Stev. 153.
.JsLÜVCNSR INA K U U« dne julija 1У23.
Stran. 3.
nu, kjer je nemško prebivalstvo zelo razburjeno radi te prireditve. Policijsko ravnateljstvo tekom današnjega dneva prepove prireditev.
RUSKO - AVSTRIJSKI TRGOVINSKI STIKL
—	Moskva, 6. julija. (Wolff.) V svrho uvoznih in izvoznih operacij je bila ustanovljena mešana rusko - avstrijska družba. Avstrijski ustanovitelj te družbe je avstro-ruski industrijski sindikat ki se je obvezal dovoliti družbi blagovni kredit.
PREOKRET V REPARACUSKEM VPRAŠANJU.
—	Pariz, 6. julija. (Izv.) Zastoju v re-paracijskem problemu s posebnim ozirom na angleško - francoska nasprotja je posvetil »Temps« Članek, v katerem zastopa na-ziranje, da bo treba iskati v tem nesporazumu novih potov. Po izjavi angleških strokovnjakov naj bi zavezniške države skupno nastopile in zahtevale oü Nemčije da: 1.) izvede valutno reformo, 2.) nadzor potom reparacij ske komisije, 3.) jamči s svojim blagom in prirodnim bogastvom, ki bi bilo zastavljeno. 4.) odda zaveznikom 26% va» Jutnih dohodkov in 5.) posestniki nepremičnin naj se obdolže s posebnimi davki v prid reparacijam.
Španski parlament ogrožen.
Viharji in streli.
—	Madrid* 6. julija. (Havas.) Senat ie bfj včeraj pozorišče burnih prizorov, ki so nastali radi nekega žaljivega pisma. To pismo ie poslal predsednik vrhovnega vojnega sveta gen. Aguilera bivšemu ministru San-cheru Tozi. Ko je bil poklican na odgovor? je Aguilera izjavil častniškim odposlancem, da bo v slučaju, ako bi ga hoteli politični vlastodržci prisiliti, da odstopi, s t opij na čelo armade In lih odstranil. Na seii senata sta ministrski predsednik ln predsednik senata zaman pozivala Aguilero, naj prekliče žalitev. Aguilera le izjavil, da ga vlada nc more odstraiti odstaviti. Ministrski predsednik Ahucemas ie odgovoril, ako bi hotela sploh kaka зПа razgnati parlament, da bi se moglo to zgoditi samo preko njegovega trupla. Med zasedanjem je prišlo <Jo osebnih spopadov med Aguilero in po sam nI -mi senatorji. Bojeviti general 1л senatorji, med njimi tudi bivši ministrski predsednik Romanoves, so se pozneje znova pomirili. Dva navzoča poslanca sta se stepi a. Eden je potegnil celo samokres In ga Je moral zbornični sluga razorožiti. Ministrski svet je razpdavljal o tel aferi, ni pa ničesar sklenil. V vojaških* tfrogih vlada veliko razburjenje, ki ga skuša poveljnik Madrida pomiriti. Listi so mnenja, 'da Je politični položaj po tem incidentu zelo resen.
—	Barcelona, 6. julija. (Havas.) Pogajanja z Madridom so prekinjena. To Je bržkone posledica Agtrilerove afere.
GENERALNA STAVKA NEMŠKIH KOVINARJEV.
—	Berlin, 6. Julija. (Izv.) Listi poročajo, da je vodstvo kovinarske stavke izdalo danes tozadevno parolo 90 tisoč 'delavcem.
Delo počiva skoraj v vseh večjih podjetjih. Do 11. dopoldne je zapustilo 'delavstvo šest obratov.
BOMBNI NAPAD V SARAJEVU.
—	Sarajevo, T. julija. (Izv.) Danee
ob 1. ponoči so neznanci vrgli bombo v hotel »PoŠto«, ki je na hodniku eksplodirala s strašno detonacijo. Materijalna škoda ie velikanska. Človeških žrtev ni. Napadalci niso znani.
ZANIMIVOSTI IZ PROCESA PROTI ŠOUPALU.
—	Praga, 6. julija (Irv.) Na vČeraiJnJt popoldanski obravnavi proti morilcu šou-palu so bile zaslišane glavne priče F. Re-bik. V. Slama in V. Trebicka, Priča Slama je na vpraSanje predsednika glede podrobnosti atentata pravil, da sj je Soupal nabavil revolver v neki trgovini v Plznj In da je drugi dan odšel z njim v Lochovice. Morilec je povabil pričo v bližnji gozd. češ da ie treba preizkusiti novo orožje. Na robu gozda ie Soupal obesU na drevo reklamni letak in dejal, da se hoče vežbati v streljanju. Postavil se je na razdaljo 10— 15 korakov, dvignil samokres, pomeril in ustrelil. Ko je počil strel, je obtoženec vzkliknil: Tako! Ko bi stal tu pred menoj dr. Rašin, bi mu tole preluknjalo glavo. Kmalu potem je ista ipriči dejal, da bi bilo dobro odstraniti Rašina. Kramajfa in Beneša. Po zaslišanju prič je predsednik vprašal obtoženca: Obtoženec, končno vas hočem vprašati, da-li vztrajate na svoji izjavi, da se pred tem sodiščem nočete zagovarjati. Šoupal je odgovoril: Vzgajam na stališču, ki sem ga zavzel v začetku razprave. Mesto zagovora je morilec naslov?! na sodišče posebno pismo, ki ga je ob koncu razprave prečital njegov zagovornik. Pismo se glasi takole: Postal sem predmet obsojanja in ne sramujem se tega. Zgodovina človeštva ne obstoji samo iz nebroi normalnih korakov, valov in faktov, marveč tudi iz dobe krutih in nasilnih vozlov, v katerih je zavozljana doba. Svetovna vojna ni razvozljala in raztrgala takih strašnih vozlov evropskih razmer. Zavezuje le vedno več novih v nesrečo in obup milijonov ljudi, Glejte nas, ki smo raztrgali enega teh velikih vozlov, staro habsburško monarhijo, koliko novih smo naipravili! Zmagovito domoljubje na hitro narastU češki velekapätal je nam naprtil težko bre-fe. Mi mladi smo rastU v velikem razburjenju. Izšli smo iz velikega nemira in nad. Preboleli smo, da so milijoni umirali na tuji službi in nihče ni obsojal sovražnikov. Sanjal sem o velikem in d i vnem življenju osvobojenega naroda. Vživel sem se z vsemi socijalnimi nadami, ki so jih veliki udarci vojne in politike razvneli na obzorju. In jaz, kj sem streljal na dr. Rašina, da raztrgam enega teh velikih vozlov, k! ovirajo Češko delavno ljudstvo v svobodnem razvoju, mar naj se ne vprašam, kakor se je vprašal
rH Iz svoje mladosti? Moji sodniki pravijo da sem zakrivil umor človeka. Toda jaz nisem hotel ubiti. Hotel se rarvozljati vozel, ki je ležal na poti. Bila je to morda blazna volja. Šele bodočnost bo dokazala, da-li sem s svojim činom posegel v tok zgodovine ali pa samo v življenje posam-nika, čeprav sem se žrtvoval v domnevi, da strmoglavim kip, kakor so po prevratu strmoglavili na Staromestnem trgu marianski steber. Glejte, kaj sem napravil iz svoje mladosti: Napravil sem iz nje ječo, napravil sem iz nje bolest. V času velikih gibanj polaga usoda znamenja na čela nekaterih ljudi in oni zavržejo svoje življenje, da bi pomagali drugim. Nisem hotel ubiti Alojzija Rašina, hotel sem ubiti Ie Živnostensko banko. Meril sem na človeka, ki je stopal kruto preko ljudskega gorja in solz, toda hotel sem zadeti to, kar je on predstavljal: kapital, ki davi tisoče mojih bratov. To je bila moja želja in moja krivda. Zal ml je dr. Rašina, če je umrl Ш sistem ostal. Sodite me, sodniki. Drugače bo sodila zgodovina.«
Ko Je zagovornik končal, je Soupal na videz sede! kakor pravi zmagovalec, v resnici pa je bil bled, razburjen jn obupan.
Politične vesti.
= Vlada In revizijonističnl blok.
Beogradsko »Vreme« poroča: Odnoša-ji med vlado in zagrebškim blokom se vedno bolj poostrujejo. Vlada ie nastopila odločno in energično proti bloku in spremlja z budnim očesom vse, kar delajo člani tega bloka. To vladino stališče je dobilo izraza tudi v »Samoupravi«, ki že nekoliko dni vodi ostro polemiko z listi revizijonističnega bloka. Zato so popolnoma izmišljene vesti nekega lista. da se deluje na to, da bi se obnovila pogajanja med radikali in blokom hi da v to svrho odide Ljuba Jovano-vfč v Zagreb. Za tak korak ni sploh nobenih pogojev, in vlada, kakor smo izvedeli, nato niti ne misli... Zadnji govori in članki Stjepana Rad^ča so Se bolj poostrili odnošaje in onemogočil! vsak stik z radikali m vlado. Ti novi Radičevi izpadi niso vzbudili posebne pozornosti v političnih krogih. Sprejeti so bili kot nekaj navadnega in na njihov račun so se delale celo šale, ker so ti izpadi naravnost smešni. Vendar pa se uvažuje, da jemljejo hrvatske mase vse te Radičeve izjave za resne in naj so še tako neresne in absurdne. Muslimani in klerikalci so prenehali govoriti o tem, da bi zapustili Beograd in vse kaže, da bo vsaj zasedaj ostalo vse pri navadnih grožnjah...
= Jutro in uradništvo. Včeraj smo zapisali, da je uradniško vprašanje tesno spojeno s splošnim finančnim. Kajti ako država nima dohodkov, ne more delati prekomernih izdatkov. Jasno je torej, da se uradniško vprašanje zadovoljivo reši tedaj, ko bo država razpolagala s potrebnimi sredstvi. S to trditvijo seveda nismo prejudicirali svojega stališča glede hitrosti, s katero se v zakonodajnem odboru v Beogradu obravnava in rešuje uradniški zakon. Mogli bi se prav upravičeno pritožiti na tega in onega poslanca, na to in ono politično stranko, da se za zakon premalo briga. Kakor pa je »Jutro« vedno vodilo politiko nepoštenosti, nelojalnosti in nestvarnosti, tako se tudi sedaj objema z banalno kritiko najhujših federa-listov ln napada vsaki dan in brez vsakega povoda današnjo vlado. Celo tako daleč gre v mrSnji do centralne vlade, da zaključuje iz trditve o medsebojni zveznosti davčnega in uradniškega vprašanja na brezsrčnost radikalne vlade do uradniŠtva. V tem oziru se junaštvo jutrovih politikov prav micno sklada s hrabrostjo klerikalnih, ki si upajo napisati strupen uvodnik o zavlačevanju uradniškega vprašanja po radikalni vladi in v isti številki obelodaniti brzojavna poročila o razpravi uradniškega vrpaSanja v zakonodajnem odboru! Vidite, to se pravi debelo gledati kratko in zlobno pamet! Kdo je odgovoren za to, da se uradniško vprašanje ni rešilo že v prejšnjem skupnem zasedanju? Prejšnja vladna koalicija. Kdo je postavil uradniški zakon kot prvega na dnevni red sedanje narodne skupščine? Sedanja vlada. Kdo vara in huj-ska javnost ter moti hitro in stvarno rešitev tega zakona v parlamentu? Desničarska in federalistična opozicija. Druga iz načelnega nasprotja do države, prva iz užaljenosti, ker ni na vladi in ki bi vlado samo iz tega razloga hotela strmoglaviti, potem pa tudi, da kuje strankarski kapital iz današnje uradniške mizeriie.
= Iz dfplomatične službe. Dosedanji konzul v Trstu Cincar Markovfc je imenovan za poslanika v Tirani. V kratkem sledi definitivno imenovanje poslanika za Prago. Pomočnik zunanjega ministra Panta Gavrilovilfi je nastopil enomesečni dopust, njegove posle začasno vodi g. Ljuba N e б 1 &.
= Konferenca angleškega poslanika z zunanjim ministrom. Angleški poslanik na našem dvoru g. Young je včeraj posetil ministra zunanjih zadev ter se od njega poslovil, ker nastopa dvomesečni dopust. Angleški poslanik je odločno izjavil, da je bil komunike nage vlade proti pisavi pravaškega tiska popolnoma umesten. Radič je skušal forsirati svoje politične nazore v angleški javnosti in pridobiti angleško vlado za Oficiifite* Aipttš oa jumotofe
ma trezno razmotriva položaj v naši državL
= Poljska hoče postati velesila. Iz
Varšave poročajo: Pujska vlada je sklenila, da se obrne s posebno noto na vlade v Parizu, Londonu, Washingtons Tokiju in Rimu. v kateri bo zahtevala, da se Poljska prizna kot velesila. V interesu Slov ans tva bi bilo, da bi bila v koncertu velikih držav vsaj ena slovanska država, dokler je Rusija izločena iz vsake kombinacije.
Kiizmičev spominski dan.
(Izviren dopis).
Prekmurski evangeličanl so praznovali na Petrovo dvestoletnico rojstva svojega največjega rojaka, župnika in slovenskega pisatelja Štefana Kiizmiča.
Sredi najlepšega prekmurskega polja je vzrastel njihov verski borec, njihov Luter, a obenem tudi prekmurski Trubar ln Dalmatin, zato se niso poklonile omenjeni dan Kiizmičevemu spornimi samo prekmurske evangeličanske občine, ampak je hitelo med zlatim klasjem tudi na stotine romarjev slovenske narodne misli v Strukov-ce, da se pokloni spominu moža. ki nI podaril Prekmurcem samo dragocenega verskega orožja, ampak tudi najjačje sredstvo narodne ohranitve: knjige, pisane v materinem jeziku.
KüzmIC se je rodil v dobi rekatoliza-dje, ko je uničil požar verske strasti ne samo marsikatero evangeličansko cerkev, ampak tudi vire njene zgodovine. Zato vemo samo Küzmiievo rojstno leto (1723) dneva pa ne Njegova prava rojstna hiša ne stojj več. Podrli so jo nasledniki njegovega očeta in si postavili malo stran toda na Istem zemljišču drugo. Rojstna vas si je pa še ohranila njegovo narodnost jn vero.
Njegov oče je bil posestnik po imenu Jurij; materino ime ie neznano. Najprej je hodil v šolo v prekmurske Ivanovce, nato z I. 1733. v šopronjsko višjo evangeličansko šolo, od 1. 1739. pa v Györ. Svoje študije je dovršil v Fožunu I, 1744. Doma pa ni mogel dobiti vsled protireformacije službe, zato je ostal v tujini kjer je deloval kot šolnik v Nemcseso6 blizu Kiseka. Tu je tudi prijel za pero in podaril svojim rojakom prvence svojega književnega dela: Katekizem, abecednik in računico. Denar za tisk je dobil deloma od požun-skega duhovnika Viljema Serpilija. deloma od neke vdovice.	_
Plodovito duhovniško službo je nastopil 6. junija 1755. v Šnrdu, madžarski vasi, ki leži ob cesti iz Velike Kaniže v Zakon. Za časa Kfizraiča je bila okolica Surda nastanjena od slovenskih protestantov, dandanes ne ume tam nihče več slovenske govorice.
V težkih življenskih prilikah je tu Kiizmič hranil z eno roko svojo vero, z drugo <pa ji je gradil trden temelj s spi-sovanjem knjig v jeziku v katerem so ljudje molili Boga in govorili v svoji družini. Bližnji katoliški duhovniki so mu delali velike пертШке, a njegovega duha nj vklonil ni ta boi ni nesreča v družini. V šurdu se je poročil z neko Ano Marijo (priimek je neznan) 1. 1756. Po njeni smrti se je drugič oženil 1768. s Terezijo Szakal. vdove-lo BrŠniak.
Kupil si je tudj lastno hišo v Patni pri Surdu, a imel je nesrečo, da mu je zgorela, ob kateri priliki je upepelil ogenj tudi tretjino njegovih abecednih knjig.
Kot dober sin je vzel k sebi svojega očeta, kateremu je zatisnil oči 1769. leta.
Umrl je 20. oktobra 1779. sredi svojih vernikov in sorojakov, ki so se bili izselili iz železne županije v Šomodsko, da bi si olajšali izvrševanje verskih dolžnosti, v katerem jih je ovirala v domačiji grajska gospoda, ki je laže menjala vero kot preprost kmet. Baš to versko zatiranje je bilo kot pn Trubarju neposreden povod, da je začel pisati Kiizmič verske knjige. ker je hotel ž njimi okrepiti svoje vernike. Potreba po takem krepihi je bila velika. Na eni strani so bile evangeličanske cerkve redke jn malo je bilo duhovnikov med slovenskimi protestanti na levem bregu Mure. Ako so hoteli opravitj tj evangeličani svojo versko dolžnost, so morali romati daleč. Večkrat ni zadostovala enodnevna hoja. Na drugi strani ,pa so bile v XVIII. stoletju knjige kramskih luteranov redke, ker si je bila prirejala iz njih protireformacija kresove, a tudj za Slovence med Muro ln Rabo deloma nerazumljive, »ar tej nas! Vogrszki Szlovenov jezik od vszej drugi doszta tühoga i szebi lasztivnega ma. Kkti i vu naprej zraesunanj sze veliki razlocsek nahaja*, kakor pravi M. Toskos Jožef, »prednyeis farar sopronszki«, v predgovoru k knjigi prevažni za prekmursko slovenstvo: »Nouvj zakon ali testamentom goszpodna našega Jezusa Krisztu-sa, zdaj oprvics z greskoga na sztari szlo-venszki jezik obmyenf po Stevan Küzmi-csi Surdanszkomc (v saksonski Hali 1771).
S tem delom so dobili nekdanji prekmurski Slovenci vir vsega verstva v svojem domaČem jeziku, da jim tU bilo treba čakati ni na Trubarjev ni na Dalmatinov prevod ni na »obracsanya« drugih.
Kuzmičev »novi zakon« ni samo v jezikovnem pogledu znamenita knjiga, ampak je velikega kulturnega in narodnopo-litfčnega pomena. Za evangellčane pomeni sv. pismo v verskem oziru vse, vsak vernik ga mora čitati in iz nJega zajemajo prej>rostej5i sloji skoro edino duševno hVa-no. Vsled soudeležbe cele občine pri verskih obredih pomeni pri evangeličanih v nasprotju s katoliško vero, kjer se vrši skoro vse božje češčenje v latinskem jeziku, v domaČem jeziku spisana verska ali obredna knjiga jez proti potujčenju in vez z domaČim rodom. Zato je postal Kiizmič s prevodom novega zakona najjačfl prekmurski narodnopolitičnj delavec, ker je očuval s to slovensko knjigo svoje rojake pred izgubo materinega jezika In jim Je ohranil zavest, da spadajo k drugI narodni
I plasti kakor ga pojavljajoč* Jih 'frift*
val. Tako so si ohranili prekmurski evangeličani zunanji znak duševne enotnosti z ostalimi Slovenci in možnost oživitve zavesti o naši skupnosti, kajti dokler živi zik. ozeleni Še vedno lahko na zonal suha veja jezikovnega debla.
Ta jezik sicer nI bil čisto enak naše^ mu, kljub temu pa nj pripravljal Kflzmič z njegovo kulturo odcespitve Prekmurcev od nas, kajti v njegovem Času še nismo imeli enotnega slovenskega književnega jezika, ki se je porajal šele v prvi potovfej XIX. stoletja, ko je začelo poleg nabožnega slovstva cvesti tudi posvetno. Spojitev po-samnih narečij v književni Jezik je na desnem bregu Mure dovršena, levi breg pa doživlja zdaj to vršitev. Da se čimprej dokonča, je predvsem naloga smotrene Šolske politike, h kateri pa ne moremo šteti naše sedanje.
Kiizmičeva zasluga ie tore!, da so se ohranili našemu narodu Prekmurcf, evangeličani jn katoličani, kajti tudi ti so se posluževali njegovega prevoda kot edinega v prekmurščini, jn da se je pričelo gojiti prekmursko narečje izprva sicer samo v nabožnem slovstvu, pozne;e pa tudi v posvetnem, s čimer se je začelo širje kulturno udejstvovanie Prekmurcev, ki je imelo za posledico probujo narodne zavesti
Marmornata plošča z napisom: »V etoj hiži sze je narodo Küzmics Stevan 1723«, odkrita na njegovi rojstni hiši na Petrovo, naj nam bo torej viden opomin k hvaležnosti, ki jo dolguje vsak Jugosloven temu možu! Pravopis in narečje napisa pa naj nam bodeta jasen migljaj, da se Prekmur-ie še ne čuti eno z nami kljub 41etni dobi ujedinjenia.
To je pokazala tudi slavnost sama, ki se Ja vršila po sklepu prekmurske evangeličanske sinjoriie kot cerkvena prireditev. Oba glavna govornika, bodenski pastor Stiftar in pucinski pastor Luthar, sta sicer poudarjala Kuzmičeve zasluge za slovenski jezik in slovenstvo, a spored slavnost! je bil le tak, da ni delal v vsem časti Kiizmičevemu spominu, ki je b:I prej oskrunjen kot počaščen z madžarskim petjem in z madžarskimi deklamacijanr. Izmed množice treh tisočev. ki se je poklonila. Kiizmičevemu duhu. jih je bilo komrr 50, ki so gledali ta dan zavestno z žalostjo v srcu prek meje na Madžarsko, odkoder je baš Kiizmič krepil slovensko zavest. Zato je čas, da se pove odi-v-no in javno, da mora biti danes tudi za vsak. ^ Prek-murca salus Jugoslaviae — suprcrr.a !c\ in da je bila Kiizmičeva slavn najmanj primerna za to, da bi se pokazalo dvojno, t j. slovensko-madiarsko lice Prekmura.
Ah as ver:
25 letnica Rožne doline.
(S p o m i n s k
Rožna dolina Je danes znana širom cele slovenske domovine. Razprostira se od vznožja košatega Rožnika, katerega čuva cerkvica Marijinega Oznanenja z dragoceno sliko slavnega Jurija Šubica, tja do železne ceste v Trst. Prvi tri hiše te naselbine (Perne, Križaj, Bricelj) so zrasle I. 1898. Naslednje leto se jim je pridružilo že več (Fakin, Petrovčič, Podgorelec. Peter-nel, Ceh itd.) Nato pa so se dvigale kakor gobe po dežju. Prvi pijonirji so našli dolinico brez imena. Kmalu pa so se otvorila vrata, kjer Bog roko vun moli. in v svečani nočni uri so izvršili v prvi rožnodol-Ski, Prcigorelčevi gostilni krst danes pono-site Rožne doline. Prva vila je dobila za tedanjo travniško okolico zelo prikladno ime »Vila livada« (Fakin).
Ker praznuje Rožna dolina letos srebrno poroko in ker zlate ne dočaka več, saj bo čez 25 let spojena z Veliko Ljubljano, je zbral star ljubitelj Rožne doline nekaj spominov, hoteč podati potomcem sliko, kako je nastal Rožnodolski mestni pred-kraj...
Na gosto poraščenem Rožniku je živel pred stoletji goreč častilec Matere božje, ki je bojda izprosil, da stoji sedaj na vrhu mična cerkev Marijinega Oznanenja, najljubša in najdivnejša božja pot vseh mladih in starih ljubljanskih in okoličanskih grešnikov.
Pri cerkvi se odpira slikovit razgled na Gorenjske snežnike. na Notranjske hribe s temnimi lesovi in na solnčno Dolenjsko gričevje z belimi cerkvicami In temnim vremenskim prerokom Krimom v ozadju. Kako prijazno so se nekoč oglašali zvonovi te cerkvice, ko so s srebrno-čistimi glasovi vabili v posete! Toda vojna je oropala stolp do zadnjega zvona, ki so ga čudm oblasfneži končno obesili v sp. šišensko podružnico. Službo cerkovnika upravlja na vznožju Rožnika ležeča posest pri »Me»-narju«. Te vknjižene služnosti se posestvo skoraj ne more razrešiti. Posestvo je izmed najbolj vzornih gospodarstev Uubljan-ske okolice s staro gostilno Čada. Iz omenjene služnosti sledi, da je »Mežnarila. starejša nego Francotova gostilna pod cer^ kvico. da je »Mežnarija« sploh najstarejši dom pod rožniškim zvonom. Nad stole tie star je bil gradič »RcsenbüchU last nekih plemenitašev, potem Sevniga, Conžeka, katerega pa je današnji lastnik g. veletržet Rober Kollman prezidal v prelestno vilo ter jo krstil z »Rožno gorico*.
Rojak, ljubljanski trcovec in umni kmetovalec Peter Lassnik je nižie »Rosenbüchl-na« ob tedaj samotni, zapuščeni cesti Pod-rožnik postavil gospodarsko poslopje z vilo sRoseneck« (danes last g. Breznika), kjer je bila nekaj časa tudi kavarna. Vidni znaki umnega Lassnika so bogat sa-dovnik ob vili. a tudi sadna drevesa ob obronku na solnčnih travnikih proti strelišču. Zal poizkusi z vinogradi niso uspeli umnemu Lassniku. Njegovo Rožni ško posest je nato srečen slučaj donese] g. Alojziju Zajcu, ki je dokazal svojo podjetnost z zgradnjo krasnega hotela »Bellevue« nad šišensko cerkvijo, da vstvari iz rajskega Rožniškega kota s svojima sosedoma g. Kollmanom in g. Čadom bajno idilo, kjer še danes bučelice buče, virčki šume, a kukavice desetletja nagajivo svoj kuku oznanjajo.
Do 1. 1875. so samvali našteti 3 domovi po lepi, mirni krajini nizdol Rožnika ter spavali spanje začarane kraljičine.
Vsa planota od častitljivega Tivolskega gradu ob vznožju Rožnika do potoka Glinščice (dotoka Gradaščice) ter za tirom južne železnice nazaj proti Ljubljani tja čez prelaz za tobačno tovarno do vogala Rimske-Tržaške ceste, ob današnji Blei-weisovi cesti in dolgim obzidjem Uršulin-skega vrta in vojaške bolnice navzgor ob Lattermanovem drevoredu do Tivolskega gradu Je bil ena sama skupina travnikov, vpisanih v katastralni občini LJubljana in Glince (županstvo Vič). Po teh senožetih Je bilo raztepenih nekaj Šup za seno. Po Jarkih Je raslo bohotno grmičevje, posebno ob Južni železnici so bile cele oaze vrbovih logov, tu in tam so samevali hrastovi očaki.
Na vogalu, tiste dni veliko nižje Rimske in Tržaške (začetek Bleiweisove) ceste, kjer Je sedaj lekarna Bohinc, a on-daj stara gostilna s kegljiščem »Pri Jezeru«, z visokimi Jagnjeti pred hišo. Je vodila Čez ozko Tržaško pot do peš-steze, ki se Je pričela pri današnji Korsikovi hiši, čez bivši travnik (zdaj stoje na istem 3 Kor-sikove hiše, vrtovi ter delavnice in ikUdl-
a črtica.)
šča bivše Kranjske stavbene dru?bt) ter vodila čez železnični prelaz dalie po stezi na Cesto Podrožnik. Pri sedanjem prelazu se je cepila druga stezica, vodeča za tirom železnice preko neštetih jarkov čez današnjo Rožno dolino in Glinščico na Vič.
Le v suhem letnem vremenu se ie polotila podjetnih rr.estnih turistov žel i a po drzni ekspediciji med tajinstveno valovanje visoke trave, po čez so se dvigali radostno pojoči škerjančki. od Rožnika «>o pozdravljale šegavc kukavice, a v jeseni so se dvigale male. velike eipe, mcc in gosi ter se drie iate vran in šotr. Tudi lovci so vzljubili to najbliznje lovišče, saj ie prihajala iz Rožnikoveca in Rokavško.M brih:t na te travnike rada v goste različna divjačina. k.ikor srne, zajci, jerebice in prepelice, divje Kosi in race, pa tudi kune in lisice. Ko jc pa navadno 3. novembra zatrobil lovski rog na čast lov^kesa patr^na sv. Huberta ter odmeval iz Rožnikih logov, tedaj so pribežali preplašeni il >kou!n v skrivališča današnje Rožne doline, dokler jih ni pasja dlaka zalotila in zakrivila zadnii — Halali!
Ker pokanje nad 300 let obstoječega strelskega društva, ki je imelo svoj dom za Gradom, (danes Dijaška kuhinja in Ljudski oder), ni več ugajalo Ljubljančanom, so strelci leta 1S75. preložili svoje topove in zgodovinski inventar na strelišče Podrožnik. kjer se je nahajal c. kr. gozdni vrt. odkoder se ie preselil v sedanji stan poleg Tržaške ceste (last Rudeša). Nekaj let pozneje so postavili pod streliščem blizu ovinka na Večno pot hrvaške peči za izdelavo opeke in hišico, sedaj last gospe Stancar vd. Agnola.
Nekaj streljajev od strelišča nizdol Večne poti je sezidal podjetni S. Herzmanskv vrtnarska in druga gospodarska poslopja ter položil temelj svojemu prvovrstnemu umetnemu in trgovskemu vrtnarstvu, svoj dom ie krstil za »Rožni dom«.
Malo pred usodepolnim potresom 1. 1895 je sezidal tedajni posestnik staroznn-ne gostilne pri j-Bobenčku* na travniku sredi današnje naselbine veliko moderno opekarno, ki pa lo skupaj s hrvaškimi pečmi vsled izčrpanja ilovice v prvih letih po potresu morala ustaviti delo. Kot trajen spomin so ostali bajerii z ribami in kraljestvom žab. ki s svojim resa-regi opominjajo na minljivost sveta.
Tako je izsledala Rožna 'dolina pral potresom, na kateri je danes nanizana ena najlcpSih slovenskih predmestnih naselbin.
—	Kongres srednješolcev v Boogradu.
V	četrtek 5. t. m. Je bil v Beogradu otvor-jen kongres srednješolcev.
—	Tehniška srednja Šola v Ljubljani.
V	šolskem letu 1922/23 se je vršil pouk na 10 oddelkih, ki so bilj razdeljeni vsega skupaj na 2S razredov. Poučevalo je 4S stalnih in 4 pomožni učitelji. Začetkom leta se je vpisalo 572 rednih in 117 izrednih učencev (-nk), od katerih je ostalo koncem šolskega leta 529 rednih in 82 izrednih učencev (-nk). Od rednih učenccv, oz. učenk je dovršilo s pozitivnim uspehom 433, z nezadostnim 29. s ponavljalnim izpitom 63 in neizpraŠani so ostali 4.
—	Nekaj za učitelje. Višji šolski svet je prejel naknadne kredite za nagrade dušnih pastirjev — veroučiteljev, učiteljev na ekskurendnih šolah, oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nastavljenih učiteljic ženskih ročnih del za čas od 1. avgu?ta
1922	do 30. junija 1923. Da se bodo mogle nagrade Čimprej nakazati, se poživljajo prizadete učne osebe, naj pošljejo prijave po vzorcih v zmislu razglasa višjega šolskega sveta z dne 16. jan. 1923, štev. 467. št. 8. Ur. 1., s to razliko, da se mesto tamkaj navedenih treh dob, loči čas od 1. avgusta 1922 do 2S. febr. 1923 in od 1. marca
1923	do 30. junija 1923. Vsa druga določila omenjenega razpisa ostanejo v veljavi. Poseben razpis se ne bo razpošiljal, zato naj prizadeti uradi in prizadete učne osebe vzamejo razpis takoj na znanje ter pred-lože prijave vsaj tekom julija.
—	čeSkostovaSki učitelji v Beogradu
V	Beograd je prispelo 54 Češkoslovaških učiteljev, ki se nahajajo na študijskem po= tovanju no Jugoslaviji. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki jußoslovcnsko»cesko« slovaške Lige in beogradski učitelji.
— Poljski dijaki v Bengrudu. V Beograd je prispelo več poljskih dijakov, slušateljev poljedelskih, fakultet.