Za poduk in kratek čas. Spoinini iz jutrovih dežel. Piše !•'. S. Šegula. (Dalje.) VII. K pi ramidam. ,,Ko tebe gledam, luna jasna, Moj dub pn doinu brepeni, Želi si k dalnjim pirainidiini, Kjpr dedov inojili spp kosti !" Tako se začenja peseni »Giganov". Kol dijak sein njo kaj rad slišal, ker tako otožno doni, in zainislil sein se, v otožnem hrepenenji zaniislil tje k dalnjiin, čudovitiin pirainidam! Dne 28. niareija 1889 rano v julro bližal sein se njim v resnici! 0 kako je sree utripalo v radosli! Jiitro je bilo krasno, zrak tako eist in dihanje tako prijet.no. Od vseh stranij obdajale so nas vonjave arabskih rast,lin, ki so bile v spoinladi v najlepšem evetji. Gili arabski konjiči peljajo nas iz uliee šeria Mo.skie skozi šoria Abd-el-Aziz, mimo palače Arabi-paše, eegar veliki vrl sredi mesta je radi iega zanimiv, ker obstoji iz .sainili opeko-rudečih, močno dišeeih pelargonij. Gez železni Nilov most, ki ima na v.saki strani dva volikan^ka bronasta leva, priienio na široko polje. Tu je nekdaj slalo slavno mesto Mernfis. 1'ozneje so tu živeli krisljanski puščavniki (anahoreti v Tebaidi). Na teh razvalinah stare slave pač je oeividna minljivost posvetne easti in veselja! Sedaj se vidijo tu le nekatere krasne palače n. pr. Izmail-paše, Hasan-paše. Cesla je do vasi Gize, Mizo do pirainid, en drevored in tedaj pot, čez rodovito polje lahko najti. Ljudstvo vre v mesto. Vsaj kakih 400 kamel srečamo, ki so s svežo deteljo obložene — v mesto na prodaj. Dve kameli, dobro obloženi, na lirbtu toliko neseta, kar dva močna konja z vozom komaj potegneta. l'o urni vožnji dveh ur neha polje, cesta se v pesku zgubi. Tu smo na robu puščave. Nje plan je za kakih 30 m. više ležeea od polja, radi tega idemo po s peskom zavejani poti navzgor k piramidam, ki stojijo ob robu puščave. Od tod je celih 10 ur hoda daleč rob puščave le veliki mirodvor z v skalo usekaniini grobovi in piramidami. Pred prvo in največo stojimo. Postavil jo je farao Glieops ali Ghufu (3091—3067 pred Kr.) in se imenuje v hieroglifskih napisih »svitli sedež Ghufuv« ali »bliščeča«. Visoka je bila prej 144 66111. sedaj 137 111., ob strani dolga prej 233 sedaj 227 m. Zakrivil je to nasip peska. Kamenje privalili so iz gore Mokatam, 100.000 Ijudij je iinelo dela 20 let. Francoz .lomard je preraeunil, da bi iz tega kamenja zamogel postaviti zid 0-9 111. visok in 0'3 m. širok, ki bi objemal celo Franeosko. Zidovje namreč znaša 27« milijona kubičnih metrov. Nekoliko oddaljena je Uer, »velika«, grob kralja Chefren-a (Ghafor), čegar podoba se vidi v muzeju Boulaq, slednja Haer, »dragocena« kralja Mykerin-a (Menkaura). Poleg prve in tretje stojijo pa tri manjše piramide, grobovi unirlih sorodnikov kraljev Chufu in Menkaura. Brez števila grobov in raztresenih mrtvaških glav vidi se na okolo. Bazumljivo! V bližini kraljev, svojih gospodarjev, v senci velike goniile svojega kialja želel si je biti pokopan tudi marsikateri udani podložnik, marsikateri velikaš, marsikateri zvesli alužebnik. Moram reei, na prvi pogled se mi ni videla piramida lako visoka, ali ko seni splezal na vrh in gledal na ljudi ko na mravlje po pe*ku, sem čutil nje veličastje. Ime pride od staro-egiptovske besede »peram« (visočina). Vseh je na stotino in so iz raznega gradiva. kamena, opeke, in razne oblike, ker so nekatere skrajšane, druge ob strani vskleknjene. Kako pripravljen je ravno ta kraj za groblje! Tu sem več ne prihrumijo poplavljajoči valo.vi Nila, mir puščave le obdaja, smrtna tišina. Ne bujno rastlinstvo, niti trušč ljudi.j moti tu človeka, sivi svetli pesek pokriva grobovje. Na izhodu rodovita planjava in modra reka naznanja bujno življenje, na zaliod pa neskončna puščava smrt. Tu tedaj na meji življenja in snirii čakajo, ki v inii-ii počivajo, ure ustajenja. Stojim pred >svetlo<' piramido. Tako mogočne grobe stavili so si kralji. Ne v zemlji so lioteli počivati, inarveč visoko v zraku, obdani z mogočniin, na veke nerazruSljivim zidovjem, v temni, tihi celici čakala naj bi tu njih trupla sodnjega dne. Ali prišlo je drugače. Čez 4000 let njih je res varovalo mogočno ozidje. V naSih časih pa, kjer ljudem ni več sveta niti vera, nili vest, niti grobovi, ki krijejo slaroslavne kosti, v naših zlatohlepnih časih so se podrle stene tihih grobov, mumije (niaziljena in posušena trupla) so se raznesle po muzejih, zlato in dragoceno kamenje se je oropalo, pokradlo. Osaniele žalujejo st^daj pirainide, ali še stojijo tako ti-dno, ko pred pel tisoč in več let in še bodo stale, ko se bode že davno pogreznil v grob ta naš pohlepni zarod. Kakor so nam danes piramide priče slave preteklili dnij, bodo nam one iste piramide zatožnice naSib hudobnih, brezverskih časov. (Dalje prili.) Smešnica »Obljubimi, draga moja žena, da vzameš, ako umerjem prej, kakor ti, soseda Boštjana za moža«, tako reče nekega dne mož Vrban svoji ženi Marjeti. »In zakaj ravno soseda Bošljana?« popraša radovedna žena. »Zato, ker je on inoj največji sovražnik« — odgovori jej Vrban.