. »Bela Krajina«, za moški kvartet in pihalni orkester (Ljubljanski vojaški orkester)
5. »Boièni coctail« (Postojnska godba)
6. »Cik-cak«, za ksilofon in pihalni orkester (Ljubljanski vojaški orkester)
7. »Koral u beatu« (Muzièko odeljenje, Beograd)27
8. »Èe zapojemo veselo«, koncertna koraènica (Papirniški pihalni orkester Vevèe)
9. »Èez tri gore, èez tri vode«, suita: Prolog, Flosarska, Èisto niè veè fletna, Ne bom
se moila (zaloba Hartman)
10. »Èetrti julij«, koraènica (Ljubljanski vojaški orkester)
11. »4. julij 72«, »Lepa Anka kolo vodi« …
12. »Èetrti julij«, simfonièna pesnitev (Ljubljanski vojaški orkester)
13. »Deveti maj«, slavnostna koraènica (Ljubljanski vojaški orkester)
14. »Dokle sam ja mali bio«, polka (Ljubljanski vojaški orkester)
15. »Emira«, za altovski saksofon in pihalni orkester (Orkester slovenske policije)
16. »Fiè-firiè«, polka za pikolo in pihalni orkester (Ljubljanski vojaški orkester)
17. »Galop za tri trobente« (Muzièko odeljenje, Beograd)
18. »Gas do daske« (Muzièko odeljenje, Beograd)
19. »Horuk v nove èase«, za mešani zbor in pihalni orkester (Ljubljanski vojaški
orkester)
20. »Igraèkanje za harfo in pihalni orkester« (Orkester slovenske policije)
21. »Iz mojega dnevnika«, za moški zbor in pihalni orkester, stavki: Prej, Vmes,
Potem (Ljubljanski vojaški orkester)
22. »Jesensko vezenje« (zaloba Hartman)
69
Domen Prezelj, BOJAN ADAMIÈ IN NJEGOVA GLASBA ZA PIHALNI ORKESTER
26 V oklepaju so navedeni orkestri, ki so doloèeno skladbo imeli v svojem arhivu.
27 Muzièko odeljenje je beograjska zaloba.
23. »Jugo folklora«, ljudski plesi (Ljubljanski vojaški orkester)
24. »Koktel – završno kolo«
25. »Koraènica Godbe glavnega štaba« (Ljubljanski vojaški orkester)
26. »Koraènica Hockey 66« (Ljubljanski vojaški orkester)
27. »Koraènica kadetov« (Orkester slovenske policije)
28. »Koraènica Kranju« (RTV Ljubljana)
29. »Koraènica milice« (Orkester slovenske policije)
30. »Koraènica poliglotov« (Delavska godba Trbovlje)
31. »Koraènica potepuhov«, slavnostna koraènica (Godbeno društvo rudarjev Idrija)
32. »Koraènica veteranov godbe« (Ljubljanski vojaški orkester)
33. »Naši naprej« (Delavska godba Trbovlje)
34. »Ne obraèaj se, sinko«, iz istoimenskega filma (zaloba Hartman)
35. »Nemirika« (Papirniški pihalni orkester Vevèe)
36. »Neusmerjeni valèek« (Papirniški pihalni orkester Vevèe)
37. »Od Istre do Boke«, potpouri (Vojni orkestar Zagreb)
38. »Oj ta soldaški boben«, koraènica (Orkester slovenske policije)
39. »Oro« (Ljubljanski vojaški orkester)
40. »Pastir Jakob in Postojnski zmaj« (Postojnska godba)
41. »Plamenice« (Ljubljanski vojaški orkester)
42. »Polka« (zaloba Hartman)
43. »Polka – gavota« (zaloba Hartman)
44. »Pomladni trio« (Ljubljanski vojaški orkester)
45. »Predigra in pobeg« (zaloba Hartman)
46. »Rapsodija za pihalni orkester« (zaloba Hartman)
47. »Requiem« (Orkester slovenske policije)
48. »Simbioza« (Orkester slovenske policije)
49. »Slovenska rapsodija« (Ljubljanski vojaški orkester)
50. »Slovenski elezar«, uvertura
51. »Sneguljèica« (Orkester slovenske policije)
52. »Sprenevedanje« (zaloba Hartman)
53. »Sprehod« (Orkester slovenske policije)
54. »Suita filmske glasbe: glasbeni material iz 16 filmov« (Orkester slovenske
policije)
55. »Suita za pihalni orkester: Intrada, Neresen valèek, Odmor I, Juno od severnega,
Severozahodno in malo noro, Odmor II, Rezervistova uspavanka, Zadnji odmor«
56. »Svita za duvaèki orkestar: Pozdrav iz Slovenije, Zeleni Jurij, Po jezeru«
(Muzièko odeljenje, Beograd)
70
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
57. »Titov naprijed« (Ljubljanski vojaški orkester)
58. »Tratata, zdaj igra naša muzika« (zaloba Hartman)
59. »Tri novelete« (zaloba Hartman)
60. »Trboveljska rapsodija« (Delavska godba Trbovlje)
61. »Trompe – Tone« (Orkester slovenske policije)
62. »V dvoje je laje« (Orkester slovenske policije)
63. »Z omejeno brzino« (Delavska godba Trbovlje)
64. »Za staro in mlado« (Ljubljanski vojaški orkester)
65. »Zgodbica v štirih delih« (zaloba Hartman)
66. »Zmaj v Postojnski jami« (Postojnska godba)
67. [Brez naslova] Es-dur, alla breve, datum 10. 9. 1991, 12 str. partiture, delo je
konèano
68. [Brez naslova] B-dur, nedokonèano
71
Domen Prezelj, BOJAN ADAMIÈ IN NJEGOVA GLASBA ZA PIHALNI ORKESTER
Bojan Adamiè’s Music During World War II
Summary
Bojan Adamiè started creating music for wind orchestras during World War II, when he
was wounded and sent to the liberated territory in Bela krajina. During hospital treatment,
he was selected as bandmaster of the partisan band on the suggestion of his musical
acquaintance Milos Ziherl, the brother of the more famous party ideologist Boris Ziherl.
The National Liberation Army and Partisan Detachments Wind Band was formed on the
initiative of the propaganda department. Adamiè began enthusiastically in his new role
despite the difficulties the orchestra faced – a lack of instruments and (primarily music
paper) materials. Most of the program for the newly established orchestra was contributed
by Bojan Adamiè and his bandmaster, Captain Drago Lorbek. The members of the
Headquarters Musical Band were mostly those disabled by war, who otherwise had no
proper musical skills; however, Adamiè’s original approaches trained them into solid
musicians. Since 1991, the works of Adamiè for wind orchestras have been published
exclusively by the Hartman publishing firm from Maribor (collection: Bojan Adamiè and
his opus). A typical line-up is as follows: a piccolo, 2 flutes, an oboe, an es clarinet, 3
clarinets, a bass clarinet, a bassoon, an alto saxophone, a tenor saxophone, a baritone
saxophone, 2 flugelhorns, 2, cornets, a tenor, a baritone, 4 horns, 3 trumpets, 3 trombones,
2 tuba and percussion. In large scores, (Snow White, Requiem) Adamiè uses variants such
as the alto flute, alto clarinet, soprano saxophone and percussion, which is used more
often. All his life, Adamiè chose fresh and unique approaches; he used new means of
expression (machine gun, fire siren, police whistle, bottle, car horn, sandpaper,
typewriter) in his own compositions and wrote music scores which ranged, as he says,
“from a frying pan and laurel to a symphonic Orchestra.”28
72
BOJAN ADAMIÈ (1912–1995)
28 Prevod Boris Pirš.