NAŠA ANKETA
Bolje več majhnih občin kakor ena velika
Merto io podeie^e ImaU povsem svoje spedfl&HMti in hrtereM, zato k tndi viika obtina lahko mlrno nudeli na vei majhnih obtin. Tako razmttUa vse več naših občanov o preoblikov«nju obfln, do katerega naj bi priik), kot napovednjejo, ie pred krajem tega leta. Odlottlno besc-do o inodi {jnbljanskib obdn ozironu o oblikoranju novih bodo imeli prav oMani, H w bodo o tem odlotali ni rtfereDdumu.
Mariji Kogoviek, delavka iz Hotjula:
»Ljudje v mestu čisto drugače gledajo na podeželane, kakor podeiclski ljudje na Ijudi v mestu. Če bi denimo Horjul postal svoja občina, bi bilo to za nas najbrž bolje.
posameznih vasi. Sam bi v naSem primeru združil Polhov Gradec in Dobrovo, morda še Horjul. toda najvei z de-setimi ali petnajstimi zaposlenimi«
Toflk BisK, zidar z Barja:                  >
»Najbolje bi bilo, ie bi vsc veije podeželske krajevne skupnosti postale kar občine. Vse bi se potem laie delalo. Tudi sam, ki sicer nimam tako daleC do mesta, bi raje videl, da bi vse opravil kar tu, da mi ne bi bilo ireba kar naprej hoditi v mesto.«
Milan Trobec, mizar s Korene:
»Občina kakržno imamo zdaj, mi ni prevei všeč, ker je najrevnejSa od vseh. Ima same hribe, zato tudi še ni
več bi se naredilo in ne bi bilo več treba dajati denarja drugam. Referendum o tem vpražanju je nujen, naj se Ijudje sami odlodjo, kaj mislijo o tem«
SUvo Toriii, obrtnik iz Rožne doline:
»Mestni del obfine naj ostane tak, kot je, podeželske krajevne skupnosti pa naj se oblikujejo tako, kot jim najbolj ustreza. Res pa je, da vse, kar vnesemo novega, se ponavadi spremeni na slabše «
Ivan Laznik, strojni tehnik z Briš:
»Absolutno sem proti temu, da je na viški občini zaposlenih toliko ljudi. S primemo računalniSko opremo bi vse njihovo delo lahko krepko zmanjSali, tako da bi ostalo le ie kalcih 30 odstotkov efektivno zaposlenih. Samo občino bi lahko razdelili na okraje, tako kot so btli nekoč. Okraji so še najbolje poznali strategijo razvoja
asfaltiranih cest, ničesar. Bolje je, če ima občina manjši obseg; zato bi bilo tudi za krajevno skupnost Horjul najbrt bolje, če bi postala svoja obfina. Morda bi potem imeli vei dcnarja.« .   Ida Me|lii, uslužbenka z Iga:
»Za naše krajane bi gotovo bilo bolje, če bi Ig postal samostojna obfina, saj bi lahko na ta način laže vplivali na razvoj in urejanje kraja. Tudi delovne organizacije in obrtniki bi se lahko tesneje povezali z domačim krajem. Zdaj med krajcvnimi skupnostmi in obdno ni prave povezave. Občina premalo ve, kaj potrebujejo KS in krajani. Zato bo tudi za krajane veija moralna spodbu-da, te bodo dajali svoje odtegljaje za razvoj domačega kraia.«
BRANKO VRHOVEC