■ o i>í :o !o ¡p^ radioptuj 89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si Nogomet • Aluminij in Drava pod vrhom O Stran 11 Črna kronika Ptuj • Peter R. bo moral znova na zatožno klop O Stran 28 Kultura Ptuj • Gajaš -arestant v Mestnem gledališču Z> Stran 12 Kmetijstvo Haloze • Zaradi birokratskega pol odstotka ob denar Z> Stran 32 Ptuj, petek, 8. oktobra 2010 letnik LXIII* št. 78 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Spodnje Podravje • Ob zaključku aktivnosti tedna otrok Mediji za bogatejše otroštvo V okviru tedna otrok, ki letos poteka pod naslovom „Mediji za lepše otroštvo", je našo medijsko hišo obiskala skupina malčkov Korenjaki iz vrtca Trobentica na Rogoznici. Takole so nas pozdravili navdušeni korenjaki, ki so si v spremstvu svojih vzgojiteljic Helene Rogina in Milene Pihler včeraj ogledali redakcijo Štajerskega tednika in Radia Ptuj, kjer jih je odgovorna urednica Ane-mari Kekec seznanila z delom naših novinark in novinarjev. V živo so si lahko ogledali tudi, kakšno je delo radijskih tehnikov in voditeljev, saj so si lahko sredi programa ogledali radijski studio. Sicer pa so v enoti ptujskega vrtca Trobentica ob tednu otrok pripravili še vrsto drugih aktivnosti, povezanih tudi z drugimi ptujskimi mediji. Včeraj so jih obiskali še snemalci in novinarji ptujske televizije in malčkom omogočili, da so se v tem razgibanem poklicu z raznimi vprašanji lahko preskusili tudi sami. Teden otrok pa bodo sklenili z današnjim tradicionalnim kostanjevim piknikom, ki ga bodo pripravili kar na domačem vrte-škem dvorišču, v družbi s svojimi vzgojiteljicami pa bodo pekli kostanje, ki so jih sami nabrali. -OM Foto: Martin Ozmec Slovenija • Delež starih ljudi se povečuje Domovi starejših - pametna naložba prihodnosti? V marsikateri občini se v zadnjem obdobju veliko govori o potrebnosti gradnje doma za starejše občane. Naredilo se je sicer v to smer bolj malo, razen redkih izjem, vendar vse kaže, da bodo domovi za ostarele in varovana stanovanja ena najboljših naložb v prihodnjem obdobju. Tako vsaj kažejo statistični podatki iz evropskega in slovenskega statističnega urada. Kazalci so približno enaki; enormno se povečuje delež ljudi, starih nad 65 let, trenutno pa se najbolj povečuje število tistih, ki so stari nad 80 let, in sicer kar za 3,8 % letno! V tem obdobju predstavlja starostna skupina 65-letnikov in starejših povprečno 11 odstotkov prebivalstva v svetu (največ seveda v razvitih državah). Po napovedih bo do leta 2050 že petina, torej 20 % prebivalcev doseglo starost nad 65 let, kar pomeni, da bo v svetu pri približno devet milijardah vseh ljudi, kolikor naj bi jih na Zemlji živelo čez 40 let, že okoli dve milijardi 65-letnikov in starejših. Skoraj vsak deseti prebivalec pa bo takrat star že več kot 80 let. Število stoletnikov - teh je bilo v letu 1999 približno 145.000 - se bo do leta 2050 povečalo za 15-krat, na 2,2 milijona. Glede na vse podatke ob vedenju, da bo čez tri desetletja praktično vsak tretji človek star 65 let in več, je razmišljanje lokalnih vodstev o gradnji domov za ostarele zelo pametna zadeva, veliko bolj kot razmišljanje o učinkovitejši pomoči na domu. Za slednjo bo namreč potem potrebno ogromno ljudi, poleg tega pa bo verjetno marsikakšen ostareli živel v bajti, ki se mu bo podirala nad glavo, zato mu tudi pomoč na »domu« ne bo pomagala, ampak ga bo treba preseliti v varnejši objekt. O Stran 2 S Slovenija • Delež starih ljudi se povečuje Domovi starejsih - pametna naložba prihodnosti? V marsikateri občini se v zadnjem obdobju veliko govori o potrebnosti gradnje doma za starejSe občane. Naredilo se je sicer v to smer bolj malo, razen redkih izjem, vendar vse kaže, da bodo domovi za ostarele in varovana stanovanja ena najboljSih naložb v prihodnjem obdobju. Nadalje je iz podatkov, ki jih je objavil evropski in povzel slovenski statistični urad (SURS), razvidno, da se bo do leta 2060 povprečna starost prebivalstva v država EU dvignila s sedanjih dobrih 40 na slabih 48 let. Delež oseb, starih 65 ali več let pa naj bi se s sedanjih 17 % dvignil na dobrih 30 %, kar v številkah pomeni, da bo v 27 državah EU takrat živelo krepko preko 151 milijonov ljudi, starih nad 65 let (danes 84,6 milijona). Število starih 80 let in več pa se bo povišalo z današnjih slabih 22 milijonov na dobrih 61 milijonov ljudi. Precej boleč je še podatek, da se bo do leta 2060 število ljudi, starih 65 let in več, ki bodo odvisni od delovno sposobnih, povečalo s sedanjih 25,4 % na kar 53,5 % (koeficient se računa na 100 delovno sposobnih ljudi)! Tudi za Slovenijo podatki niso drugačni; delež otrok se je od leta 1981 do leta 2004 zmanjšal s 23 % na 14 %; delež delovno sposobnega prebivalstva (15-64 let) pa se je v istem obdobju povečal s 66 % na 69,5 %. Delež starejših (65 ali več let) se od leta 1987 stalno povečuje in je leta 2004 že presegel 15 %. Tako vsaj kažejo statistični podatki iz evropskega in slovenskega statističnega urada. Kazalci so približno enaki; enormno se povečuje delež ljudi, starih nad 65 let, trenutno pa se najbolj povečuje število tistih, ki so stari nad 80 let, in sicer kar za 3,8 % letno! V tem obdobju predstavlja starostna skupina 65-letnikov in starejših povprečno 11 odstotkov prebivalstva v svetu (največ seveda v razvitih državah). Po napovedih bo do leta 2050 že petina, torej 20 % prebivalcev doseglo starost nad 65 let, kar pomeni, da bo v svetu pri približno devet milijardah vseh ljudi, kolikor naj bi jih na Zemlji živelo čez 40 let, že okoli dve milijardi 65-le-tnikov in starejših. Skoraj vsak deseti prebivalec pa bo takrat star že več kot 80 let. Število stoletnikov - teh je bilo v letu 1999 približno 145.000 - se bo do leta 2050 povečalo za 15-krat, na 2,2 milijona. EvoLyCI(jg! Naročnik: SDS, Trstenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.si Uvodnik Obljuba bo delala dolg Samo še danes nas bodo nagovarjali bodoči lokalni voditelji, naj se odločimo pravilno in volimo prave ljudi na prava mesta. A kaj ko je tako težko vedeti, kateri človek je pravi. Zlasti na osnovi tega predvolilnega dogajanja, ko se vsakdo prikazuje v najlepši luči, ko je poln lepih besed, ki mogoče res pobožajo človekove občutke, čeprav veš, da gre velikokrat le za besede. Saj je lepo slišati, da si bo nekdo prizadeval za nova delovna mesta, za urejeno okolje, za vsestranski razvoj našega okolja, da bo zgradil to in ono, izboljšal vse slabo, vse dobro pa še bolj razvil ... Ampak to bi naredil vsak, če se je že lotil lokalne politike. Na osnovi česa se bomo pravzaprav odločali? Na osnovi zadovoljstva s tistim, kar je nekdo že pokazal, ali na osnovi razočaranja nad nekom, ker ni izpolnil naših pričakovanj? Bomo glasovali za nekoga zato, ker nam je všeč njegovo dosedanje delo, ali samo zato, da - bog ne daj - ne bi zmagal tisti drugi (ali tretji, četrti...)? Se bomo zanesli na svoje poznavanje posameznih kandidatov ali bomo bolj zaupali temu, kar so nam v zadnjih dneh povedali posamezni strankarski prvaki, ki so se celo tako zelo potrudili, da so prišli v naše zakotje in izrazili vso podporo "svojim" lokalnim kandidatom in kandidatkam, kajti gotovo so ti najboljši (pa čeprav sem prepričan, da za marsikoga nikdar v življenju doslej niso niti slišali)? Kakorkoli že - srečo imamo, da živimo v majhnih skupnostih, kjer se med seboj res kar dobro poznamo in se nam ne more nekdo prodajati za slastno potico, če vemo, da je navadna čorba. Imamo to prednost, da svoje kandidate - pa naj so županski ali svetniški - vsak dan srečujemo v domačih krajih in jih lahko kadarkoli pocukamo za rokav ter jih spomnimo, da so nam nekoč nekje nekaj obljubili. In obljuba dela dolg! V nedeljo se odločimo modro! Ali pa zeleno, oranžno, rdeče, črno, rumeno ... Prava mavrica nam je na razpolago. Jože Šmigoc Tudi sedanja pokojninska reforma, ki podaljšuje delovno aktivno obdobje človeka do 65. leta (lahko pa ga bo v prihodnjih nekaj letih še na 70 let) problematike staranja ne bo rešila. Stopnja zaposlenosti starejših v Sloveniji je sicer zaenkrat še med najnižjimi v EU (znaša le 35,6 %), a se bo v nekaj letih po uvedbi reforme dvignila, vendar se hkrati podaljšuje tudi življenjska doba ljudi. In kakorkoli že obračamo številke glede delovno aktivnih in starejših ljudi, je dejstvo, da se bo število ostarelih dvigovalo hitreje, kot jim bodo sledile pokojninske reforme (brez da se ob tem upošteva, da se bo s podaljševanjem delovne dobe zelo verjetno povečalo število trajno obolelih in delovnih invalidov). Gradnja domov za ostarele - »biznis« tega stoletja In glede na vse te podatke, ob vedenju, da bo čez tri de- Razmerje med povprečno neto pokojnino in neto plačo Razmerje med povprečno neto pokojnino in neto plačo v Sloveniji od leta 2000 vztrajno nakazuje nižanje pokojnin v razmerju do plač. Leta 2000 je povprečna pokojnina dosegla 68,1 % plače; povprečna starostna pokojnina je dosegla 75,3 %, povprečna invalidska 61,1 %, povprečna družinska pa 53,0 % plače. V letu 2009 se je to razmerje pri povprečni pokojnini znižalo na 61,3 % plače, pri povprečni starostni pokojnini na 66,6 %, pri povprečni invalidski na 53,4 %, pri povprečni družinski pokojnini pa na 46,0 %. V EU-27 so leta 2007 (to je zadnje leto, za katero so pri Eurostatu na voljo podatki) za pokojnine namenili 11,8 odstotka bruto domačega proizvoda; Slovenija je bila z 9,7 % BDP pod povprečjem EU-27. Največja deleža v BDP sta takrat za izdatke za pokojnine namenili Italija (14,6 %) in Avstrija (13,8 %). (Vir. SURS) setletja praktično vsak tretji človek star 65 let in več, je razmišljanje lokalnih vodstev o gradnji domov za ostarele zelo pametna zadeva, veliko bolj kot razmišljanje o učinkovitejši pomoči na domu. Za slednjo bo namreč potem potrebno ogromno ljudi, poleg tega pa bo verjetno marsikakšen ostareli živel v bajti, ki se mu bo podirala nad glavo, zato mu tudi pomoč na »domu« ne bo pomagala, ampak ga bo treba preseliti v varnejši objekt. Jasno je tudi, da si vsak star človek želi odživeti svoje življenje v znanem okolju, zato so gradnje domov za ostarele po občinah najmanj tako potrebne in nujne, če ne še bolj, kot so bile svoj čas potrebne gradnje osnovnih šol in danes vrtcev. Pametna občinska vodstva bodo tako v bližnji prihodnosti, če že niso, opredelila namenska zemljišča za tovrstne ustanove, tista z več podjetni- škega duha pa bodo segla še dlje; ostajati pri zaplankanem konceptu (pre)dragih domov za ostarele, kot jih poznamo sedaj, se namreč ne bo obneslo; že zato ne, ker si pač dragega bivanja ne morejo privoščiti vsi, pokojnine ne bodo višje, ampak nižje, posledično pa se bodo občinski proračuni vedno bolj krivili pod težo vedno višjih socialnih plačil. Torej, pametnejši bodo iz domov ostarelih znali narediti biznis in bodo zgradili nizko-cenovne domove z osnovno oskrbo, s katerimi bodo (ceneje kot danes) reševali socialno stisko ljudi, pa domove ali bivalne enote za srednji sloj (kjer se bo poslovanje lahko izšlo s pozitivno ničlo) in ekskluziv-ne apartmajske ali hotelske domove za tiste z veliko pod palcem, kjer pa se bo dalo tudi lepo zaslužiti ... Pa tukaj ne gre za nobeno razslojevanje na bogate in revne, ampak zgolj za možnost izbire, ki je danes tisti, ki so prisiljeni (ali želijo) bivati v domovih, nimajo. SM (vir številčnih podatkov: SURS) (D Miroslav Luci, kandidat za župana Ptuj. Zmoremo več! SDS Evo LUCKjžp Kandidati za mestni svet na listi SDS so: Miroslav Luci, Marjan Kolarič, Helena Neudauer, Rajko Fajt, Mirko Kekec, Metka Jurešič, Milan Petek, Silva Fartek, Franjo Rozman, Andrej Korpar, Darka Valent, Matjaž Murko, Marjan Germovšek, Dragica Palčič, Drago Ljubeč, Erih Šara, Dragica Polajžer, Stanislav Jurenec, Stanko Tominc, Svetlana Klinkon, Marjan Rozman, Andrej Korošec, Marija Šalamun, Silvo Božičko, Damir Žerak, Zora Rosenfeld Aracki, Silvo Pilinger, Janko Čeh in Jožica Zorko. Drage Ptujčanke, dragi Ptujčani, dokazali smo že in tudi v bodoče verjamemo, da PTUJ ZMORE VEČ! Kandidati za mestne svetnike naše občine! -JP! iij. I »U ! I Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Cirkulane • Začetek gradnje poslovno-stanovanjskega objekta Od besede preko luknje do zidaka Pred dobrima dvema letoma je vodstvo občine Cirkulane podpisalo pogodbo s podjetjem GP Project ing., d. o. o., o izgradnji poslovno-stanovanjskega objekta na lokaciji starega vrtca po načelu odprodaje stavbne pravice za 99 let. Takrat smo o tem poročali v članku z naslovom Ko bo beseda zidak postala ... In po približno dveh letih se gradnja objekta na parceli, veliki dobrih 10 arov, za katero je podjetje plačalo 20.000 evrov, končno pričenja, čeprav v teh dneh še ni videti nobenega zidaka, so pa na gradbišču stroji in velika luknja. Župan Janez Jurgec in direktorja podjetja Aleš Vobner ter Anton Dalja-vec so začetek dolgo pričakovane gradnje napovedali s položitvijo temeljnega kamna, vendar jim je po njihovih besedah zmanjkalo denarja za takšen simboličen zidak, zato so se pač zadovoljili z ročnim lo- patanjem temeljne luknje. No, morda bodo pa zato prostori v novem objektu kakšen evro cenejši ... Razlogov za večmesečno čakanje na prva dela je sicer več. Najprej se je skoraj leto dni zatikalo pri Pošti Slovenije, ki se je dolgo odločala, ali bo odkupila spodnje prostore za svojo dejavnost ali ne, in v začetku letošnjega leta le pristala na odkup. Vmes in potem pa so sledila mukotrpna pogajanja s strokovnjaki za spomeniško varstvo, ki se nikakor niso mogli sprijazniti s sijajno, precej moderno idejno zasnovo (zunanjega izgleda) objekta, ter na koncu vendarle dosegli nekatere spremembe v zunanjem videzu stavbe - seveda ne na boljše ... Ob tem je investitorsko podjetje moralo upoštevati še nove zakone s področja energetske varčnosti ter jih vkomponirati v projektno dokumentacijo, na koncu pa se je zatikalo še s pridobivanjem 23 soglasij bližnjih in daljnih sosedov, saj morajo soglašati z gradnjo in objektom vsi, ki stanujejo v polmeru 50 metrov, teh pa je v strogem Namesto položitve temeljnega kamna so trije najbolj odgovorni možje (župan Janez Jurgec ter direktorja podjetja GP Project ing., d. o. o., Antun Daljavec in Aleš Vobner) simbolično zasadili lopate na gradbišču in izkopalo prvo luknj(ic)o. centru Cirkulan veliko. Objekt, kjer bodo v pritličju poslovni prostori s pošto, v prvem nadstropju sedež občine, v mansardi pa pet različno veli- kih stanovanj z ložami (po prvotni zasnovi naj bi ta stanovanja imela večje balkone oz. terase, zaradi zahtev energetsko zakonodaje pa so jih spremenili v EvoLyCI(3iJ Naročnik: SDS, Trstenjakova 8,1000 LJubljana, www.sds.si zastekljene lože), bo v tlorisu meril približno 750 kvadratnih metrov, del parkirnih prostorov pa bo urejen na nivoju pritličja, pod prvim nadstropjem. Vrednost izgradnje bo po Da-ljavčevih besedah znašala okoli 1,5 milijona evrov, bojazni, da bi prostori ostali neprodani oz. neizkoriščeni, pa naj ne bi bilo, saj je tudi za pet stanovanj že sedem potencialnih kupcev. Cena kvadratnega metra še ni natančno določena, odvisna naj bi bila od faze, do katere bodo stanovanja narejena (po želji kupca), medtem ko naj bi občina za svojih 350 kvadratnih metrov plačala 1100 evrov po kvadratnem metru. Gradnja naj bi se zaključila julija naslednje leto. GP Project ing ima sicer v centru Cirkulan pridobljeno še eno stavbno pravico in izdelan idejni projekt za izgradnjo bloka oz. večstanovanjskega objekta z 12 stanovanji, ki pa zaenkrat ostaja še na papirju; Daljavec namreč pravi, da se bodo gradnje lotili takrat, ko bo dovolj (vsaj 50 %) interesentov za nakup stanovanj. SM Po pogajanjih z Zavodom za spomeniško varstvo naj bi bil končni kompromis zunanjega videza nastajajočega poslovno-stanovanjskega objekta takšen, kot je na levi, prvotna idejna zasnova pa je tista na desni. Jeruzalem • Predstavitev projekta Philoxenia Za oživitev podeželja V Dvorcu Jeruzalem so nedavno predstavniki iz Grčije, Italije, Cipra, Malte in Slovenije predstavili svoje izkušnje o sodelovanju v mednarodnem projektu Phi-loxenia. Gre za edinstven razvojni projekt, saj podpira poslovne aktivnosti tistih, ki so se pripravljeni preseliti na podeželje. V Sloveniji je bilo v projektu izbranih 15 posameznikov. v- ■■ Projekt je ovrednoten na okoli dva milijona evrov in lokalni koordinator za Slovenijo je E-zavod iz Ptuja, vključeni pa so še partnerji iz Grčije, s Sardinije, Cipra in Malte. Nastal je po francoskem vzoru, kjer podeželska območja probleme regionalnega razvoja uspešno rešujejo s podporo mikro poslovnim dejavnostim in z zaposlitvami zmanjšujejo izseljevanje prebivalstva. Projekt podpira poslovne aktivnosti občanov, ki so se pripravljeni preseliti na podeželje oziroma pričeti novo dejavnost in ostati na podeželju. Kot je povedal Darko Fer-čej, koordinator projektnih Foto: Viki Ivanuša Trije podjetniki s Ptujskega, ki imajo dobre izkušnje s projektom - Sašo Gajšt, Marina Murko in Simona Vajda. dejavnosti, je bilo na ptujskem območju izbranih 15 posameznikov, ki so jim bile na voljo različne podporne storitve v vrednosti do 4500 evrov. Posameznikom so financirali izdelavo spletnih strani, štampiljk, vizitk, promocijskih brošur, poslovnih načrtov in nudili pomoč pri registraciji podjetij. Za območje spodnjega dela Po-dravja, ki se od leta 1986 dalje sooča s stalnim upadom prebivalstva kot posledice selitve v razvitejše regije z večjimi zaposlitvenimi možnostmi, je to ena izmed priložnosti. Naslov projekta Philoxenia v grščini pomeni imeti rad ljudi in prav te si želijo v regiji zadržati. »Število prebivalcev v upravni enoti Ptuj se je od leta 1986 do danes zmanjšalo za 9 odstotkov, medtem ko se je na nacionalni ravni v tem obdobju povečalo za 9 odstotkov. To pomeni, da je na tem območju vedno manj prebivalcev, vedno manj podjetij in manjša kupna moč,« je povedal Darko Ferčej. Projekt je šele na začetku, kajti načrtujejo, da bi ga v prihodnosti razširili na celotno Slovenijo in vključili okoli 90 posameznikov. Dejavnosti, za katere se posamezniki odločajo, ne smejo biti povezane s tradicionalnimi podeželskimi aktivnostmi oziroma kmetijstvom, spodbujajo netipične dejavnosti, ki jih s pomočjo modernih komunikacij in načina poslovanja danes lahko opravljamo tudi na podeželju. Svoje izkušnje so predstavili gostje iz sodelujočih dežel in tako je Apostolos Kalliantzidis, vodja projekta v Grčiji, opisal uspešen primer mlade podjetnice, ki se je iz mesta preselila na podeželje in pričela obnavljati hiše, ki slovijo po tem, da imajo značilno makedonsko arhitekturo. Dejavnosti, ki jih bodo bodoči podjetniki izvajali na Ptujskem, so raznovrstne, od optimizacije električne energije, zdravstvene nege in otroškega varstva na domu, logistike, jezikovnih storitev do šivanja usnja in poučevanja plesa. Na predstavitvi projekta so o svojih izkušnjah govorili Sašo Gajšt, Marina Murko in Simona Vajda ter predstavili svoje izdelke. Sašu Gajštu so v okviru projekta pomagali registrirati podjetje, ki se ukvarja z izdelovanjem okvirjev, izdelkov iz stekla in graviranjem na steklo, Marina Murko je registrirala varstvo otrok na domu, Simona Vajda pa se ukvarja s šivanjem oblek po meri. Koordinatorji so prepričani, da bodo rezultati projekta vidni v obliki večjega priseljevanja na podeželje, v večji gospodarski rasti podeželskih občin, izbolj- šanju socialnega stanja brezposelnih, kar bo prispevalo k večji privlačnosti življenja na podeželju in hitrejšem regionalnem razvoju podeželskih območij. Viki Ivanuša Skupaj za Ptuj 1. Dejan Levanič 2. Miran Meško 3. MirjanaNenad 4. mag. Edvard Kenda 5. AlešŠtrafela 6. Branka Bezeljak 7. Alenka Krabonja 8. BrankoJerkovič 9. NušaGajšek 10. Miran Senčar 11. JožeGlazer 12. Tanja Nikolovska 13. dr. Bojan Pahor 14. Lea Rojic 15. Dušan Gabrovec SilvijaZidarič SašaŽivkovič Sabina Murko Darjan Lampič mag.SonjaŽibrat Boris Gornik Mirjana Petrovič-Foltin ViliCerovič Alenka Gojčič Miroslav Kosi Marko Meznarič AnkaOstrman ŽigaSimonič mag. DaniloToplek Foto: SM Foto: SM Ptuj • Janez Janša med ptujskimi volivci Ključni so ljudje Tiskovne konference MO SDS Ptuj, na kateri je vodja svetniške skupine Helena Neudauer predstavila listo za mestni svet, katere nosilec Miroslav Luci je tudi županski kandidat, se je 6. oktobra udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša. EvoLyCI(jl! Naročnik: SDS.TistenJakova 6,1000 Ljubljana, www.sds.sl V mandatu, ki se izteka, je imela svetniška skupina SDS sedem članov, v novem mandatu računa glede na dosedanje konstruktivno delo na devet članov. Listo so sestavili demokratično, s tajnim glasovanjem. Največje število glasov je dobil Miroslav Luci. Na listi so dobri kandidati, sestavljajo jo izkušeni ljudje, nekaj je novih, veliko pa je tudi mladih. Program, s katerim želijo prepričati, predstavljajo pod sloganom Evolucija. Brez velikih študij in zgodb želijo pristopiti k reševanju lokalnih problemov. Predsednik Janez Janša je v sredo obiskal Ptuj izključno zaradi podpore ptujskemu županskemu kandidatu SDS Miroslavu Luciju, ki je dobra izbira za župana MO Ptuj, in odlični strankarski listi za mestni svet. Na letošnjih lokalnih volitvah podpirajo vse tiste, za katere ocenjujejo, da so najsposobnejši delati za sku- Foto: Črtomir Goznik Med obiskom Ptuja se je predsednik SDS Janez Janša skupaj s ptujskim kandidatom SDS za župana MO Ptuj Miroslavom Luci-jem za kratek čas ustavil pri branjevkah na ptujski tržnici. pno dobro, da so to pripravljeni in da to tudi zmorejo. Pri kandidatih, ki so jih predlagali, so iskali kombinacijo učinkovitosti in poštenosti, ne samo sposobnosti, temveč tudi neke etične drže. Oboje je potrebno zato, da se javne zadeve v slovenskih mestih in občinah odvijajo tako, da se kraji razvijajo, da se izboljšujejo pogoji za ustvarjanje vse večje kvalitete življenja in da se zato tudi dejansko porabijo vsa javna sredstva, ne pa kje drugje. SDS na lokalnih volitvah 2010 kandidira v 206 občinah, med vsemi strankami je vložila največ kandidatur za mestne in občinske svete ter župane. Imajo tudi 24 skupnih kandidatov z drugimi strankami. Na Ptuju je SDS tradicionalna močna stranka, pričakujejo pa, da se bo ta moč še okrepila. Idealne razmere za delo vidijo v izvolitvi Miroslava Lucija za župana, ki bo imel podporo tudi v mestnem svetu, da se bodo odločitve lahko sprejemale v realnem času, da bo program Zmoremo več, ki ga Ptuj po njegovem potrebu- je, imel solidno trdno podporo v mestnem svetu, ki mora sprejemati ključne odločitve. Dogajanje na Ptuju spremlja že od začetka svoje politične kariere, je povedal Janša, kot minister za obrambo se je ukvarjal z dodelitvijo nekaterih vojaških objektov MO Ptuj. Z Miroslavom Lucijem sta izredno dobro sodelovala, ko je bil župan MO Ptuj, ko se je mesto tudi zelo hitro razvijalo in postajalo privlačna točka za ljudi, ki so se na Ptuj priseljevali. Dobro sta sodelovala tudi v času, ko je bil državni sekretar v njegovem kabinetu in ko je sijajno opravljal delo slovenskega ambasadorja v Srbiji. Ptuj kot bodoči regionalni center ptujske pokrajine potrebuje tudi v tem vmesnem času, ko pokrajine še ni, človeka, ki bo mestu lahko zagotavljal status, ki mu gre. Ključna točka programa, na katero opozarja Luci, so ljudje. Pri tem ima Ptuj težave, ker se število prebivalcev mestne občine zmanjšuje, kar je eden redkih primerov v državi, saj se je rodnost v Sloveniji bistveno povečala. Miroslav Luci se je za kandidaturo za župana odločil, ker Ptuj ni mesto izgubljenih priložnosti, temveč mesto številnih neizrabljenih priložnosti in ker verjame, da na Ptuju zmoremo več. MG EvoUlCIijJp Naročnik: SDS.Trstenjakova 8,1000 LJubljana, www.sds.si Opravičilo Majšperk • Predstavili kandidate občinskega odbora SLS Za županjo kandidira Darinka Fakin Na predvolilnem srečanju občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Majšperk so v petek, 1. oktobra, predstavili svojo kandidatko za županjo Darinko Fakin in kandidate liste SLS za svet občine Majšperk. Na list stranke SLS v 1. volilni enoti kandidirajo poleg Darinke Fakin še Edi Lesko-var, Ida Lorber, Zlatko Žni-dar, Milan Tacinger, Anka Hertiš, Franc Križanec in Majda Mohorko, v 2. volilni enoti pa Cvetko Pepelnik, Anica Rejec, Rado Rodošek, Zofija Topolovec, Milan Galun in Angela Ducman. Darinka Fakin je ob predstavitvi poudarila, da se izteka že osmo leto njenega županovanja, vendar je ocenila, da ima še voljo in dovolj energije, da ob podpori volivk in volivcev to delo uspešno nadaljuje in da skupaj izvedejo še nekaj načrtovanih projektov. Med temi je na prvem mestu kulturno-poslovni center, drugi večji projekt je gradnja športnega Foto. M. Ozmec Kandidatka SLS za županjo Darinka Fakin parka, pri čemer načrtujejo pričetek gradnje nogometnega igrišča še letos, s spremljevalnimi objekti pa se bodo prijavili na primeren razpis. Kar nekaj velikih investicij načrtujejo tudi na področju modernizacije cest; za dva večja projekta so že uspeli pridobiti evropska in državna sredstva, veliko pa je tudi pobud občanov za moderni- zacijo posameznih odsekov. Tudi oskrba z vodo in gradnja kanalizacijskega sistema sta pomembni področji, kjer bodo delo nadaljevali, čeprav pravega vira sofinanciranja kanalizacijskega sistema trenutno za podeželje ni na voljo. Načrtujejo še komasacijo dela zemljišč v Lešju in Skr-bljah, želijo nadaljevati ureditev centrov posameznih vasi, čaka pa jih prenova in ureditev javne razsvetljave, upajo pa tudi, da bodo v načrte DRSC uspeli uvrstiti nadaljevanje gradnje pločnikov. Veliko energije bo treba vložiti tudi v pridobitev koncesije za gradnjo doma starejših, na področju izobraževanja pa jih čaka razširitev vrtca in obnova podružničnih šol. -OM V poročilu s tiskovne konference SMS-Zeleni Evrope, je prišlo do neljube napake. Svetnika stranke SMS-Zeleni Evrope v mestnem svetu MO Ptuj v mandatu 2006/2010 sta bila Matej Janžekovič in Dejan Klasinc, ne pa tudi Robert Križanič, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se opravičujemo. Od tod in tam SKUPAJ PREBUJAMO PTUJ Ptuj • Lista Mladi in upokojenci Foto: Črtomir Goznik Med dvanajstimi listami, ki se potegujejo za ptujski mestni svet, je tudi nestrankarska lista Mladi in upokojenci, ki je bila ustanovljena s podporo volivcev. Nosilec 11 -članske liste je Milan Trol, glasbenik in pevec, samostojni podjetnik s področja gostinstva in trgovine. Lista deluje pod sloganom: »Če ne bo delovnih mest, ne bo penzij!« Zavzema se za ohranjanje realne vrednosti pokojnin in nadomestil, razvoj Ptuja kot gospodarskega središča, ki bo ustvarilo pogoje za hitrejši razvoj obrti in podjetništva, mestno jedro kot medgeneracijsko družabno središče z razvito turistično, zabavno, kulturno in trgovsko dejavnostjo ter mestno občino, ki bo prijazna do vseh. Ptuj po njihovem prepričanju potrebuje novo osebo za župana, ker imamo na Ptuju najnižje plače, smo v vrhu nezaposlenosti, blizu 2000 ljudi prejema socialno pomoč, da lahko preživi, opozarja Trol. Izmed županskih kandidatov dajejo podporo Vladu Čušu. MG Ključarovci • Gradnja kanalizacije Še letos se bodo pričela dela pri izgradnji kanalizacijskega omrežja v naselju Ključarovci občine Križevci pri Ljutomeru, je ob podpisu pogodbe zanjo povedal župan Branko Belec (na fotografiji desno). Ključarovci s 377prebivalci v sto dveh gospodinjstvih ležijo na vodovarstvenem pasu vodnega črpališča Lukavci, kije glavno vodno zajetje za območje Prlekije. Zgrajenih bo 2921 metrov gravitacijske kanalizacije, 645 metrov tlačnega voda in eno črpališče. Kanalizacijsko omrežje se bo priključilo na že zgrajen zbirni vod Lukavci-Noršinci, ki je priključen na skupno čistilno napravo v Ljutomeru. Po zaključeni izgradnji, predvidoma junija prihodnje leto, bo v občini Kri-ževci imelo možnost omrežne priključitve 640 gospodinjstev. Izvajalec del bo gradbeno podjetje Pomgrad iz Murske Sobote, celotna vrednost pa znaša 355.206,96 evra. Evropski sklad za regionalni razvoj je zagotovil 251.604,00 evre, razlika do pogodbene vrednosti pa bo pokrita iz sredstev občinskega proračuna. NŠ DeSUS DEMOKRATIČNA STANKA UPOKOJENCEV (DeSUS) JE STRANKA, KI IMA IZJEMEN OBČUTEK ZA SOCIALO IN PRAVIČNOST. PRIDRUŽITE SE NAM, SAMO ZDRUŽENI IN ENOTNI BOMO MOČNI! DAJTE SVOJ GLAS DeSUS-u IN NA GLASOVNICI OBKROŽITE ŠTEVILKO 7 Foto: NS Kidričevo • Okrogli mizi o kmetijstvu in razvojni problematiki Tokrat o kmetijstvu in o prebivalstvu V občini Kidričevo so v minulem tednu pripravili dve zanimivi okrogli mizi: v Šikolah so se lotili problematike kmetijstva, v Kidričevem pa prebivalstva kot dejavnika razvoja. EvoUJCIflU V Domu krajanov v Šikolah so v četrtek, 30.septembra, pripravili okroglo mizo na temo Možnosti razvoja kmetijstva na Dravskem polju. Vladimir Korošec je predstavil socialne in strukturne spremembe na področju kmetijstva na Dravskem polju in v občini Kidričevo ter opozoril, da se je v občini po letu 2000 sicer zmanjšalo število kmetij, zlasti majhnih, zaradi izvedenih komasacij se je zmanjšala tudi razdrobljenost posesti in izboljšala kakovost tal. Kmetijstvo je pretežno usmerjeno v mešano živinorejo in pridelavo poljščin, čeprav obstajajo tudi možnosti za razvoj zelenjadarstva in dopolnilnih dejavnosti. Med slabosti in nevarnosti za razvoj kmetijstva in podeželja pa je uvrstil visoko stopnjo ogroženosti zemljišč pred nekmetijskimi oblikami rabe, neurejenost kmetijskega trga v Sloveniji in šibko povezovanje med kmetovalci na različnih ravneh. Specialistka za zelenjadar-stvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Miša Puše-njak je pojasnila, da imajo slovenski kmetje veliko težav zaradi tega, ker se med seboj ne povežejo in brez povezav so nemočni in tako jih bodo veliki marketi dobesedno izrinili iz prodajne mreže z uvoženo hrano. Tudi davek na nepremičnine bo kmetijstvo zelo prizadel in tej panogi se v Sloveniji še nekaj let piše slabo, saj investicij ne bo, pa tudi malih kmetij sploh ne bo več. Priložnost na Dravskem polju je predvsem v ekološkem kmetovanju, ki je tudi pravi način »razmišljanja«, ne samo motikarstvo. Strokovna sodelavka LAS -Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah Mojca Metličar pa je predstavila cilje in vsebino Programa razvoja podeželja v obdobju 2007-2013. Predstavila je tudi program Leader, ki ima povezovalno vlogo in z ukrepi na različnih ravneh spodbuja aktivnosti lokalnega prebivalstva na podeželju. V sredo, 6. oktobra, pa je bila v prostorih OŠ Kidričevo okrogla miza pod naslovom Prebivalci občine Kidričevo - Foto: M. Ozmec Na okrogli mizi o problematiki prebivalstva v občini Kidričevo so sodelovali (z leve) Vladimir Korošec, Metka Petek Uhan in Miran Kerin. stabilni dejavniki razvoja. Vladimir Korošec je poudaril, da je naravni prirast v občini po 10 letih padca od lani spet pozitiven, pozitivno pa je tudi, da zadnja leta beležijo porast priseljenih ljudi. Nezadovoljni pa so s starostnim indeksom in z izobrazbeno strukturo prebivalstva, saj je dobrih 35 % brez izobrazbe, okoli 57 % jih ima poklicno ali srednjo izobrazbo in le okoli 7 % višjo strokovno Majšperk • Kulturno-poslovni center Položili temeljni kamen Gradnja novega kulturno-poslovnega centra v Majšperku postaja realnost, saj so v petek, 1. oktobra, v prostorih občine Majšperk o tem svečano podpisali pogodbo, v torek, 5. oktobra, pa so zanj že položili temeljni kamen. izobrazbo. Stopnja registrirane brezposelnosti v občini je skoraj 11 %, opozoril pa je tudi na nekatera odprta demografska vprašanja, kjer je na prvem mestu povečana socialna problematika. Direktor ptujskega centra za socialno delo Miran Kerin je predstavil socialno problematiko v občini Kidričevo v primerjavi s preostalimi 16 občinami na območju upravne enote Ptuj. Poudaril je, da so v občini Kidričevo imeli dober posluh za reševanje socialne problematike in boja proti dro-gam. Posebej izstopajoče je neplačevanje položnic med socialno najbolj ogroženo skupino prebivalcev občine Kidričevo, kjer imajo letos 224 prejemnikov socialne pomoči ter okoli 670 brezposelnih oseb, ki prejemajo nadomestila. Problematično pa je tudi povečevanje nasilja v družini, in to ne samo v občini Kidričevo, ampak na območju celotne upravne enote, kjer so letos policisti izrekli že prek 300 prepovedi približevanja določeni osebi. Za ogrožene ženske je sicer začasno na voljo 18 ležišč v varnih hišah na dveh različnih lokacijah, treba pa bo poskrbeti tudi za nastanitev tistih moških, ki ostanejo čez noč brez strehe nad glavo. Da je v občini Kidričevo za Naročnik: SDS, Trstenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.si zdravstveno varstvo občanov poskrbljeno, je zagotovila Metka Petek Uhan, direktorica zdravstvenega doma Ptuj, ki je pojasnila, da za zdravje prebivalcev skrbijo trije splošni zdravniki in trije zobozdravniki, težave pa so zaradi neustreznih in dotrajanih prostorov pol stoletja starega Zdravstvenega doma Kidričevo. Zato so že pred leti skupaj z občino pripravili vse potrebno za izgradnjo novega zdravstvenega doma, žal pa se je zataknilo pri izdaji soglasja Zavoda za spomeniško varstvo, saj je celotno naselje zaščiteno. Da je res tako, je pritrdil tudi župan Jože Murko, ki je pojasnil, da so že leta 2007 pripravili vso ustrezno dokumentacijo in celotno finančno konstrukcijo ter tudi lokacijo, žal pa je celotno zadevo ustavil Zavod za kulturno dediščino, ki ni dal soglasja, zato zadeve mirujejo. -OM Opravičilo V petkovi izdaji Štajerskega tednika smo na strani 10 pomotoma objavili informacijo, da naj bi bila gostja okrogle mize o razvoju kmetijstva na Dravskem polju v Šikolah, ki je bila 22. septembra, Mojca Meško iz uprave občine Kidričevo. Za pomoto se opravičujemo. Pogodbo o izgradnji novega kulturno-poslovnega centra Majšperk so v prostorih Občine Majšperk svečano podpisali županja Darinka Fakin, direktor gradbenega podjetja Konstruktor VGR Maribor Aljoša Sevčnikar in direktor podjetja TMD Invest Ptuj Janez Mezna-rič. Slovesnost ob položitvi temeljnega kamna pa je bila na prostoru nekdanje osnovne šole Majšperk v torek, 5. oktobra, kjer se je kljub dežju zbralo precej domačinov in števil- ni gostje. Kot je na slovesnosti pojasnila županja Darinka Fakin, so o gradnji kulturno-poslovnega centra pričeli razmišljati že ob izgradnji nove osnovne šole. V novem centru bo kulturna dvorana s spremljevalnimi prostori, primernim odrom tudi za zahtevne gledališke in glasbene prireditve ali različne oblike izobraževanja z 250 sedeži v parterju in 50 sedeži na balkonu. Dvorano bo s poslovnim delom povezoval hodnik, ob njem pa bo Foto: M. Ozmec Temeljni kamen za nov kulturno-poslovni center sta ob pomoči obeh podžupanov položila majšperška županja Darinka Fakin in direktor Konstruktorja Aljoša Sevčnikar. manjša dvorana, namenjena različnim oblikam izobraževanja, in po potrebi poročna dvorana. Poslovni del pa bo v zgornji etaži zajemal občinske prostore, prostor za matični urad, sejno sobo in dva prostora za društva, v pritličju pa bo svoje prostore dobilo Društvo invalidov Majšperk Kidričevo, nastali pa bodo še štirje prostori za poslovno dejavnost. Celoten objekt bo grajen tudi na invalidom prijazen način in bo imel skupno 2.523 m2 neto površin, od tega 1.190 m2 za poslovne namene ter 1.333 m2 za kulturo in izobraževanje. Po izbrani ponudbi na javnem razpisu znaša vrednost del 3.774.000 evrov, pri čemer so iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dobili sklep o sofinanciranju v višin 1.864.000 evrov, ostalo pa bodo prispevali občina, društvo invalidov ter donatorji. -OM EvoUJCItflP Naročnik: SDS, Trstenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.si Kidričevo • Predstavili kandidate Desus Brez znanja, modrosti in izkušenj ne bo šlo Občinski odbor stranke DeSUS Kidričevo je pripravil v sredo, 6. oktobra, v prostoru društva upokojencev v Lovrencu tiskovno konferenco, na kateri so predstavili svoje usmeritve in kandidate za svet občine Kidričevo. Kot je pojasnil predsednik občinskega odbora stranke DeSUS Kidričevo Srečko Lah, se bodo člani stranke tudi v bodoče trudili, da bodo sku- paj soustvarjali lepše pogoje za življenje. Zavzemali se bodo za dokončanje vseh že začetih investicij in za čimprejšnjo izgradnjo zdravstvenega doma Foto: M. Ozmec Kandidate Desus za svet občine Kidričevo sta predstavila Srečko Lah (desno) in Marjan Hergan. v Kidričevem, pa tudi za več finančnih sredstev za delovanje društev. Zavzemali se bodo tudi za ureditev društvenih prostorov v Lovrencu ter prostorov za upokojence in mladino, pri čemer nasprotujejo prodaji bivše trgovine z zadrugo v Cirkovcah. Za svet občine Kidričevo kandidirajo na listi DeSUS v 1. volilni enoti Danica Skok, Maks Tominc, Irena Šalamun Mikolič, Franc Primožič, Anton Pišek, Franc Ferdinand Majerič in Štefka Stajič, v 2. pa Marjan Hergan, Irena Plohl, Mirko Puklič, Jožef Bauman, Ivana Krajnc, Zlatko Krajnc, Franc Unger, Frančiška Kova-čič in Franc Medved. -OM Kidričevo • Soočenje županskih kandidatov Boljše sodelovanje z gospodarskimi družbami V občini Kidričevo je kandidaturo za župana uradno vložilo šest kandidatov: Jožef Medved (predlagatelje N.Si), Damjan Medved (predlagatelj Damjan Napast in skupina volivcev), Silvestra Klemenčič (predlagatelj je stranka Zares), Franc Planinšek (predlagatelj stranka SLS), Vladimir Korošec (predlagatelj stranki SD in LDS) ter Anton Leskovar (predlagatelj stranka SDS). Vsem šestim kandidatom smo posredovali pet enakih vprašanj, Damjan Medved je sodelovanje v anketi odklonil, odgovori petih kandidatov pa so po vrstnem redu, ki bo veljal na nedeljskih lokalnih volitvah. Ali je razvoj občine Kidričevo od ustanovitve do danes zadovoljiv? Jožef Medved: „Z razvojem občine ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Premalo se je vlagalo v posodobitev infrastrukture in urejanja vasi ter naselij. Gospodarska dejavnost v obrtni coni ni zaživela, smo pa ustvarili dobre prostorske pogoje za kvalitetno izvajanje otroškega varstva ter vzgoje in izobraževanja." Silvestra Klemenčič: „Razvoj je zadovoljiv, vsaj po vaseh, vendar bi lahko naredili več, če sredstev ne bi drobili in bi delali po strateškem planu, če bi bila struktura občinske uprave takšna, da ne bi večine projektov naročali pri zunanjih izvajalcih." Franc Planinšek: „V občini Kidričevo se je od nastanka do danes precej naredilo, vendar z vsem nisem popolnoma zadovoljen. Upam si trditi, da bi se dalo več investicij bolje, ceneje in hitreje izpeljati." Vladimir Korošec: „Zahva- Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Jožef Medved Silvestra Klemenčič Franc Planinšek Vladimir Korošec Anton Leskovar ljujoč dosedanjemu razvoju je danes občina gospodarsko stabilno območje, ki ima dobre pogoje za nadaljnji razvoj industrije, obrti, specializiranega kmetijstva in turizma." Anton Leskovar: „Občina se je v preteklosti sicer razvijala, vendar dokaj naključno. Potrebna je dolgoročna vizija razvoja za vse kraje v občini, ne pa skakanje iz projekta v projekt." Kaj v občini najbolj pogrešate in kaj je po vašem najbolj moteče? J. Medved: „Pogrešam boljši standard zdravstvene oskrbe občanov, zmanjšanje obremenitev okolja, več vlaganj v infrastrukturo, več pločnikov, kolesarskih poti, parkirišč in boljših cest." S. Klemenčič: „Najbolj pogrešam urejeno primarno zdravstvo in stalnega zdravnika ter protokolarni objekt, ne le športno dvorano, ter spalne kapacitete za razvoj turizma." F. Planinšek: „V občini manjka povezava vseh KTV društev in skupni interni kabelski program, prostori za mladino v Kidričevem in za upokojence v Cirkovcah. Pogrešam tudi dobro zdravstveno oskrbo in več delovnih mest." V. Korošec: „Pogrešam strpnost in sodelovanje med odgovornimi za vodenje občine, tudi med prebivalci in gospodarstvom. Moti me, da je v občini preveč klasične strankarske politike, izključevanja in nesoglasij, premalo pa upravljanja in gospodarjenja, sodelovanja in sožitja." A. Leskovar: „Najbolj pogrešam sodelovanje in soustvarjanje občanov pri razvoju občine, moti pa me predvsem vzvišen odnos občinske uprave do občanov in njena neučinkovitost." Ali menite, da sta revitalizacija Kidričevega in projekt Kidričevo - mesto še vedno aktualna? J. Medved: „Urejanju Kidričevega je treba dati več poudarka, projekt Kidričevo - mesto je še aktualen, vendar menim, da ni tako nujen, da bi mu morali podrejati vse ostale projekte v občini." Miklavž • Dan varnosti v šoli Ucence poučili o varnosti V ponedeljek so imeli v OŠ Miklavž pri Ormožu Dan varnosti. V goste so povabili ljudi, ki poklicno ali prostovoljno skrbijo za varnost ljudi in njihove lastnine - reševalce Gorske reševalne službe, policiste PU Maribor, carinike Mobilnega oddelka CU Murska Sobota, reševalce Zdravstvenega doma Ormož, gasilce PGD Miklavž pri Ormožu, predstavnike Slovenske vojske, predstavnike Civilne zaščite in veterane vojne za Slovenijo. Dopoldne so se na športnem igrišču pri Miklavžu predstavile posamezne službe. Otroci so si z velikim zanimanjem ogledovali njihovo opremo, napra- ve in vozila. Nekatere službe so pripravile tudi atraktivne predstavitve svojega dela. Otroci so lahko občudovali delo policistov na konjih, policijskih S. Klemenčič: „Projekt Kidričevo - mesto je uresničljiv, vendar je treba obstoječi projekt iz leta 2001 nadgraditi in dopolniti. Manjka ključna stvar, projekcija kompetentnih kadrov, ki naj bi to realizirali!" F. Planinšek: „Sam se strinjam s tem, da Kidričevo postane mesto, vendar moramo do takrat v samem Kidričevem še precej postoriti." V. Korošec: „Preoblikova-nje naselja Kidričevo v mesto je povsem zastalo. Kot župan si bom prizadeval krepiti mestne funkcije, kot so prometna, športna in kulturna infrastruktura, pogoje za bivanje mladih družin, storitvene dejavnosti in oskrbo." A. Leskovar: „Ob razvojnih možnostih, ki jih ima Kidričevo, bližino avtoceste in naselja in močno gospodarsko razvitost, ga je treba razvijati v tej smeri. Kidričevo kot mlado, arhitekturno urejeno naselje mora dobiti svojo identiteto in se iz spalnega naselja razviti v moderno malo mesto." Čemu bi kot župan v bodoče posvetili največ pozornosti? J. Medved: „Največ pozornosti je treba posvečati projektom, s katerimi se bo izboljšala kvaliteta življenja vseh naših občanov, od otrok, mladine do starejših občanov." S. Klemenčič: „Najprej bom zamenjala vodstvo občinske uprave, manj bomo vlaga- li v beton in več v znanje ter družbene dejavnosti. Ključno za razvoj je ustvariti pogoje za sodelovanje z malimi in srednje velikimi podjetji. Tudi mladini je treba dati prostor ter urediti sprotno obveščanje prebivalcev, tudi prek enotne CATV." F. Planinšek: „Največ nas čaka na dokončanju začetih investicij, dokončanju dvorane z igrišči, kanalizacije v vseh vaseh z ureditvijo ostale infrastrukture, samega Kidričevega in vseh 17 vasi, vzpodbuditi povezanost ter sodelovanje občanov." V. Korošec: „Prednost bom posvetil ljudem ter zagotavljanju pogojev za ustvarjalno življenje in delo vseh socialnih skupin, zlasti mladih, starejših občanov in ljudi s posebnimi potrebami." A. Leskovar: „Prepričan sem, da se da občino voditi učinkoviteje, da bodo občani bolj zadovoljni. Zagotoviti je treba ustrezno zdravstveno oskrbo, poskrbeti za infrastrukturo ter omogočati naprednejši razvoj društev, s poudarkom na mladih." Kaj pa menite o sodelovanju občine s Talumom in Boxmarkom? J. Medved: „Sodelovanje občine s Talumom in Boxmarkom ni na zavidljivi ravni. Če bom župan, želim z obema vzpostaviti tesnejše in bolj pristno sodelovanje." EvoLyCI(j|p Naročnik: SDS, Trstenjakova 8,1000 LJubljana, www.sds.si S. Klemenčič: „S povabilom ministrice za gospodarstvo sem nakazala, kako nameravam sodelovati z gospodarskimi subjekti, zavzemam se za stalno medsebojno sodelovanje, saj imamo dobre možnosti vzpostavitve razvojnega centra, športno-zdravstvenega turizma." F. Planinšek: „Vsako podjetje in obrtnik je za občino pomemben, posebej pa še tisti, ki zaposlujejo večje število ljudi, in to naših občanov. V bodoče mora biti sodelovanje s temi podjetji še boljše!" V. Korošec: „Odkrit poslovni dialog med občino in gospodarskimi družbami je priložnost za napredek celotne skupnosti, zaradi zaposlovanja prebivalcev ter zaradi skupne odgovornosti pri reševanju okoljskih in prostorskih vprašanj. Treba je najti tudi skupne naložbe v razvojne projekte." A. Leskovar: „Sodelovanje je treba izboljšati, kar bi bilo možno po zgledih iz tujine, kjer uspešna podjetja na razne načine sodelujejo z lokalno skupnostjo, in sicer kot javno-zasebni partnerji pri izgradnji cestne infrastrukture, vrtcev, šol, zdravstvenih domov." -OM Foto: Viki Ivanuša in carinskih psov, reševanje iz drugega nadstropja, lahko so gasili požar ali si nadeli pravo vojaško čelado. „Dobro je, da se otroci seznanijo s pomenom varnosti in znajo po potrebi v nevsakdanji situaciji pravilno reagirati in se obrniti na pristojne službe. V šoli posvečamo varnosti veliko pozornost, tako ob začetku leta predvsem varni poti v šolo, nato pa se vse leto prepletajo različne vsebine na temo varnosti. Seveda pa je otrokom videti stvari v živo veliko zanimi-veje. Navdušeni so nad vsem in verjetno bodo nocoj o čem tudi sanjali," je dogajanje strnil koordinator prireditve Leon Lah. Viki Ivanuša JU Si Noya Slovenija fW M Krščanska tjudska stranka Ker mnogi radi veliko govorijo, je bolje zaupati svojim očem kot pa ušesom. Ne dovolite, da se razvoj Občine Ormož zaustavi. Zaupajte svoj glas Alojzu Soku. Za enakomeren in J razvoj Občine Ormož Ptuj • Tiskovna konferenca MO Nove Slovenije Publikacija, ki buri duhove Četrtega oktobra je bila tiskovna konferenca MO N.Si Ptuj, ki sta jo sklicala vodja svetniške skupine N.Si in kandidat za župana MO Ptuj iz vrst N.Si Peter Pribožič. Predstavili so stališče svetniške skupine N.Si glede priloge Ptuj včeraj, jutri, dodane glasilu Ptujčan. Obenem pa so opozorili na neenake možnosti predstavitve županskih kandidatov v slovenskih medijih. Konference se je udeležila tudi predsednica N.Si Ljudmila Novak. Kot so povedali in tudi zapisali v izjavi za javnost, svetniška skupina Nove Slovenije pri mestnem svetu MO Ptuj ni bila seznanjena z izdajo posebne priloge Ptujčana, o tem pa ni bil seznanjen niti uredniški odbor glasila Ptujčan, pa so vendar kot založnik in izdajatelj posebne priloge navedene vse svetniške skupine. Volilni štab N.Si ugotavlja, da je urednik posebne priloge Štefan Čelan, ki se sklicuje na svetniške skupine kot založnice in iz-dajateljice, grobo kršil volilno kampanjo. Kot še ugotavljajo v volilnem štabu N.Si, je priloga zasnovana kot propaganda v okviru volilne kampanje Štefana Čelana, stroški izdaje 16 strani posebne publikacije pa so znašali nekaj tisoč evrov. Postopek preverjanja zakonitosti glede izdaje posebne publikacije bo pokazal, ali je šlo za grobo kršitev volilne zakonodaje ali ne. Peter Pribožič je prepričan, da ta priloga v času volilne kampanje ne bi smela iziti kot priloga Ptujčana. Svetniška skupina N.Si stroška izdaje te publikacije ne bo plačala, ker ni založnica in ne naročnica. V N.Si so dolžni javnosti povedati, da je publikacija, ki so jo skupaj s Ptujčanom prejela vsa gospodinjstva v MO Ptuj, samovolja in način dela ptujskega župana Štefana Čelana, je povedal Pribožič, ki ni pozabil povedati, da je tudi že v preteklosti storil nekaj podobnega, kot so bile čestitke za rojstni je sramota za mesto in na katerem se ni nič naredilo celih dvajset let, na veliko zadolženost MO Ptuj, ki znaša skupaj z lizingi in podeljenimi stavbnimi pravicami celih 12 milijonov evrov, ter na nekatere lepotno odprte projekte v tem času, kot so dela na Slovensko- goriški cesti, Ribiška pot bi že zdavnaj morala biti končana, zaskrbljujoče pa je tudi dogajanje okrog projekta EPK 2012. Ptujčani bi si zaslužili tudi brezplačni internet glede na visok znesek, ki ga plačujejo za KTV-sistem, so še povedali v N.Si Ptuj. Predsednica stranke Ljudmila Novak je povedala, da je vesela, da imajo na Ptuju županskega kandidata Petra Pribožiča, ki je že doslej veliko naredil za skupnost na Ptuju, ima dobre organizacijske sposobnosti in je blizu ljudem, kar je tudi geslo stranke, ter ima vizijo razvoja MO Ptuj. Za N.Si je politika delo za skupno dobro pred osebnimi interesi, poudarek je na povezovalnem delu, podpirajo projekte, ki imajo dolgoročne pozitivne posledice na razvoj občine. N.Si ima liste v 190 občinah, kar je za 20 več kot leta 2006, vseh županskih kandidatov pa je 62. Lokalne volitve 2010 so za N.Si pomemben korak na poti nazaj v državni zbor, je še povedala. MG Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference Nove Slovenije Ptuj, ki se je je udeležila tudi predsednica Ljudmila Novak dan nekaterim Ptujčanom, pred lokalnimi volitvami leta 2006 pa se je vrtel nek film o ptujskih projektih. Na letošnjih lokalnih volitvah ima N.Si polno listo za mestni svetni svet, na dober volilni izid pa računajo tudi v četrtnih skupnostih. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci so še posebej izpostavili nekatere pereče probleme MO Ptuj, kot so neurejeno pokopališče, ki Ptuj • Zaključna seja ČS Center v tem mandatu Velika zaskrbljenost za usodo muzeja Konec septembra se je na 27. in obenem zadnji seji v tem mandatu sestal svet četrtne skupnosti Center. Od petih članov sveta so se seje udeležili Boris Miočinovič (predsednik), Branka Bezeljak, Dejan Levanič in Oto Me-sarič, mestnih svetnikov s tega območja pa tokrat ni bilo. Resnici na ljubo so skozi celi mandat redko našli čas za seje četrtnega sveta. Osrednjo pozornost so namenili projektu kongresno-kulturne dvorane v dominikanskem samostanu. O posegih v ta eminentni in edinstveni kulturni spomenik so razpravljali že na seji v avgustu, ko so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi načrtovanih posegov, ki bi lahko oskrunili oziroma celo uničili ta spomenik. Svet ČS Center je na osnovi razprave in predlogih glede projekta za dominikanski samostan in projekta Ad hoc zaprosil za strokovno mnenje strokovni svet Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Ta je podprl sklepe sveta ČS Center. „Stavba nekdanjega dominikanskega samostana je kulturni spomenik, za obnovo katerega je treba predhodno opraviti vse raziskave (stavbne in arheološke) in ga ohraniti kot edinstven kulturni spomenik. Pred obnovo stavbe je treba posebno pozornost nameniti arheološkim zbirkam, ki so domovale v tej stavbi že od leta 1928 in so za Ptuj in slovensko kulturo velikega pomena. Za zbirke in gradivo je najboljša rešitev gradnja nove stavbe, v kateri bo ptujsko-ormoško arheološko bogastvo primerno predstavljeno. Za to pa je treba pripraviti podrobne konser-vatorsko-restavratorski načrt selitve lapidarija. V DIIP-u za dominikanski samostan je podan časovni načrt selitve, brez navedbe predvidenih stroškov selitve, čeprav smo jih MO Ptuj posredovali," je med drugim zapisano v odgovoru strokovnega sveta PM Ptuj-Ormož, ki ga je podpisala predsednica strokovnega sveta Mojca Vo-mer Gojkovič. Trenutno so arheološke zbirke PM Ptuj-Or- mož zaprte za javnost, kar pomeni resno bojazen, da bodo delile usodo etnološke zbirke v začetku 80. let prejšnjega stoletja. Kljub temu upajo, da bo MO Ptuj le prisluhnila in poskrbela za našo kulturno dediščino, so še zapisali. Člani sveta ČS Center so o projektu kongresno-kulturne dvorane razpravljali zelo kritično. Pripravljavcem projekta so očitali vrsto spodrsljajev: da je na nastal brez sodelovanja muzeja in njegove stroke, da ni bil upoštevan vrstni red, ki je običajen, ko nastajajo takšni in podobni projekti, o njem pa so odločali mestni svetniki. V nastajanje ni bil vključen niti vrh slovenske stroke, ki bi pri takšnem projektu moral sodelovati. Za nasvet pa pripravljavci gradiva tudi niso nič vprašali vrhunskega konservatorskega strokovnjaka na tem področju in častnega občana MO Ptuj Viktorja Gojkoviča ter tudi nekaterih drugih Ptujčanov, ki so priznani strokovnjaki na tem področju. Za svet ČS Center je tudi neresno početje, da se bo arheološka zbirka prenesla v objekt začasnega značaja, ker za to enostavno ni denarja, v desetih mesecih se to ne da narediti. Tudi na zadnji seji v tem mandatu je svet ČS Center izrazil negodovanje glede priprave DIIP-a za dominikanski samostan glede strokovnih osnov, obenem pa zaskrbljenost za usodo muzeja. Za začetek si bodo predstavniki sveta ČS Center skupaj s pristojnimi ogledali območje dominikanskega samostana oziroma območje posega, ki mu mora slediti tudi javna predstavitev projekta, ker gre za vrhunski kulturni spomenik, ki ne dovoljuje nobenih strokovnih spodrsljajev. ČS Center se je zavzela tudi za varovanje in ohranjanje druge kulturne dediščine. Opozorili so na neurejenost spomenika talcem za zidom nekdanjega starega ptujskega mestnega pokopališča, spomenik Jožetu Lacku, ki je najkvalitetnejši javni spomenik, pa bi morali postaviti v vidnejši del pokopališča, da ne bo skrit v ciprese. Del denarja za ureditev teh spomenikov bo prispevala tudi ČS Center. MG Foto: Črtomir Goznik V CS Center so zaskrbljeni nad usodo muzeja. Hajdina • S 25. seje sveta občine Drugi častni občan bo Darko Brlek Hajdinski svetniki so se 1. oktobra sestali na 25., obenem zadnji seji v tem mandatu. Razpravljali so o devetnajstih točkah dnevnega, ki so jih predhodno dobro obdelali na odborih in komisijah sveta, zato razprav skorajda ni bilo. Hajdinski svet je bil v mandatu 2006/2010 zagotovo eden najbolj discipliniranih na območju Spodnjega Podravja. Redke so bile seje oziroma kar izjeme, na katerih ne bi sodelovalo vseh 14 svetnikov, vedno pa so se tudi pričele natančno ob sklicani uri. Zmeraj pa so se v odmorih sej tudi sladkali, , kar je bila tudi neke vrste tradicija hajdinskega sveta - nazadnje z orehovo potico. Mandat so zaključili z druženjem v gostilni Koštomaj. Na 25. seji so potrdili prvi rebalans proračuna za leto 2010 zaradi nekaterih sprememb na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna, ki tako presega štiri milijone evrov. Brez razprave so potrdili oba potrebna dokumenta za izgradnjo kanali- zacije na območju naselij Zgornja in Spodnja Hajdina v letih 2011 in 2012, ki bo stala dobrih 715 tisoč evrov. Gradbeno dovoljenje naj bi pridobili še letos. Za štiri sodnike porotnike na Okrožnem sodišču so imenovali Jožico Šijanec, Valerijo Šamprl, Zdenko Ornik in Jakoba Kokola. Nekaj točk dnevnega reda zadnje seje pa je bilo povezanih z letošnjim praznikom občine Hajdina in osrednjo slovesnostjo, ki bo 13. novembra, na njej pa bodo za častnega občana imenovali Darka Brleka, glasbenika in direktorja Ljubljanskega festivala, ki se je rodil v Dražencih; po Viktorju Gojkoviču bo Brlek drugi častni občan občine Haj-dina. Priznanja občine pa bodo prejeli Cvetka Vratič z Zgornje Hajdine za večletno delo in aktivnosti na področju kulture, Aljaž Godec iz Dražencev za celovit in sistematični pristop pri razvoju gledališkega ustvarjanja, ŠD Skorba za 40-letno delovanje društva in Društvo žena in deklet Gerečja vas za 10-letno delovanje. Letošnji kletar letnika 2010 bo Stanislav Tomanič iz Dražencev. Imenovanje bodo izvedli v okviru prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino. Priznanje za najlepše urjeno vaško skupnost v letu 2010 bo prejela vaška skupnost Zgornja Hajdina, najlepši poslovni objekt ima Silva Vogri-nec s Spodnje Hajdine 19, kmetija Terezije Golob iz Dražencev 20 bo letos prejela priznanje za vzorno urejeno kmetijo, zlato Hajdinski svetniki so se v mandatu 2006/2010 sestali na 25 sejah. KANDIDAT ZA ZUPANA JAílAO in strankarska VOLILNA ENOTA 1 1. FRANJO PLAVEČ, Zg. Hajdina 2. MAJA VOGRINEC, Zg. Hajdina 3. MILAN VRABL, Sp. Hajdina 4. MARIJAN OGRIZEK, Zg. Hajdina 5. PATRICIJA EMERŠIČ, Draženci 6. LJUBO JAVORŠEK, Zg. Hajdina GLASUJTE ZA LISTO ŠT. VOLILNA ENOTA 2 1. JOŽICA LEŠNIK, Gerečja vas 2. JOŽICA ŠIJANEC, Slovenja vas 3. DANIJEL LIPAVŠEK, Hajdoše 4. KATARINA ZAJŠEK, Skorba 5. IVAN LEŠNIK, Gerečja vas 6. IVAN PEKLAR, Slovenja vas 7. SLAVICA ČREŠNIK, Skorba 8. FRANC KLEMEN, Slovenja vas ZA PRIJAZNO OBČINO Naročnik oglasa je NESTRANKARSKA LISTA ZA RAZVOJ OBČINE HAJDINA vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo bo prejela družina Ogrinc iz Skorbe 35, srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo družina Maher s Spodnje Hajdine 17 b, bronasto vrtnico pa družina Kaisersber-ger iz Gerečje vasi 1 e. Dosedanji župan občine Haj-dina Radoslav Simonič, ki je ob- čino vodil tri mandate, skupaj 12 let, se je ob koncu seje svetnikom zahvalil za dobro sodelovanje, ki so ga opravili v dobrobit občanov. Prepričan je, da bo v tem duhu delal tudi novi občinski svet pod vodstvom novega župana, ki bo izvoljen izmed treh dosedanjih članov sveta občine Hajdina, Ivana Brodnjaka, Stanka Glažarja in Janka Merca. Povabil pa jih je tudi k obisku številnih prireditev ob letošnjem prazniku občine Hajdina, ki so se začele že v septembru. MG Ormož • Obisk predsednice Ljudmile Novak Vzpodbuda kandidatom Predsednica N.Si Ljudmila Novak v teh dneh potuje po Sloveniji in spodbuja kandidate, ki jih je veliko, saj ima N.Si v kar 190 občinah vložene svetniške liste in 62 županskih kandidatov. Foto: Črtomir Goznik Kandidirajo v 20 občinah več kot pred štirimi leti in v tem času so intenzivno delali, ustanavljali nove odbore, pridobivali člane. Zato predsednica upa, da bo rezultat temu primerno dober. Na regijski predvolilni konvenciji v Ormožu se je predstavilo pet županskih kandidatov od skupno osmih, ki jih ima stranka na območju Ormoža in Ptuja. Za ormoškega kandidata Alojza Soka Novakova verjame, da bo izvoljen, saj mu ankete dobro kažejo, pa tudi zato, ker je veliko naredil za občino in ima vizijo tudi za prihodnost. Kandidatom je na konvenciji sporočila: „Naj bodo ponosni, da zastopajo barve Nove Slovenije, ker je politika za nas še vedno delo za skupno dobro." Sicer pa N.Si podpira projekte, ki imajo dolgoročno pozitivne učinke na razvoj občine, na nova delovna mesta, zato je zelo pomembno, da bodo župani znali povezovati in združevati energije ne glede na politično opcijo po volitvah v dobrobit občine, je povedala Novakova. Viki Ivanuša NESTRANKARSKI KANDIDAT /^ŽUPANA OBČINE HAJDINA jaixJ;ÍÜ m S PODPORO NESTRANKARSKE LISTE ZA RAZVOJ OBČINE HAJDINA ^tranka^,^ ZVOJ OBČINE HAJDINA Naročnik oglasa je JANKO MERC Majšperk • Soočenje kandidatke in kandidata za župana Za odpravo nevarnosti pred poplavami V občini Majšperk sta uradno kandidaturo za župana vložila dosedanja županja Darinka Fakin na listi SLS s podporo SD in DeSUS ter Branko Karneža s podporo stranke SDS. Tudi v tem primeru smo obema kandidatoma postavili pet istih vprašanj, njuni odgovori pa so zapisani po vrstnem redu, kot bosta zapisani njuni imeni na glasovalnih lističih na lokalnih volitvah to nedeljo, 10. oktobra. Kako ocenjujete dosedanji razvoj občine Majšperk glede na razmere in proračun? Branko Karneža: „Dosedanji razvoj ocenjujem kot nezadosten. Z gospodarnejšim ravnanjem s sredstvi in večjim nadzorom nad porabo bi bilo mogoče pokazati boljše rezultate." Darinka Fakin: „Glede na število izvedenih projektov in količino pridobljenih sredstev tako iz EU, kot državnih sredstev, mislim, da smo lahko z razvojem zadovoljni." Kaj vas v občini najbolj moti in kaj po vaši oceni najbolj potrebujete? B. Karneža: „ Moteče je, da občanov ne obravnavajo enakovredno, da ni jasno začrtane strategije razvoja in prioritet investicij. Najbolj so nam potrebna delovna mesta in pospešen razvoj infrastrukture." D. Fakin: „Moteč faktor so posamezni odseki cest, ki jih še ni bilo mogoče urediti, in nezadostne kapacitete v vrtcu, vendar Ministrstvo za šolstvo znanost in šport še vedno ni objavilo razpisa za sofinanciranje." Ali menite, da je izgra- Foto: M. Ozmec Darinka Fakin dnja novega kulturno-po-slovnega centra v Majšperk nujna ali je bolj potrebno kaj drugega? B. Karneža: „ Prednost bi - Z) Foto: M. Ozmec Branko Karneža dal prostorom za predšolsko varstvo, priključitev vode preostalim domovom, rešitvam pri skrbi za starejše občane. Skrbi me, kako bo občina svoj delež investicije v kulturno-poslovni center odplačala in za kaj vse bomo zato občani v prihodnjih letih prikrajšani." D. Fakin: „Z izgradnjo kul-turno-poslovnega centra bo občina Majšperk po 16 letih obstoja končno dobila ustrezne prostore za delo, naša društva, na katerih delo smo lahko ponosni, bodo dobila ustrezno kulturno dvorano in spremljevalne prostore, društvo invalidov bo dobilo za njih primerne prostore in zgrajen bo manjši izobraževalni center. Prepričana sem, da je ta projekt nuja in ne samo neka želja." Kakšni ukrepi so potrebni za odpravo nevarnosti pred poplavami v občini, saj Dravinja vse bolj pogosto poplavlja? B. Karneža: „Načrt vodnogospodarske ureditve reke Dravinje predvideva izgradnjo visokovodnih nasipov in izgradnjo zadrževalnikov vod pri Poljčanah. Realizirati te projekte je dovolj." D. Fakin: „Na vladi je bil sprejet državni prostorski načrt za izgradnjo visokovodnih nasipov, upajmo, da bo prišlo kmalu do realizacije." Čemu bi kot župan / županja v bodoče v vaši občini posvetili največ sredstev in vaše pozornosti? B. Karneža: „Ustvarjati je treba pogoje za zaposlovanje in boljše pogoje za življenje občanov. Pridobiti je treba več sredstev zunaj občine in se za doseganje ciljev lotiti dela v občini in ne biti le všečni župan." D. Fakin: „V naslednjem mandatu bo največ sredstev namenjenih izgradnji kulturno-poslovnega centra, športnega parka, urejanju infrastrukture in delovanju društev." -OM Trnovska vas • Ceste v gradnji Gradbišča odprta, vladne pogodbe o sofinanciranju pa še ni V občini Trnovska vas, kjer volilna kampanja ni središče dogajanja zadnjih dni, saj sedanji župan nima protikandidata (za svetniška mesta pa se poteguje 15 kandidatov), toliko bolj aktivno tečejo dela na cestah. Silvo Sok za župana občine Gorišnica Silvo Sok je v svojem programu predstavil nekaj zelo zanimivih zamisli o razvoju občine v prihodnosti, zato smo ga povabili, da nam nekaj izmed teh idej bolj konkretno predstavi. Napovedali ste izgradnjo daljinskega sistema ogrevanja, kaj to prinaša za občino Gorišnica? Predvsem znižanje stroškov za ogrevanje. Ocene v drugih občinah kažejo na prihranek okrog 20 %. Investicijo lahko izpeljemo z javno-zasebnim partnerstvom, zato s to investicijo ne bi obremenili proračuna, ampak bi ga dejansko sprostili. Na sistem daljinskega ogrevanja bi priključili vse javne objekte, kot so šola, vrtec, telovadnica in občina. Lahko pa bi se priključili tudi občani in podjetja ter tako tudi oni prihranili na svojih stroških ogrevanja. Takšen sistem uspešno že več let deluje v občini Vransko, ta teden so investicijo zaključili v Lenartu, načrte v tej smeri pa imajo tudi v sosednji Dornavi. Sistem daljinskega sistema ogrevanja za svoje delovanje lahko uporablja biomaso (lesne sekance), zanimiva možnost pa je tudi termalna voda. Raziskave bodo pokazale, ali pod našo občino obstaja ta možnost in bi jo bilo smiselno izkoristiti. Vrtina predstavlja večji začetni strošek, kasneje pa bi se ogrevali zastonj in tako se investicija v nekaj letih povrne. Takšno vrtino, oziroma termalno vodo, bi lahko izkoristili tudi v druge namene, kot je turizem in kmetijstvo. V primeru ogrevanja na lesno biomaso bi zmanjšali obremenitev okolja, lesno biomaso pa bi lahko upravljavcu sistema ogrevanja prodajali tudi naši občani. Naše črno zlato se namreč skriva v naših gozdovih, kjer dobesedno leži po tleh in ga ne izkoriščamo. Najbolj napredni na tem področju so sosedje Avstrijci, ki že več let uspešno spodbujajo investicije v izkoriščanje lesne biomase. S tem so poživili lastno industrijo naprav za ogrevanje na lesno biomaso in očistili svoje gozdove, njihovo in tudi naše naravno bogastvo. Zanimiva ideja je tudi ponudba komunalno opremljenih zemljišč po stroškovnih cenah. Kaj lahko poveste o tej ideji? Ideja je v tem, da občina pripravi parcele, namenjene mladim družinam, po stroškovni ceni. Pod stroškovno ceno mislim dejanski strošek za zemljišče plus komunalna ureditev brez kakšnega zaslužka za občinski proračun. Cena za takšne komunalno opremljene parcele se ne določi na podlagi cenitve cenilca, ampak se samo seštejejo dejanski stroški. V prvem trenutku občina na tej investiciji res nič ne zasluži, zato pa dolgoročno obdrži mlade družine v svoji občini blizu svojih družin ali celo pridobi nove mlade družine iz drugih občin, kjer niso tako iznajdljivi kot pri nas. Dolgoročno se tako v proračun občine Gorišnica steče več denarja iz naslova glavarin, kar nam bo omogočalo nadaljnji uspešen razvoj in ohranitev obstoječega standarda. Takšen projekt so uspešno izvedli v občini Pliberk, kjer je cena kvadratnega metra komunalno opremljenega zemljišča samo 15 €! Torej stane zemljišče veliko 1.000 -kvadratnih metrov samo 15.000 €. : C V vašem programu ste predstavili tudi idejo o ustanovitvi energetsko svetovalne pisarne? c Energetsko svetovalna pisarna bi morala začeti delovati tudi v naši občini, pa čeprav samo enkrat mesečno. K ; sodelovanju bi povabili strokovnjaka iz tega področja, ki bi našim občanom svetoval pri pridobitvi nepovratnih sredstev iz Ekološkega sklada Republike Slovenije. Kot veste, se od vsakega litra goriva, ki ga natočimo na _ bencinskem servisu, nekaj centov steče v proračun Ekosklada, zato so sredstva za obnovo naših domov vsem na , voljo. Strokovnjak bi našim občanom svetoval, kako se na razpise lahko prijavijo, jim pomagal pri izpolnjevanju ; obrazcev in jim dal podatke, katere investicije Ekosklad vzpodbuja. Možno je namreč pridobiti sredstva za obnovo ' fasade, zamenjavo oken ali sistema ogrevanja. Država pokriva okrog 25 % investicije, ostalo prihrani investitor _ dolgoročno z zmanjšanimi stroški ogrevanja. Moj cilj je, da postanemo občina, ki sredstva iz Ekosklada najbolje izkorišča. Tudi tako bi postali občina bliže ljudem. > Najlepša hvala za vaše odgovore. Kot je znano, je bila Trnovska vas ena izmed prvih slovenskih občin, ki je dobila pozitiven sklep SVRL za izvedbo projekta mreže kolesarskih poti, ki ga je prijavila na peti poziv RRP. Projekt, vreden slabih 950.000 evrov, so v občini takoj po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem del, Cestnim podjetjem Ptuj, tudi začeli dejansko izvajati na terenu. „Dela sicer tečejo po planih, težav na samem terenu ni, je pa problem drugje," je najprej povedal direktor občinske uprave Jože Potrč in nato pojasnil: „Največja težava je v tem, da pozitivnemu sklepu vlade ni sledil podpis pogodbe za sofinanciranje. Slednje še zdaj nimamo in seveda se zato zatika pri plačilih, saj ne moremo izdajati zahtevkov in situacij, čeprav je bil zadnji rok 30. september. Zaenkrat nam je bilo z vlade sporočeno, da je ta rok premaknjen na 20. oktober, pogodbe pa še vedno nismo dobili v podpis. V skrajnem primeru, če ne bo šlo drugače, bomo morali najeti premostitveni kredit za poplačilo izvedenih del, dokler seveda ne dobimo denarja od SVRL." V okviru projekta izgradnje kolesarske mreže bodo v Trnovski vasi v vseh štirih smereh zgradili približno 2,7 kilometra kolesarskih in peš poti, v izvedbo slednjih pa je vključena tudi izgradnja treh mostov. Prav tako so razširili in prepla-stili cesto do pokopališča, ob njej uredili pločnik, ob samem pokopališču pa še več parkir- nih prostorov. „Ureditev parkirišč smo financirali iz 23. člena Zakona o financiranju občin, po katerem nam pripada približno 73.000 evrov. Sicer pa se bo v teh dneh preplastila še cesta Ločič-Vitomarci v dolžini 1,8 kilometra. Vozišče je že popolnoma uničeno in razsuto, zato je ta preplastitev nujno potrebna, stala pa bo okoli 100.000 evrov. Ob tem je v planu še preplastitev javne poti Trnovci-Kapela v dolžini 180 metrov, kjer se bo rekonstruiral tudi most, vrednost del pa je ocenjena na 18.000 evrov. Nov most pa se gradi tudi v Sovjaku pri Orniku, vendar ta EvoWCI(igl Naročnik: SDS, Trstenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.si dela financira Ministrstvo za okolje, saj je prišlo do poškodb po lanskem neurju in gre v tem primeru za sanacijo škode po neurju. Vrednost popravila pa bo okrog 57.000 evrov," je številna odprta cestna gradbišča po občini še opisal Potrč. Ena bolj veselih in zanimivih novic pa je gotovo tudi ta, da sta se občini Destrnik in Trnovska vas vendarle dogovorili in že modernizirata odsek skupne ceste, ki je bila kar nekaj časa predmet spora oz., če že ne spora, vsaj negodovanja tistih, ki so to cesto uporabljali. Potrč je informacijo potrdil in ob tem povedal, da je nosilec projekta modernizacije ceste občina Destrnik, dela izvaja podjetje Emgrad s Hajdine, Trnovska vas bo sofinancirala svoj del modernizacije tega cestnega odseka. SM V.'.* . ..' ' si*®»« V Trnovski vasi je odprtih več gradbišč; poleg kolesarskih in pešpoti se preplaščuje cesta Ločič-Vitomarci, javna pot Trnovec-Ka-pela, cesta na meji z občino Destrnik, zaključena pa je že razširitev ceste in nov pločnik do pokopališča (na posnetku), kjer je prav tako že narejenih več parkirišč. Zavrč • Kandidati SLS in LDS za župana Mirana Vuka S skupnimi močmi iz nerazvitosti V kulturni dvorani v Zavrču je bil v soboto, 2. oktobra, predvolilni shod, na katerem je občinski odbor SLS predstavil kandidata za župana Mirana Vuka ter za člane občinskega sveta. Podporo županskemu kandidatu Miranu Vuku je izrazil tudi občinski odbor LDS, ki je predstavil še svoje kandidate za občinski svet. Kot je poudaril Janko Lor-bek, predsednik občinskega odbora stranke SLS Zavrč, je njihov moto delavnost, poštenost, solidarnost in spoštovanje vrednot ter dodal, da pred štirimi leti niso dajali le praznih obljub, ampak le tiste, ki so bile dejansko uresničljive, realizirali pa so skoraj vse zastavljene cilje in pomembne investicije, za kar je bilo v minulih štirih letih investiranih prek 3,2 milijona evrov. Podpredsednica 00 SLS Marta Bosilj je opozorila na nekatere ključne točke iz volilnega programa stranke v naslednjem obdobju, ki je precej bogat, a po njihovem mnenju uresničljiv. Za župana občine Zavrč pa so ponovno in enotno predlagali Mirana Vuka in mu izrazili vso svojo podporo. S krajšo predstavitvijo in ciljnimi usmeritvami so se predstavili tudi kandidati stranke SLS za svet občine Zavrč -Marta Bosilj iz Goričaka, Vida Milunič iz Gorenjskega Vrha, Mateja Kelc iz Goričaka, Janko Lorbek iz Pestik, Franc Kelc iz Turškega Vrha, Dušan Bratuša iz Korenjaka ter Robert Vuzem iz Hrastovca. Foto: M. Ozmec Kandidat za župana Miran Vuk (v sredini) med kandidati občinskega odbora stranke SLS za člane občinskega sveta. Foto: M. Ozmec Predstavili so se tudi kandidati občinskega odbora LDS Zavrč za člane občinskega sveta, ki izražajo vso podporo županskemu kandidatu Miranu Vuku. Kandidat za župana Miran Vuk je poudaril, da so v dvanajstih letih, odkar je na čelu občine, skupaj z občani ter s sposobno in delovno ekipo sodelavcev naredili veliko za napredek celotne občine Zavrč. Uresničili so številne zastavljene cilje, dokončali nekatere večje investicije in v občino pripeljali razvoj. Njegov cilj pa je bil vedno, da občina Zavrč spremeni podobo na bolje. Za to, da se spremenijo stvari, ki so bile skoraj 50 let zadržane, je bilo potrebnih več let, generacija ljudi, ki znajo, upajo in zmorejo narediti nove ter pomembne korake za boljšo in bolj prepoznavno prihodnost. Potrebni so ljudje, ki imajo Zavrč preprosto radi. In doseženi rezultati, ki so vidni v vseh krajih in zaselkih, jim dajejo vzpodbudo za izgradnjo še bolj prepoznavne podobe in prihodnosti občine, za še lepši jutri vseh občank in občanov. Tudi pri njegovem nadaljnjem delu bodo, če bo znova dobil zaupanje občanov za vodenje občine, v prihodnjem štiriletnem mandatu njegovo osnovno vodilo prioritete. Želi, da bi napredek v občini Zavrč čutil vsak občan in da bi vsak od tega tudi nekaj imel. Graditi želi zgodbo napredka na družbenem in gospodarskem področju, zgodbo o uspešnem Zavrču, kar si občina in haloški ljudje zaslužijo. Skratka, želi napredek in še več sprememb na bolje, za dosego teh ciljev, pa se bo tudi v bodoče trudil z vsemi močmi, znanjem in izkušnjami. Pri delu in prizadevanjih ga bo vodila le želja po spremembah na bolje, želja po napredku in razvoju. Izrazil je veselje, da je občina Zavrč danes prepoznavna bolj kot kdajkoli in zagotovil, da bo naredil vse, da bo v bodoče še bolj prepoznavna. Predstavili tudi kandidate LDS občinski svet Vso podporo kandidatu Miranu Vuku za župana občine Zavrč je izrazil tudi občinski odbor LDS Zavrč, ki ga vodi Peter Vesenjak. Ta je pouda- ril, da bodo program nadaljnjega razvoja občine Zavrč, ki sta ga predstavila Miran Vuk in koalicijska stranka SLS, v celoti podprli tudi v občinskem odboru LDS Zavrč. Za to so se odločili, ker se zavedajo, da je občina Zavrč sredi intenzivnih in pomembnih investicij, ki jih je treba neprekinjeno nadaljevati tudi v bodoče. In ker se je pri tem sedanji župan Miran Vuk izkazal za zelo uspešnega, so trdno prepričani, da bo uspešen tudi v bodoče, saj je treba s skupnimi močmi iz nerazvitosti. Predstavil je tudi kandidate občinskega odbora LDS za člane sveta občine Zavrč. To pa so Stanislav Majcenovič in Peter Vesenjak iz Turškega Vrha, Nataša Poštrak, Viljem Belšak in Mojca Kokot Radeka iz Hra-stovca ter Nataša Vidovič iz Gorenjskega Vrha. Kulturni utrip so na predvolilnem shodu primaknili ljudski pevci skupine Trta KUD Maksa Furjana iz Zavrča, po pogostitvi vseh udeležencev pa so za zabavo poskrbele Polka Punce in Nuša Derenda. -OM V- A s I * * * « jj nudi za vas in vaše hišne ljubljenčke: PREMIUM PROIZVODE PO UGODNIH CENAH: hrana, oprema, plašcki, igračke, akvarijske ribice, akvariji ter Se in še.... Pri nas vas strokovno in prijazno postrežemo. VLJUDNO VABLJENI! AKCIJA: s tem kuponom vam nudimo 10% popust pri nakupu v naši prodajalnil iiftOV Toplo - hladno! —^^ Dogajanja na borznih trgih so v U 1 zadnjih tednih zanimiva in celo kon-tradiktorna. Tečaji v New Yorku naj bi se, po mnenju mnogih, gibali v skladu z gospodarskim okrevanjem, ki ga pa ni zaznati. Nouriel Roubini je sijajno predstavil današnje stanje svetovnega gospodarstva, ki se giblje na robu depresije. Meni, da kljub šibki gospodarski rasti, ki jo beleži ameriška uradna statistika, gre v stvarnosti za recesijo. Recesije naj bi se v bodoče dogajale v valovih. Ko bomo mislili, da so mimo, se utegne pojaviti nov val pesimizma, ki lahko vse kratkoročne optimistične progno-ze postavi na začetek. Roubiniju ni mogoče ničesar oporekati. Nedavno je njegove besede na nekoliko pavšalen način potrdil tudi Jack Welch, upokojeni bivši direktor svoje čase največjega podjetja na svetu, General Electric. Tako kot Roubini tudi on vidi problem v brezposelnosti. Ta je sicer v ZDA okoli 10-odstotna, toda stvarna brezposelnost je še višja. Welch pravi, da ima Amerika v tem trenutku med zaposlenimi še okoli 20 do 25 odstotkov rezerv v proizvodnih kapacitetah. To pomeni, da bi lahko po njegovem ameriška podjetja za približno tolikšen odstotek povečala proizvodnjo, ne da bi na novo zaposlovala. Je tako črna slika tudi na borzi? Na to vprašanje lahko odgovorimo, da obstaja dobra in slaba novica. Začnimo z dobro novico, in sicer zakaj naj bi glede tečajev delnic morali biti optimisti. Znana pesem je, da je likvidnost precej pomemben faktor gibanja borznih tečajev na kratek rok. Trenutno je najbolj vroča likvidnostna tema onstran Atlantika termin kvantitativno popuščanje, kar z drugimi besedami pomeni odkupovanje različnih vrst obveznic (večinoma državnih) ameriške centralne banke (FED). Neto učinek takih operacij je dolivanje nove gotovine na trg, ki se potem deloma prelije tudi na borze in vpliva na skok cen delnic. Ko je FED napovedal, da bo po vsej verjetnosti novembra nadaljeval s kvantitativnim popuščanjem, so borzni indeksi v New Yorku evforično zrasli. Čeprav denarja v bistvu še ni bilo na mizi, so borzni udeleženci bodoče prilive dolarjev na trg že vnaprej anticipirali in kupovali. Obratno se je dogajalo v torek, ko se je dogajal drug proces. Proces odtekanja denarja iz finančnih trgov. Ameriško finančno ministrstvo je prodajalo državne obveznice z namenom servisiranja proračunskega dolga. Večinoma naj bi šlo za zadolževanje po nižjih obrestnih merah, z denarjem pa naj bi proračun poplačal prejšnje, dražje najete kredite. Amerika se v tem trenutku lahko z dveletnimi obveznicami zadolžuje po 0,44-odsto-tni obrestni meri, z desetletnimi pa po 2,5-odstotni meri. Številke kažejo, da je denarja v trezorjih finančnih institucij obilo, le varnost išče. Mitja Petrič Nadaljevanje prihodnjič Astrolog Tadej svetuje Šifra: Prevara Vprašanje: Zanima me, kako naj se obnašam do svoje žene. Prepričan sem, da mi laže! Hvala za odgovor. Odgovor: Spoštovani, vaš problem je v bistvu popolnoma enostaven. Naj vam razložim, zakaj. Preprosto vas muči ljubosumnost, kar izvirna iz nezaupanja. Seveda je zadeva nekoliko bolj komplicirana in sestavljena iz več plasti. Človek mora v življenju poslušati sebe in se vedno truditi, da naredi nekaj dobrega - tako zase kot tudi za ljubljeno osebo. Spomnite se časov, ko ste bili na sveže zaljubljeni in ko bi ji sklatili zvezde z neba, če bi bilo omenjeno možno. Z leti gre ljubezen na rob in postane v manjšini. Pomembno je, da se okrepi spoštovanje in možnost za osebno ter duhovno rast. Prepričan sem in pri tem me podpirajo tudi planeti, da vsako obdobje v življenju prinese slabo in dobro. Od posameznika je potem odvisno, kaj vzame za prednost in kaj se iz dane situacije nauči. Seveda je preprosto to reči in zelo težko narediti. Morate se bolj umiriti in razmisliti o logičnih posledicah. Dopustiti morate možnost, da se tudi vaša žena odloči in naredi neke poteze. Skupaj si potem lahko najdeta neko pot in paleto pozitivnih rešitev. Umetnost je uskladiti ženski in moški princip. Vendarle tam, kjer je volja, je ponavadi tudi pot in plamen čiste ljubezni. Bakla le-te lahko gori dolgo časa. Pogovori največkrat odklenejo tisto, kar vas moti ali boli. Narediti boste morali tudi prerez in se odločiti. Iz astrološke karte je razbrati tudi strah in negotovost pred prihodnostjo. Toda v življenju se vedno zgodijo pozitivne stvari. Jasno je, da vam vaša žena ne laže in da jo včasih pretirano zaslišujete. Ko vas obdajajo dvomi, je zelo dobro, da greste za Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. kakšno urico na sprehod in uživate v naravi. Svoja občutja težko izražate, zato je dobro, da si občutke zapisujete. V primeru pozitivnih misli se vam bodo stvari odprle na harmoničen način. Potrudite se in naredite nekaj dobrega iz sebe. Namesto, da dvomite vase, je mnogo bolje, da si zaupate in gradite na tistem, kar boste lahko spremenili. Skozi to vas bo obdajala tudi moč ljubezni in posledično boste mnogo bolj zaupali. Ljubosumje je nekaj, kar prinaša notranji dvom in se veže tudi na ranjeno podobo iz otroštva. Svoje preteklosti ne morete spremeniti, lahko pa vam postane trdna zaveznica in učiteljica. Vsak trenutek je edinstven in tako vas sreča ni zapustila. Dogodilo se vam bo še mnogo lepih trenutkov in prijetnosti. Zadeve se bodo korak za korakom uredile in jasno je, da se boste v veliki meri sprostili. Obdajali vas bodo tudi ljudje, ki bodo prinesli mnogo pozitivnosti. Mnogo je odvisno tudi od vas in zelo spodbudno je, da se znate potruditi iz dneva v dan. Odločno morate stopiti po razpotjih duhovnega napredka. V življenju je tako, da skozi napake človek duhovno raste in se razvija. V bodoče vam želim mnogo modrosti in pozitivnih življenjskih izkušenj! Šifra: Mir Vprašanje: Zakaj imam že vse življenje občutek, da mi nihče resnično ne prisluhne, me ne razume, in občutek, da me nihče ne mara. Kar izgovorim, ljudje razumejo narobe. Odgovor: Iz astrološke kar- te je razbrati določen nemir in stalno dokazovanje. Prepričan sem, da ste notranje razdvojeni in tehtate, med tistim, kar je dobro, in tistim, kar je slabo. Obdajajo vas določene temne misli in ne najdete svoje sreče. Kajti srečo iščite v svoji okolici in med ljudmi - skozi njih gradite na samozavesti in od njihovih reakcij je odvisno vaše počutje. Od nekdaj ste znani po svoji drugačnosti in imate v sebi nevidno moč in željo po spremembah. Trenutno se nahajate v valu silovitih sprememb, ki bodo odnesle tisto, kar je slabo, in prinesle dobro. V fazi transformacije se vam bodo pridružili novi ljudje. Življenje vam bo postreglo s kopico priložnosti in ugodnosti. Štela bosta optimizem in notranja radost. Želim vam mnogo prijetnosti in imejte se radi! Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog Imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj poslati na naslov Štajerskega tednika. Kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni! Svetovanje za vas, za vse nas Kvaliteta življenja Zdravje je naše največje bogastvo. Je stanje, v katerem sta telo in duh v dobrem sorazmerju, je odsotnost bolečin, bolezni. Zaradi porušenega ravnovesja pa nastane bolezen. Vendar naše naravno stanje in namen našega bivanja je zdravo, kvalitetno življenje. EvoLyci(yp Naročnik: SDS, Trstenjakova 8,1000 Dubljana, www.sds.sl Kako bomo preživeli čas na tej Zemlji, v tem telesu, je odvisno predvsem od nas samih. Ko smo samostojna bitja, ki lahko odločajo zase, se tudi sami odločamo o tem, kaj bomo počeli v tem svojem življenju in moramo se začeti zavedati posledic, ki jih s svojimi odločitvami povzročimo. Kaj želimo za svoje življenje? Kako želimo preživeti čas, ki nam je namenjen? Kaj počnemo v svojem prostem času, kako razmišljamo? To, kar razmišljamo danes, se nam bo v popolni meri vrnilo čez nekaj časa. Danes pa je na nas, da se začnemo zavedati, kaj je v naših mislih in kako želimo živeti naprej. Če ne verjamete mojim besedam, se z mislimi malo sprehodite po svojem preteklem življenju. Kaj ste razmišljali, ko ste se vpisovali v srednjo šolo, kaj so vam tedaj svetovali učitelji, kaj prijatelji in starši? Kako ste se vi odločili? Na podlagi mnenj in sklepanj drugih, ali pa ste že tedaj spoznali moč svojih odločitev in ste imeli trdno začrtano pot, po kateri ste sledili? To, kar danes počnemo v službi, je posledica naših odločitev v preteklosti. Če smo zadovoljni s tem, kar počnemo, je to posledica naših odločitev. Če pa nismo zadovoljni, je spet to posledica razmišljanj in morda nepremišljenih dejanj, za katera smo se sami odločili. Moč odločitve pa je zmeraj v nas in v tem trenutku. Kako se bomo danes odločili, kaj bomo danes storili? Kaj pravkar razmišljamo? Smo vredni lepega življenja, smo vredni dobre službe, smo vredni dobrega odnosa, smo sami sebi toliko vredni, da bomo poskrbeli za svoje zdravje? Živimo v dobrih razmerah, v dobrih sosedskih odnosih? Tudi naši odnosi s sosedi so odraz naših razmišljanj. Lahko se odločimo, da bomo imeli dober odnos z našimi sosedi in da nas nič ne bo razjezilo. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da vsak dan vsakogar, ki ga srečamo, toplo pozdravimo. Če se odločimo, da bomo dobro poskrbeli zase, to vključuje tudi vse naše odzive na vse situacije in ljudi, ki nam z namenom pridejo na pot. Zase želimo vse dobro, prav tako pa tudi za našo okolico, saj nam je pomembno, v kakšni okolici živimo in kaj se tam dogaja. Mi smo tisti, ki lahko vsak dan pozitivno deluje in vpliva na naše odnose z ljudmi in na naš odnos do okolja. Poglejmo npr. poplave, ki so bile prisotne v naši okolici ... Zakaj so se zgodile, je bilo to potrebno? Da, vsekakor . Kaj smo delali v preteklih letih narobe z naravo, da smo porušili naravno ravnovesje? Kaj vse smo vzeli iz narave, kaj vse počnemo vsak dan s svojim kratkoročnim egoizmom, ne da bi pomislili na posledice? Je to opozorilo, da naj se prebudimo in začnemo drugače? Ali samo opomin pred še hujšimi dogodki? Je to katastrofa ali smo mi tako neumni, da res ne vidimo posledic svojih preteklih dejanj? Marsikdo se izgovarja, da on tako ne more nič, da je premajhen in da njegov glas nič ne velja . Če bi vsi tako razmišljali, nikoli ne bi bilo napredka in ne bi nikoli vedeli, kaj vse smo sposobni narediti, kako napredovati. Več ljudi bo razmišljalo v dobro sebi, naravi, okolici, o ljudeh, več dobrega bomo naredili tudi v svojih dejanjih. Bolje za nas in za naše okolje, da danes naredimo tisto, kar se da, kot pa da tarnamo, da mi nič ne moremo in da se nič ne da spremeniti. Majhni koraki so potrebni, da naredimo veliko spremembo. Vse se vedno prične s prvim korakom. Tako smo se naučili hoditi, danes pa lahko tekamo, se sprehajamo kilometre, prehodimo cel dan, če nam to odgovarja . Naredimo tudi prve korake k našemu novemu razmišljanju, začnimo sedaj in čez leta bodo vidne dobre posledice, začnimo s spremembo pri sebi, naredimo mi nekaj dobrega za naše okolje in posamezniki nam bodo sledili. Bodimo mi ta sprememba, ki bo prinesla pozitivne rezultate. Začnimo se ceniti toliko, koliko dobrega lahko naredimo v tem dnevu. Začnimo s prvim korakom v razmišljanju kaj bom danes storil. Kaj lahko danes naredimo, da bo naše življenje vredno imena življenja? Kaj lahko danes naredim, da bom imel kvalitetnejše življenje? Kje so merila kvalitete? Kaj nam pomeni kvaliteto življenja? Kaj je v našem življenju, za kar bi se bilo vredno potruditi, kaj je tista stvar, ki bi nam dala moč, da se spremenimo? Kaj je takšnega, kar nam ne odgovarja? Kako se sprostiti in srečno zaživeti v teh situacijah, ki se nam dogajajo vsak dan? Vsi živimo življenje, v istem mestu, na različnih položajih Nekdo bo rekel, da je življenje težko, drugemu je življenje lepo, tretjemu je kot pravljica - kaj je to, kar dela razliko v kvaliteti življenja? Psihofizična moč je tista, ki EvoLyCI® Naročnik: SDS, Tistenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.sl nam daje nov zalet v vsak dan. Kaj naredimo za to, da bomo povečali svojo psihično moč in izboljšali svoje fizično počutje? Skupaj smo močnejši ... V slogi je moč in tako že nekaj let na Ptuju deluje društvo Fe-niks. Ustanovljeno je bilo z namenom, da v tem okolju, kjer se srečujemo vsak dan, skupaj kvalitetneje zaživimo, da se učimo, dopolnjujemo in nadgrajuje, da v skupini delujemo pozitivno, da se pričnemo zavedati posledic naših dejanj in pričnemo odgovorneje ravnati na vseh področjih našega življenja. Kvaliteta življenja za vse nas, kvalitetnejše zaživeti danes in tukaj, kjer smo V svojem okolju ustvariti pozitivno klimo, v vsak dan našega življenja prinesti radost in srečo. Biti to, kar smo. Najprej pa moramo spoznati, kdo smo in kakšen je namen našega bivanja. Skupina za kvaliteto življenja ima svoja srečanja vsak ponedeljek ob 18. uri v Slovenski Bistrici, vsako sredo ob 18. uri pa na Ptuju. vabljeni, da se nam pridružite!!! MILENA. DE VIKTORY, društvo Feniks - kvaliteta življenja, 051413 354, mail:drustvofeniks@ mail386.com, www. drustvo-feniks.si Slo POP novice Priljubljena pevka Manca Špik je pred kratkim bučno praznovala svoj 30. rojstni dan in ta trenutek izkoristila tudi zato, da se je povabljencem na zabavi predstavila v povsem novi luči. Z novo pesmijo Stereo naboj se Manca namreč resno spogleduje z aktualno pop-dance glasbo. Pesem, ki se produkcijsko precej razlikuje od Mančinih dosedanjih uspešnic, je plod novega sodelovanja s priznanim producentom in avtorjem Martinom Štibernikom. Ustvarjalnemu dvojcu pa se je pridružil tudi tekstopisec Amon, sicer Mančin dolgoletni prijatelj in avtor tekstov njenih prvih pesmi. Pevka, ki jo po novem na koncertih spremljajo fantje iz skupine Victory, o novi skladbi pravi: »Pesem govori o preprostih stvareh, o sproščeni energiji in želji po plesu in zabavi. Prepričuje nas, da je včasih treba enostavno odmisliti vse skrbi in se prepustiti ritmu. Pesem je prav nalezljiva in verjemite mi, da bodo ob poslušanju tudi vas zasrbele pete!« :k-k-k Skladba Težko je lahko je že deseti single iz drugega albuma skupine Bohem. Napovedi ob izidu albuma Manifest ljubezni, da je to plošča, na kateri so skladbe enakomerne in od katerih je lahko vsaka potencialni single, so se torej izkazale kot pravilne. To je tudi eden izmed razlogov, da se album še naprej dobro prodaja... In na koncertih je kljub spreminjanju repertoarja odziv poslušalcev še vedno enak. O najnovejšem singlu Težko je lahko pa pevec skupine MaticJere pravi: »Komad v bistvu govori o rezultatu prekrokane noči in posledicah. Vsi najstniki in »absolventi«, ki ponoči, namesto da bi spali, hodijo okrog ter z rahlo zmedenimi glavami poizkušajo priti do vstopnic za vstop v odklop, se verjetno naslednji dan mučijo z vprašanjem, ali je bilo težko, ali lahko. V eni sapi povedano je torej to: Težko = Lahko.« (MZ) BTlr 1 O D Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. 6PACK ČUKUR - MESTO ZA VSE LJUDI POLJUBLJENA 8."KRlSTiNA'-:PREPOVEDANA 7. NINA PUŠLAR - ODHAJAM Z VETROM 6. MONIKA PUČELJ - DAN KOT IZ SANJ 5. REBEKA DREMELJ - POD MOJO KOŽO 4. SLAVKO IVANČIČ - TISTO KAR OSTANE 3. GAŠPER RIFELJ - MOZAIK 2.BOHEM- TEŽKO JE LAHKO 1. ZORAN PREDIN - ČE SE NASMEHNEŠ Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasbeni kotiček S pevko Alyo Tu in zdaj Alya je vse leto preživela delovno in tudi počitniški čas ni bil izjema. Dopustovala je šele konec avgusta, saj prej zaradi koncertov in obveznosti ni našla prostega termina. Prve dni septembra je pevka ponovno nadaljevala delovno, saj je izdala singel z naslovom Tu in zdaj, ki mu je konec meseca sledil še videospot. »Težko je razložiti, zakaj sem za aktualni singel izbrala prav pesem Tu in zdaj. Ko začutiš, to enostavno narediš! Pesem mi je že v osnovi všeč, veliko ljudi mi reče, da je zelo spevna, da malo spominja na stil pevke Duffy oziroma je nekaj mešanega, posebnega. Jaz pa dodajam, da je pesem srferski šmink'n'roll,« pravi prikupna Alya. Za aranžma je poskrbel Oliver Dommaschk, ki je v bogati karieri sodeloval tudi z Mary J. Blidge, Snoop Doggom in Missy Eliot. Singel je bil posnet v dveh različicah, slovenski in angleški. »Zelo rada pojem v angleščini, po mnenju producentov pojem v tujem jeziku celo boljše,« komentira Alya prehod iz enega v drug jezik, ki je ponavadi za pevce precej težak. Sicer pa ji je na snemanju v Nemčiji v studiu delal druž- Foto: Tanja Zrinski bo in svetoval pri izgovarjavi Alya in podrobnostih njen 'vocal coach' Jason, ki sicer prihaja iz ZDA in je odličen pevski pedagog in svetovalec. »Vesela sem, da bo singel zaživel v obeh različicah, saj bi se sama res težko odločila, katera verzija je boljša. Že na samem snemanju v studiu sem neizmerno uživala pri obeh verzijah in preklapljanje med enim in drugim jezikom mi ni delalo nekih posebnih težav. Zagotovo bom tudi v prihodnje še kaj snemala v tujem jeziku, obenem pa želim ostati zvesta tudi slovenščini.« Izidu singla je za skladbo Tu in zdaj sledila tudi predstavitev videospota, ki ga je Alya z ekipo Outdoggy snemala kar štiri dni na različnih lokacijah po Sloveniji in na Hrvaškem. »V spotu je veliko romantičnih prizorov, odigrala sem jih z Boštjanom, mojim pianistom. Snemanje je bilo prav gotovo drugačno od prejšnjih, v glavnem je bilo treba res igrati, kar je najtežje, ampak nama je šlo dobro. Poleg tega pa je bilo nekaj novega zame že to, da smo snemali cele štiri dni - prejšnji spoti so recimo nastali v največ dveh snemalnih dneh.« Jesenske dneve bo Alya poleg nove pesmi in spota popestrila še s koncerti, ki jih sicer v letošnjem letu ni manjkalo. MZ Filmski kotiček Scott Pilgrim proti vsem Vsebina: Scott je plah 22-le-tnik, ki igra v garažnem bendu Sex Bob-ombs, a mu vseeno nekako uspeva osvaj ati eno punco za drugo. Ko zapusti bobnarko benda in komaj dobro shodi s 17-letno Knives Chau, sicer katoliško vzgojeno Kitajko, se že zaljubi v skrivnostno Ramono. Medtem se njegov bend skuša prebiti v ospredje in doseči dogovor o snemanju albuma za veliko založbo. Ko z Ramono le nekako shodita, se izkaže, da se prava muka šele začenja, saj bo moral pospraviti vseh se- Scott Pilgrim Vs. The World Igrajo: Michael Cera, Mary Elizabeth Winstead, Kieran Culkin, Anna Kendrick, Brandon Routh Scenarij: Michael Bacall in Edgar Wright po stripu Bryana Leeja O'Maleyja Režija: Edgar Wright Žanr: domišljijska romantična komedija Dolžina: 112 minut Leto: 2010 Država: ZDA dem njenih bivših fantov (no, šest fantov in eno punco), ki mu začnejo streči po življenju. Scott kljub svoji plahosti in zadržanosti v sebi najde moč in predvsem dovolj pameti, da nasprotniki pričnejo padati drug za drugim, toda kaj ko leti postajajo vedno težji. Zadnji od njih je ravno lastnik velike glasbene založbe ... V ZDA sicer zelo priljubljen strip je pri nas seveda popolna neznanka, a je film narejen dovolj dobro, da za ogled ni potrebno nikakršno predznanje. Morda je tako celo bolje, kajti tako smo deležji večjega pozitivnega šoka, ko film kmalu na začetku preklopi v šesto prestavo in nam ponudi nekaj popolnoma nepričakovanega in izvirnega. Avtorji so se odločili za svojevrsten eksperiment in z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je posrečil. Filmsko formo pripovedovanja so uspešno združili z mangami in animeji ter, verjeli ali ne, z računalniškimi in konzolni-mi igrami iz 90-ih. Rezultat je barvita, hitra (a ne prehitra) in zelo užitna ter nadvse zabavna mešanica, za katero trenutno ne najdemo primerne besede ali opisa. Nedvomno pa bo ugajala le tisti mlajši generaciji, ki je rasla v devetdesetih ali vsaj konec osemdesetih, in ki bo v njej prepoznala milijardo pop kulturnih referenc iz tistih časov, medtem ko bodo starejši gledalci morali obdržati precej odprt um, da jim bo film sploh všeč. Zlahka namreč pademo v past, da se od filma odvrnemo že na začetku, saj sprva deluje le še kot ena ne preveč pametna romantična komedija, ki je s svojo nenavadno pripovedno metodiko dodatno poneumlje-na. A do konca filma smo priča sijajni režiji in premeteni montaži, za katera je bilo potrebno tehnično znanje najvišjega ranga. Film s svojimi simpatič- nimi tehničnimi čarovnijami in domislicami namreč tako neusmiljeno udarja po gledalcu, da mora slednji prej ali slej popustiti, zato se je filmu bolje predati čimprej. Tudi če se sprva zdi, da bo vsebinska plat le še ena zbirka milijonkrat prežvečenih motivov, nas film prijetno preseneti, saj zaide globoko v arhetipe. Tiste iz kamene dobe ali živalskega sveta, kjer se mora samec fizično boriti z rivali, da bo na koncu dobil samico. To je sicer tanek led, ki bi moral biti v teh časih seveda že zdavnaj preživet, a ne slepimo se. Sodoben človek je še vedno v dobršni meri žival in na tej ideji film gradi svojo sicer preprosto, a zelo zabavno podano zgodbo. Matej Frece Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. NEMŠKA POLAVTOMATSKA PIŠTOLA PALICA ZA OPORO PRI HOJI NAŠ POSLANEC SLS (JAKOB) PTUJSKI KITARIST IN PEVEC RIŽNAR POLJSKI POLITIK (EDWARD) NAŠ SKLADATELJ STIČNA PLOSKEV EMIL SMASEK RASTLINA VETRNICA BRIT. ROCK SKUPINA IZ BESEDE ~ VESCA PODKUPOVANJE STADION V BUDIMPEŠTI NEMŠKI POLITIK (KLAUS) ŽENSKA Z VELIKIMI OČMI OŠILJENA PALICA TENISACICA DATE LJUDSKO IME ZA CIKLAMO OBRAT LESNE INDUSTRIJE 4iiiiiiiimimimii OLGA REMS ZGORNJI DEL TELESA ZOLAJEV ROMAN BOROV LES KAREL NOVAČEK KRAJ PRI BREŽICAH PETER LEVEC UBOŽICA NEM.PEVKA LARSON IZ BESEDE KAONA PRODAJA NA PROSTEM, SEMENJ AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (SPENCER) ODMEV, ODJEK UROŠ ROZMAN ŠPANSKO MESTO AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA IRVING Ugankarski slovarček: DRIVER = pomično jadro, ECIJA = mesto v Španiji, KOKORIK = ljudsko ime za ciklamo, NEP = nogometni stadion v Budimpešti, PRE = britanska rockovska skupina, PRIPIRA = stična ploskev med okenskim krilom in podbojem, RASLA = dekle v ziljski noši rasu, SROMLJE = kraj pri Brežicah. ■Aoeji 'eue>jo 'oasAV 'walas 'lapx 'pa^ 'euwojoq 'ejjdud '13 'eowaj 'euoiuaue '>ny 'oqa 'babi? 'poasay 'yn 'eipdnjo>j 'a|azap 'aljiuojs '|0>j 'eoejjdo 'euje|po>js 'e|aqejed 'qu u$od ']ea|a 'e|sej 'do|ai 'eps :oNAVHOOOA '3>|uezji>| 8) A9nsay RADIOPTUJ 89,8 ° 98,20 I04T3MHZ SOBOTA, 9. oktober: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). NEDELJA, 10. oktober: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtička rije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PONEDELJEK, 11. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA: AKTUALNI PRISPEVKI 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida. 21.00 V ŽIVO Z MA-RUČO. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). TOREK, 12. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 Na poti do zdravja (Marija Slodnjak) 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 POMOČ SOČLOVEKU z Marijo Slodnjak. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 13. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambro-žič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička rije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radi Ptuj). ČETRTEK, 14. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Aktualni prispevki. 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PETEK, 15. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). Horoskop OVEN Zvezde vam bodo prinesle paleto Izzivov. Zelo vam bo naklonjena oseba nasprotnega spola. Sreča vas bo spremljala tako v ljubezni kot pri poslovnih odločitvah. Modro bo, da boste upoštevali diplomacijo. Odvečno energijo boste uporabili pri športnih aktivnostih v naravi. Sn BIK V vašo bližino bodo prihajali zanimivi ljudje. Spremljale vas bodo sreča In ugodne priložnosti. Sprostitev boste našli ob harmonični glasbi in pogovorih. V ljubezni bo nadvse romantično in polno dogodivščin. Na delovnem mestu ne bodite pretirano trmasti. Štela bo srednja pot. DVOJČKA Jasno je, da boste razčlenjevali nekaj v povezavi z ljubeznijo. Teden bo prinesel mnogo čustvene skladnosti in stabilnosti. Prijetno bo na delovnem mestu. Mnogo bo raziskovanja in odkrivanja novih dogodivščin. Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. RAK Intuicija bo tista, ki vam bo v pomoč. Notranja moč bo zelo pomembna na delovnem mestu. Šteli bodo tudi pogovori in izmenjava mnenj. Obiskala vas bo vila kreativnosti in vam podarila paleto navdiha. Romantično in polno skladnosti bo v ljubezni. Razčiščevali boste svojo preteklost. LEV Rdeča nit tedna bo trma. Odkrili boste, na kaj ste lahko ponosni in kaj boste morali spremeniti. Dom bo oaza sredi puščave. Druženje zanimivih ljudi ne bo samo poučno, ampak tudi zelo zanimivo. Nenavadna sreča na delovnem mestu bo nagrada za pravilne in modre odločitve. DEVICA Sprostila vas bo narava. Mnogo boste na poti in med ljudmi. Prijetno bo na delovnem mestu. Jasno je, da boste kos vsem obveznostim in nalogam. Popaziti bo treba, da bodo vaše misli svetle in zanimive. Trenutki sreče in ugodnosti se bodo odvijali na področju ljubezni. TEHTNICA Magnetična energija bo tista, ki bo prinesla nove izzive. Ugoden čas bo za poslovne odločitve. Modro bo, da boste naredili selekcijo in ugotovili, kdo vašo pomoč potrebuje. Obdajali vas bodo ljudje, ki vam vlijejo poguma. Pretirano tehtanje bo označevalo ljubezen - štele bodo diplomatske odločitve. ŠKORPIJON Notranji nemir bo posledica stresa. Vračali se boste v preteklost. Odgovore na svoja vprašanja najdete v globini svoje duše. Vsekakor vas bo spremljala tudi resnost, doslednost in povečana odgovornost. Delovne obveznosti boste izvajali premišljeno in štela bo tudi dodatna previdnost. STRELEC Simbolika življenja bo v vašem primeru vrtiljak sreče. Spremljala vas bo paleta ugodnosti In nenavadnosti. Odkrili boste, kaj morate še spremeniti in na kaj ste lahko ponosni. V ljubezni bo primerno, da boste povedali svoje mnenje. Vaša zaupnica bo narava in športne aktivnosti na prostem. KOZOROG Odločno se boste soočili s tistim, kar ste odlašali. Zadeve bo treba pogledati Iz svetlega zornega kota. Določena previdnost bo štela na delovnem mestu. Staro se bo zaključilo in tako se odpira tisto, kar bo novo in drugačno. Trenutki sreče bodo v pogledu doma. VODNAR Pred vami je odločen teden. V ospredju bodo trma in odločnost. Oboje vam bo koristilo In skozi to boste lahko našli tudi osebno srečo. Pričakovati je kreativni navdih. Svobodo boste pogrešali v ljubezni. V vaše življenje se bo vrnila neka oseba iz vaše preteklosti. RIBI Brezpogojna ljubezen vam bo dala krila. Teden, ko boste iskali bližnjice in lažje poti. Primerno bo, da boste rekli bobu bob. Odkrili boste posebno srečo v ljubezni. Prijetnosti se bodo nadaljevale v pogledu službe. Iskali boste nova znanja in se ukvarjali s filozofskimi načeli. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog RADIOPTUJ 89,8-98,2'104,3 V živo z Maručo. Vsak drugi ponedeljek med 21. in 22.uro. TREŠČICA Ptuj • Zaključena prenova fasade minoritske cerkve Restavratorski - konservatorski podvig ™0 V ponedeljek, 4. oktobra, na praznik sv. Frančiška, so pred minoritsko cerkvijo na Ptuju potekale zahvale in daritve ob zaključku prenove § baročne fasade na minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla. Slovesnost se je sicer začela s svečano mašo v cerkvi sv. Petra in Pavla. Četrtega 1 oktobra se je tako tudi zaključil projekt Ptujske trojke, za uresničitev katerega je bilo potrebnih skoraj dvajset let. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik (od leve) Gvardijan p. Tomaž Majcen, Silvester Gabršček, Jernej Hudolin in p. Milan Kos, minister provincial, so bili ob zaključku rekonstrukcije baročne fasade še posebej zadovoljni. Novo baročno fasado cerkve sv. Petra in Pavla je blagoslovil nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. Svečanosti so se ob domačinih udeležili številni gostje. Praznovala sta mesto in minoritski samostan, vrnjena je bila ena najlepših baročnih stvaritev na Slovenskem. V kulturnem programu so nastopili zbor sv. Viktorina, mešani pevski zbor župnije sv. Petra in Pavla, orkester zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla ter lovski rogisti. Obnova baročne fasade je stala okrog milijon evrov, 899 tisoč sta zagotovila ministrstvo za kulturo in MO Ptuj, vsak polovico. Okrog sto tisoč evrov pa so zbrali s prostovoljnimi prispevki vernikov in drugih občanov. Minister provincial p. Milan -Á- 1 Kos je povedal, da za minorite in vernike baročna fasada ni samo izjemno umetniško delo, ampak tudi vsebina njihove vere, ki se oznanja in živi v minoritskem samostanu. Cerkev sv. Petra in Pavla v minoritskem samostanu na Ptuju je bila porušena 4. januarja leta 1945. Zaradi likovne podobe Ptuja, spomina na ustvarjalnost Ptuja, minoritov in umetnikov 17. stoletja se je minoritski samostan v sodelovanju z MO Ptuj in ministrstvom že pred leti odločil za ponovno zgraditev cerkve na prvotnem mestu. Določeno je bilo, da mora biti objekt navzven restavriran, rekonstruiran in zgrajen tako, kot da ne bi bil porušen, kar pomeni, da se realizira baročna faza z barokizirano lupino cerkvene ladje, obnovi in podaljša prezbiterij ter dogradi zvonik, je na ponedeljkovi svečanosti povedal Jernej Hudolin, vodja restavratorskega centra Zavoda za kulturno dediščino Slovenije. Dolgotrajni in zapleteni proces izvedbe rekonstrukcije okrasja je v vseh fazah dela spremljala veččlanska mednarodna komisija, sestavljena iz domačih in tujih eminentnih strokovnjakov. Ptujska lepotica je ponovno zgrajena. V imenu MO Ptuj je na zaključku del rekonstrukcije baročne fasade minoritske cerkve govoril župan Štefan Čelan. Povedal je, da Ptuj s to prenovo ni dobil samo fizičnega spomenika, ampak tudi živo središče duhovne ustvarjalnosti. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri tej obnovi in rekonstrukciji, pri tem pa je še posebej izpostavil Jerneja Hudolina, vodjo restavratorskega centra Zavoda za kulturno dediščino Slovenije, in Jožeta Drešarja, vodjo kiparskega oddelka. Ministrstvo za kulturo je na ponedeljkovi slovesnosti predstavljal Silvester Gabršček. Čestital je patrom minoritom, občinski upravi, meščankam in meščanom, da so pripeljali do konca drzen in velikopotezen načrt, ki je bil zastavljen pred desetletji. „Mestu ste vrnili podobo, kot jo je nekoč imelo. Na tem mestu se danes združujeta Vik-torinov Petovio, gosposki Pettau in vaš Ptuj, ki ni samo muzejsko mesto, polno eksponatov, temveč tudi mesto življenja. V stroki se večkrat sprašujemo o takih izzivih, kot je bila porušena mi-noritska cerkev, ali ima obnova smisel, ali je treba iti v umetno-stno-zgodovinsko rekonstrukcijo tudi takrat, ko so podatki zelo pomanjkljivi. Odgovor je pred nami, kakšen je bil Minoritski trg, ko te fasade in cerkve ni bilo. Lahko rečem, da gre za neke vrste slovenski restavratorski-kon-servatorski podvig. Z obnovo te fasade se uvrščamo med tista mesta, ki so doživela podobno usodo kot Ptuj med II. svetovno vojno, pa so ponovno zažare-la v svoji zunanji lepoti. Ob tej priložnosti za dobro opravljeno delo čestitam Restavratorskemu centru Slovenije. Želja po lepem je še vedno močnejše od tistega, kar ruši. To ste dokazali tudi Ptuj-čani. To je lahko tudi sporočilo širši okolici, javnosti in svetu. Lepota nas plemeniti, lepota prinaša vrednote, zato je naš vsakdan polnejši, rodovitnejši." Novo baročno fasado cerkve sv. Petra in Pavla s podobo gospodovega oznanjenja Marije Brezmadežne s plaščem, angelov in sv. Frančiška ter zavetnikov župnije in samostana sv. Petra in sv. Pavla je blagoslovil nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. MG KAGER www.kager-hisa.si Kagerjev maraton dnevov odprtih vrat Mesec oktober je obarvan rdeče, v Kagerjeve barve. V oktobru hiše Kager kar 4 krat odpirajo svoja vrata. V soboto, 9. oktobra, podjetje Kager hiša, d. o. o., med 10. in 17. uro pripravlja dneve odprtih vrat v Račah pri Mariboru. Aktualne informacije o dnevih odprtih vrat lahko spremljate na spletni strani www.kager-hisa.si. Hiša v Račah iz programa Vita Nova Edition je, kakor vse ostale Kagerjeve hiše, nizkoenergetska. Sodobna arhitekturna zasnova omogoča razgiban in funkcionalen tloris. Bivalni ter spalni prostori so umeščeni v pritličju, medtem ko mansarda ponuja delovni prostor ter kotiček za oddih. Velike steklene površine, ki se odpirajo navzven, ponujajo povezanost zunanjosti in notranje odprtosti. Prosta pot sonca in svetlobe daje notranjosti odprtost in svetlost. Z usmeritvijo sever-jug je bilo mogoče doseči prostrane zastekljene površine na južni strani (stavbno pohištvo z visoko toplotno izolativnostjo in trojnimi zasteklitvami nizke toplotne prehodnosti). Z uporabo ustreznih majhnih okenskih odprtin na vzhodni oziroma severni fasadi so zagotovljene minimalne energetske izgube pozimi. S primernimi zunanjimi senčili je zagotovljeno varovanje pred sončno pripeko poleti. Izpostavljena je naravi prijazna gradnja. Z uporabo in vgradnjo ekoloških ter kvalitetnih gradbenih materialov je z Vita Novo Edition uresničen koncept ekološkega načina bivanja. Les in izolacijski materiali iz lesa povečujejo udobje bivanja in pomagajo izboljšati energetsko bilanco zgradbe. Energetske potrebe za celotno ogrevanje, poletno klimatizacijo in pripravo tople sanitarne vode so pridobljene s toplotno črpalko zemlja-voda. Vgrajen je prezračevalni sistem z rekuperacijo zraka, kar pomeni, da se hladen, svež zunanji zrak ogreje s toploto porabljenega zraka. Svež zrak se vpihuje skozi talne rešetke ob zunanjih steklenih površinah, odvaja pa se skozi zajeme v kuhinji, sanitarijah in v najvišji točki mansarde. Za ogrevanje v hiši poleg vpihovanja svežega zraka skrbi talno gretje. DAN ODPRTIH VRAT V SOBOTO, 9. 10. 2010 MED 10. IN 17. URO V RAČAH (GOZDNA ULICA 22) Knjiga meseca Simon Gregorčič: Izbrane pesmi Izbrane pesmi Simona Gregorčiča je še ena od izdaj v zbirki Miniaturka,v kateri je doslej pri Cankarjevi založbi izšlo še nekaj naslovov. O nekaterih med njimi smo že pisali. Žepni-ce, ki izhajajo v omenjeni zbirki, so priročne, saj jih lahko zaradi njihove velikosti vzameš povsod s seboj in omogočajo posebno bralsko izkušnjo. Če se težke, debele in zajetne knjige raje družijo s površinami miz doma in v knjižnicah, je tako majhno knjigo možno nesti kamor koli - od plaže, gozda, bližnjega hriba, celo v vrvež trgovskega centra. In prav take spremembe lokacij lahko sleherno pesem postavijo v povsem novo luč, bralcu pa odprejo novo doživetje. Gregorčičeva poezija je precej kompleksna reč, veliko znanja in občutka moraš imeti, da se greš izbiranja. Kajti izbrane pesmi so rezultat izbiranja urednika Franceta Koblar-ja, ki je knjigo docela uredil. Na začetek zbirčice je postavil pesem Moje gosli, na konec pa pesem Hajdukova oporoka, s čimer je lepo zaokrožil pesniški izpovedni lok Gregorčiča, ki je bil prvotno in predvsem izjemen lirik, a je tu in tam potrkal tudi na vrata epskih širjav. Miniaturka, ki je izšla pri Cankarjevi založbi leta 2006, je urejena v pet sklopov, med katerimi so seveda časovne, vsebinske in slogovne podobnosti. Natančen bralec bo opazil veliko povezav in bo tudi priznal, da je urednik, sicer literarni zgodovinar in velik poznavalec Gregorčičevega ustvarjalnega opusa, naredil veliko delo. Ni lahko biti dvojno omejen - najprej z dejstvom, da je potrebno iz zajetne kvalitete izbrati nekaj, potem pa je tu še druga omejevalna okoliščina, obseg. Obseg v miniaturki ima določene zakonitosti in tudi te so gotovo bdele nad urednikovo glavo, ko je izbiral. Izbor je naredil iz posameznih izdanih pesmi, vodilo pa so mu bile knjižne izdaje. Gregorčič, ki je pisal nekje na meji med romantično in realistično maniro, je rad pesnil domovinsko, izpovedno, ljubezensko, eksistencialno poglobljeno in tudi pripovedno liriko, le da je po slednji posegal redkeje. V drobni knjigi najdemo klasične Gregorčičeve pesmi, znane iz šolskih klopi, kot je njegova pesem Soči (Krasn si, bistra hči planin, / brdka v prirodni si lepoti, / ko ti prozornih globočin / nevihte temne srd ne moti, / krasn si, hči planin!), Domovini (O vdova tožna, zapuščena, / ti mati toliko sirot), Veseli pastir (Zakrivljeno palico v roki, / za trakom pa šopek cvetic, / ko kralj po planini visoki / pohajam za tropom ovčic.), Človeka nikar (V delavnico sem tvojo zrl, / ki bitij si rodil brez broja! / Skrivnostno snuje roka tvoja: / nikjer je stalne ni stvari, / a prah noben se ne zgubi.), Ujetega tiča tožba (Oj, zemlja širna, zemlja lepa, / ti vsa si bila moja last; /zdaj ozka kletka me zaklepa, / ko ujel sem se v nesrečno past.) in še kakšna, s katerimi si lahko prikličete osnovno- in srednješolske klopi, ko ste se učili o vseh teh pesnitvah, morda se katere še spomnite danes in jo zrecitirate na pamet. Prava vrednost drobne knjige pa je seveda ob morebitni nostalgičnosti v iskanju novega. Gotovo boste med objavljenimi našli kakšne pesmi, ki jih niste poznali ali ste jo že pozabili. Knjiga je tako dragocena tako za poznavalce in stalne okuševalce poezije, kot tudi za vse tiste, ki iščejo kakšen priložnostni verz. Ljubezenskega recimo (Ah, pil i jaz sem sladki strup/ iz zlatih in srebrnih kup; / te čaše/so bile krasne ustne vaše!) ali kakega o sreči (Gorje mu, ki v nesreči biva sam, / a srečen ni, kdor srečo uživa sam!) ali pa o pogumu in kljubovanju (Kljubuj usodi, / mož sam svoj bodi!). A še vedno je najlepše pri teh drobnih knjižnih izdajah, da nam omogočajo svojevrsten eksperiment - ker jih lahko zaradi velikosti nesemo kamor koli, se lahko kot bralci malo igramo. Tako lahko isto pesem beremo v različnih okoljih. Le poskusite kdaj pa kdaj - kako drugače zveni pesem Soči, če si ob njenem obrežju, kako drugače pesem Oj zbogom, ti planinski svet, če si nekje v planinskem okolju ... To je knjiga, ki vas, kakor hišni ljubljenček, sili in vabi v naravo! David Bedrač Literarno kolo (84) • Svetlana Makarovič - 4 Zakrpala je se zadnje line Za njeno pesništvo marsikdo reče, da je temno, da ga odlikujeta črna barva in žalost. Pa vendar pogled malo globlje razkrije še vse kaj drugega. To je poezija človeških globin in ostrin, predvsem pa boleče zrcalo človeku kot posamezniku in človeku kot elementu človeške skupnosti. Kakšen je torej človek (lirski subjekt) v njeni poeziji? Bitje samote ali bolje samosti. Svet, v katerem živi, teče po logiki, ki mu je tuja. Neskladnost med njim in okoljem ga meče iz ravnotežja. Edini prostor, kjer še najde uteho in ponotra-njeni mir, je narava. Predvsem so mu (ji) blizu ekstremni pogoji narave - mraz, temna noč in podobno. Tisto, kar običajna masa prezira, česar se boji, kar ji je tuje; vse to prinaša subjektu navdih, spokojnost in globok dušni mir. Takšen kontrast je jasen, če izhajamo iz dejstva, da subjekt nekako »ne mara« ljudi, se jim izogiba, v njih odkriva zlo in sovraštvo, zato postane bolj aktiven, ko in kjer drugi niso toliko prisotni - v gostem gozdu, proč od luči, ponoči in v drugih ekstremnih fizikalnih stanjih narave. To je prva zanimiva razsežnost te poezije: narava in fizično zaledje njenih pesmi -raziskovanje tistih časovnih in prostorskih plasti bivanja, ki so običajnemu človeku tuja, ki se jih morda celo nekoliko boji ali jih sploh noče opaziti. Obračunavanje z arhetipski-mi globinami in mejami med običajnim (zlobnim) človekom in pesniškim (občutljivim) jedrom je še ena od poglavitnej-ših lastnosti njenega opusa. Tudi v delih za otroke smo se srečevali s posebneži živalskega, pravljičnega in fantastičnega sveta; tako pesnico tudi v poeziji za odrasle zanimajo ekstremna stanja, človek, ki je izredno odprt, a za svojo občutljivost in ranljivost prej ko slej plača. Kajti človeško jedro je požrešno, divje, ubijalsko, brez čustev in brez občutkov. Čeprav je v svojem jedru osamljeno bitje, ki išče sočloveka, tiči-ta v tem istem jedru tudi preračunljivost in pokvarjenost. Njena prva pesniška zbirka Somrak je izšla pri Cankarjevi založbi leta 1964, v njej pa je izpostavljena posebna bivanjska logika - groza se naseli v vse pore človeka. Človeku nima odrešitve; niti v spancu ne, celo v smrti je ne preseže. Temni toni poezije groze sicer prinašajo bleščeče verze erotične katarze, a tudi ta je le hipna odrešitev, beg od grozljivega strahu pred ničem, smrtjo in strahom pred strahom. Bivanje v pesmih iz zbirke Somrak je svojevrstna kazen, prisila biti in trpeti. V pesniških zbirkah, ki sledijo, se tragičnost le še širi: Kresna noč (1968), Volčje jagode (1972) in Srčevec (1973). V pesniški zbirki Kresna noč se čuti tudi velik idejni in poetični vpliv Gregorja Strniše, s katerim je bila v tistem času močno povezana tako v ustvarjalnem kot tudi privatnem smislu. Predvsem na področju zunanje zgradbe pesmi se to še posebej pokaže. Motivi postajajo čedalje bolj bridki, obrnjeni vase in k naravi. Poezija Kresne noči je skupek zvočnih, barvitih in obče čutnih pesmi. Subjekt se umika - vase, k rastlinam in živalim. Tam najde uteho, tam najde sprostitev bivanjske tesnobe in drobne okruške sreče. Tudi pesniška zbirka Srče-vec je v tem pogledu podobna. Četudi obračunava s tematiko, ki je ljubljenka poezije, to je z ljubeznijo, in četudi se zdi, da je le-ta že sama po sebi motiv za sladko srečo, se pri branju zbirke hitro pokaže, da temu ni tako. Ljubezen je za osrednji subjekt tragična in težka. Je pa v pričujoči zbirki Svetlana naredila premik proti poetiki, kakršno je razvijala in gojila tudi Literarni dvojčki - 40 Ženska čutnost v poeziji (Taufer-Novy) Lily Novy velja po prepričanju mnogih za eno najboljših slovenskih pesnic. Rodila se je leta 1885 v Gradcu. Četudi je bila vezana na nemško govorno področje in je sprva pisala v nemščini, je kasneje pisala tudi v slovenščini. Ključ za njeno odlično izražanje je bila nedvomno dobra izobrazba, ki je je bila deležna. Poznavanje jezikov in njena širina se je pokazala tudi pri prevajanju. Prevajala je Prešernove pesmi, zlasti v nemščino, preizkusila pa se je celo s poezijo Goetheja. A samo dobra izobrazba ni bila dovolj velik dejavnik za razvoj tako dovršene, tenkočutne in poglobljene poezije. Lily je bila takšna tudi po svoji osebnostni strukturi - dojemljiva in občutljiva. Prav mešanica obojega, izobrazbe in občutljivosti, je narekovala razvoj samosvoje poetike, s katero je pesnica naredila izjemne premike na polju ženske in tudi širše slovenske lirike. Pod vplivom Gradnika se je najprej bolj posvečala ustvarjanju za otroke; otroške pesmi so sicer izšle, zbrane kar v dveh kasneje - naslanjanje na ljudske pesmi, ljudsko in slovansko mitologijo, mistiko in bajeslovna bitja ter numerologijo. Simbolika števil in mitoloških bitij je izredno močna tudi v zbirki Volčje jagode, ki smo jo namenoma izpustili in ločili iz te trojice. Posebna Svetlanina naklonjenost ljudski motiviki je poetična prvina, ki jo je spremljala še naprej. Vendar znane mitološke in ljudske vsebine predela po svoje. Iz površnih ljudskih pesmi tako pesnica sestavlja vrhunske psihosocialne poeme. Simboli sreče postanejo simboli žalosti, razkroja in propada. Pesem o Zelenem Juriju, znanilcu pomladi, veselja in sonca, je spreobrnjena podoba sodobnega človeka, ki sta ga medčloveška krutost in surovost spremenili v prestrašenega moškega. Kot dečka so ga kamenjali, zato se je pričel bati ljudi. Kot odraslemu moškemu so mu tako, namesto da bi ga vabili k sebi (kot je to v navadi za lik Zelenega Jurija), pred nosom zapirali vrata. Strah pred ljudmi je še ena od prvin poezije Svetlane Makaro-vič. Strah kot pajčevina iz posameznih niti (ljudi), zlepljenih v sobivanje, a v resnici prestrašeni drug pred drugim. Med zbirkami, ki jih moramo še omeniti, so gotovo: Pelin žena (1974), Vojskin čas (1977), Izštevanja (1977), Sosed gora (1980), Tisti čas (1993) in Bo žrl, bo žrt (1998). Tudi v prvih med naštetimi se ukvarja z ljudsko motiviko, jo obrača na glavo in oblikuje svet požrešnega človeškega brezna, v katerem je človek človeku rabelj in sodnik. Zanju je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada. Je pa možno primerjati tudi zbirki Pelin žena in Sosed gora, kjer gre za idejno središče dveh nasprotujočih si silnic - ženske in moške. Zbirka Pelin žena je tako izrazito feministična. Žensko prikaže kot z materinstvom obremenjeno in za vse življenje krivo, negotovo bitje, ki nima pravice postaviti se zase. A ženska v tej zbirki naredi odločilen korak -postavi se na lastna stališča, izrazi sebe in svojo idejo, predvsem pa se popolnoma oddalji od lika požrtvovalne in večno krive matere. Avtorica celo stopnjuje in dodatno pro-vocira, s tem ko rojstvo označi kot največjo zmoto, to pa pojasnjuje s tem, da otroka noče poslati v ta grdi svet in da se ji zdi celo abortus manjši zločin od rojstva. V pesniški zbirki Sosed gora je izpostavljen moški princip. Že besedna zveza iz naslova nam daje pojasnilo, zakaj gre. Pravilna in jezikovno bolj logična bi bila besedna zveza soseda gora, saj je ta ženskega spola. Moška energija je v teh pesmih privedena do skrajnosti. A to ni skrajnost prave moškosti in moške moči, temveč moške nasilnosti in primitivizma. V pesmih se Svetlana poglablja v zapletene družinske odnose, še zlasti jo zanima primitivni kmečki svet, v katerem je patriarhalnost izrazito poudarjena. Za to zbirko je sledil trinajstletni molk, ki ga je pesnica opredelila z argumentom, da ne more izdajati zbirk v slovenskem prostoru, v katerem izhaja toliko nekvalitetnih in nekritičnih izdaj. Izid zbirke Tisti čas je po mnenju literarnih zgodovinarjev izrednega pomena. Zbirko nekateri postavljajo v sam vrh slovenske in tudi širše evropske poezije. Pesnica je v tej zbirki zakrpala še zadnje line, skozi katere bi lahko priteklo kaj svetlega v njeno poezijo. Tudi tu gre za pesmi samosti, tišine in samoprisluškovanja, pesmi groze, bivanjske tesnobe, neskladnosti s svetom in pesmi bolečega molka: »Hodi hodi tiha igla / lahko, drobno sem in tja, /šiva s komaj vidno nitko / enega na drugega. // Naj le šiva, naj le šiva / mene s tabo, tebe z njim, / bolj na gosto ko me šiva, / manj besed spregovorim. (pesem Igla).« Pa vendar je potrebno poudariti, da ob vsem temnem in groznem to ni zgolj neka depresivna in črna poezija, to so tudi pesmi duševnih tolmunov in soočanj s samim sabo, kar pa je začetek vseh začetkov. Morda pa prav Svetlanina poezija ponuja pot - je res edina možnost biti skrit nekje v temnem plašču noči ali ogrnjen v samoto rastlin in živali ali je vendarle zanimiv izziv: iti med ljudi in svoj strah primerjati z njihovim ... David Bedrač zbirkah, šele po njeni smrti, in sicer v zbirkah Pikapoka (1968) in Majhen si na tem svetu (1973), a bolj kot stvaritve za otroke sta pomembni zbirki za odrasle. Pesniška zbirka Temna vrata je izšla še za časa življenja, leta 1941, pesniška zbirka Oboki pa leta 1959, leto po njeni smrti. Lily je bila znana po številnih selitvah in burnem življenju, po nemirnem umetniškem duhu, ki jo je gnal in po tem, da je zbolela za siflisom, s katerim naj bi jo okužil njen mož. »Črna noč, rdeč poljub, / stok, prasile govorice - / blisk, ki ni več bliskavica, / grom, prorokujoč obup,« so verzi iz zadnje kitic pesmi Bliskavice, ki nam pokažejo pesniški jezik modernih in svežih prijemov, kontrastov in prenesenih po- menov. Pesniške prvine, ki za ženske ustvarjalke niso bile ravno v navadi. Pri tem pa je potrebno poudariti še premik na idejni ravni pesmi in zasnovi lirskega subjekta. Z enim in drugim je Novyjeva presegla ustaljene prakse, ki so se držale ustvarjanja ženskih pesnic. Presegla in osvobodila je verz, pisala čutno, mestoma tudi zelo erotično poezijo, in tako odpirala nove horizonte in možnosti vsem pesnicam, ki so prihajale na ustvarjalno pot mnogo kasneje. Koliko trmoglavosti, klenosti, idejne in osebnostne trdnosti in ponosa je moralo biti v Vidi in Lily, ki sta rušili zidove slovenske zaplankanosti, ko sta svet ženske lirike odprli na široko, proti intimni čutni izpovedi ... David Bedrač Ptuj • Peter R. bo moral znova na zatožno klop Obtožen še treh kaznivih dejanj zoper mladoletne osebe 63-letni Ptujčan Peter R, ki si ga je širša javnost zagotovo najbolj zapomnila zaradi šokantnega razkritja, da je lastni hčerki spočel otroka (rodila je, še preden je dopolnila 15 let), se bo moral kmalu znova zagovarjati na sodišču. Zloglasni 63-letni Ptujčan, ki ga je Okrožno sodišče v Ptuju zaradi spolnega zlorabljanja mladoletne hčerke in družinskega nasilja decembra lani obsodilo na enotno kazen 17 let zapora, bo moral tudi tokrat na zatožno klop sesti zaradi suma podobnih izprijenih dejanj. Kot je pojasnila Okrožna državna tožilka Sonja Erlač, so 3. septembra na Okrožnem državnem tožilstvu Ptuj vložili obtožbo zoper Ptujčana Petra R. zaradi povzročitve treh kaznivih dejanj: prvo - zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let, po 2. in v zvezi s 1. odstavkom 103. člena Kazenskega zakona SRS; drugo - zaradi kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 100. člena kazenskega zakona SRS, in tretje - kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, po 2. in v zvezi s 1. odstavkom 183. člena Kazenskega zakonika Slovenije. Po besedah Sonje Erlač obtožbe zajemajo obdobje v času od novembra 1986 do septembra 2008, obtožnica pa se nanaša na storitev kaznivega dejanja zoper dva oškodovanca. Naj dodamo, da je bila obtožnica vložena po že opravljeni preiskavi, tožilstvo pa je že v Foto: M. Ozmec 63-letni Ptujčan Peter R. med prihodom na eno zadnjih glavnih obravnav na Okrožno sodišče v Ptuju koncem lanskega leta obtožbi sodišču predlagalo, da naj se glavna obravnava opravi ob izključitvi javnosti, zato nam žal več podatkov niso mogli posredovati, saj so trdno prepričani, da bo sodišče njihovemu predlogu ugodilo. Po neuradnih podatkih Petru R., znanemu tudi kot ptuj- skemu Fritzlu, očitajo tokrat zlorabljanje še najstarejše in najmlajše hčerke, saj je bil zaradi enako nedopustnega ravnanja s »srednjo« hčerko obsojen že lani. Zlorabe najstarejše hčerke menda segajo še v obdobje nekdanje Jugoslavije, zato je tudi obtožen po takrat veljavnem kazenskem zakoniku, medtem ko naj bi prste po najmlajši hčerki stegoval, tik preden je v začetku lanskega leta grozljiva zgodba pricurlja-la v javnost. Obtožnica sicer še ni pravnomočna, saj naj bi obramba podala nanjo ugovor, vendar bo odločitev sodišča glede tega verjetno že kmalu znana. Če bo ugovor zavrnjen, bo obtožnica postala pravnomočna, kar pomeni, da bo kmalu znan tudi datum novega sojenja. Podobno kot na prvem sojenju bo tudi v tem primeru sojenje potekalo za zaprtimi vrati ptujskega Okrožnega sodišča, kot je v tako hudih primerih že običajno, saj želijo na ta način mladoletne žrtve zaščititi pred nepotrebnim izpostavljanjem javnosti. Po dosegljivih podatkih naj bi interese obeh nesrečnih deklet na sodišču zastopal koprski odvetnik Franci Matoz, ki je kot pooblaščenec njune sestre nastopal tudi na lanskem sojenju zoper Petra R.. Kot je povedal Matoz, dekleta ne razmišljajo o kakih odškodninskih tožbah proti očetu, ker naj ne bi imel premoženja, tako da naj bi bila odvetniko-va vloga na sodišču omejena zgolj na zastopanje interesov oškodovank. -OM Podlehnik • Srečanje starejših občanov 2010 Nazdravili jubilantom Zadnjo septembrsko nedeljo je bilo tradicionalno srečanje starejših občanov, ki ga pripravlja komisija za otroško varstvo, socialno varstvo in zdravstvo Občine Podlehnik, v kateri so Jožica Svenšek, Stojan Kojc in Milan Vidovič, v sodelovanju z župnijo sv. Trojice v Halozah. Jesen smo tudi letos pričakali polni pričakovanj, saj nas je narava kljub slabemu vremenu in raznim nesrečam bogato obdarila s pridelki. Življenje je enako življenju rastline, od pomladne rasti do jeseni, ko oba, človek in rastlina, dosežeta višek svoje moči. Vsakoletno srečanje starejših občanov pripravijo Pod-lehničani v jesenskem času in z njim okrepijo medsebojne vezi. Dan so pričeli z mašo, ki jo je daroval p. Martin Gašparič, nato so se napotili v krajevno dvorano, kjer so jih nagovorili župan Marko Maučič, predsednik komisije Milan Vidovič, predsednica društva upokojencev, predsednica RK Danica Kurež in p. Martin Gašparič. Sledil je Na srečanju starejših so se posebej spomnili različnih jubilantov. kulturni program učencev OŠ Martina Koresa Podlehnik, ljudskih godcev Haloških veseljakov in plesno-ritmične skupine Turističnega društva. Nato so jim postregli s kosilom, za zabavo pa so poskrbeli ljudski godci Sosedje pod vodstvom Tomija Lozinška. Podelili so tudi darila najstarejšima prisotnima občanoma, ki sta letos Anica Copak, rojena 7. 7. 1928, iz Zakla 34 in Alojz Perš, rojen 4. 7. 1923, iz Pod-lehnika. Darilo sta prejela tudi zlatoporočenca Marija in Viktor Žerak, čestitali pa so tudi Avgustu Glavaču, ki je praznoval svoj 83. rojstni dan, ter dvojčicama Elizabeti in Ceciliji Lozinšek, ki skupaj letos praznujeta 164. rojstni dan. Vsi so jima čestitali in jima nazdravili, nato pa so skupaj zapeli zdravico. Ob prijetnem kramljanju, glasbi, petju in plesu so dan zaključili z mislijo: »Domišljamo si, da je bistvo življenja nenehno hitenje in pehanje za denarjem, da ne bi izgubili kakšne minute. Starejši, ki so vstopili v tretje življenjsko obdobje, pa vedo, kaj je prav, vidijo globlje, pod površino, čutijo, kaj ima svojo notranjo vrednost, nosijo v sebi velike življenjske izkušnje, ki jih ne smemo zanemariti.« Zdenka Golub Foto: ZG Od tod in tam Ptuj • Sede na ograji v Miheličevi galeriji i Foto: Saša Huzjak Danes, 8. oktobra, bo ob 20. uri v Miheličevi galeriji nastopila Maayan Danoch s predstavo Sede na ograji, ki govori o tem, kako nekdo vidi nek dogodek in zakaj. Predstava človeka ne pusti hladnega, gledalci jo sprejemajo z navdušenjem, pripravila pa jo je v soavtorstvu z Ivanom Mijačevičem. Z njo sta mlada umetnika nastopila tudi v SNG Maribor, v Salzbur-gu in Sarajevu. Povabljena pa sta bila tudi na moskovski bienale mlade umetnosti v hudi konkurenci več kot 1500 umetniških del. MG Ptuj • Zlata poroka pri Viherjevih IHBI Foto: zasebni arhiv Sedmega avgusta letos sta si po petdesetih letih prstane ponovno izmenjala Janez in Elizabeta Viher iz Krčevine pri Ptuju 81. Prvič sta se poročila 6. avgusta leta 1960 v Cirkulanah. Zlati ženin je bil po poklicu voznik in gradbeni strojnik, žena pa je vseskozi skrbela za dom. Civilni obred zlate poroke je potekal v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju, cerkveni pa v cerkvi sv. Jurija. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes ju razveseljuje osem vnukov. Jesen življenja uživata v miru in spokojno, a vedno ni bilo tako. V petdesetih letih skupnega življenja sta večkrat spremenila svoj naslov, dokler se nista ustalila v Krčevini. Njuna največja želja je, da bi bila še naprej zdrava in skupaj uživala sadove skupnega dela. MG Ljutomer • Mladim o zgodovini Prlekije Foto: NS V sklopu projekta Dnevi evropske kulturne dediščine je ljutomerska knjižnica pripravila številne zanimive in poučne prireditve, namenjene zlasti mlajši generaciji. Spoznavali so etnološko zgodovino Prlekije ter se seznanili z ustvarjanji pr-leških velikanov - Antejem Trstenjakom in Karlom Grossmannom. O dosežkih slednjega, ki je posnel prvi film na Slovenskem, je osnovnošolce podrobno seznanil strokovni sodelavec ljutomerske Splošne knjižnice Anton Ratiznojnik. Splošna knjižnica je ob 100-letnici slovenske kinematografije (leta 2005) v prostorih ljutomerskega muzeja postavila stalno razstavofotografske in filmske zapuščine prleškega rojaka Grossmanna, filmskega ustvarjalca in fotografa. Nadebudneži pa so lahko slišali domala vse o nastanku prvega slovenskega filma Odhod od maše, ki gaje Grossmann leta 1905 posnel iz svojega stanovanja v Ljutomeru. NŠ Dornava • Odprtje sončne elektrarne Prvi velik korak k izrabi obnovljivih virov energije V Občini Dornava je te dni začela delovati prva sončna elektrarna, postavljena na streho tamkajšnje osnovne šole. Župan Rajko Janžekovič je v znak začetka delovanja skupaj s predstavnikoma investitorskega in izvajalskega podjetja v sredo popoldne simbolično prerezal vrvico pred modulom. Sončna elektrarna, nameščena na strehi osnovne šole, ima moč 250 kilovatov in velja za veliko, naložba pa je po besedah direktorja podjetja Sončne rešitve, d. o. o., Leona Filipiča stala 600.000 evrov. Vrednost investicije naj bi se podjetju povrnila v osmih ali devetih letih, Filipič pa je ob odprtju še povedal: „Postopke za realizacijo te elektrarne smo začeli pred dobrega pol leta, še več, največ časa pa se porablja za pripravo vse potrebne dokumentacije in pridobitev vseh potrebnih soglasij. Izvedba je precej hitrejša, saj traja dobra dva meseca, največ tri. Na streho so montirani moduli iz Kitajske, ki jih tudi sicer uporabljamo, saj so ustrezno certificirani in preizkušeni na drugih elektrarnah, primerljivi s podobnimi iz Evrope. Na strehi dornavske OŠ je nameščenih 1460 modulov s skupno močjo 250 kilovatov. Prireditvenik Petek, 8. oktober 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Oj, čudežni zaboj, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Oj, čudežni zaboj, za šole in izven 17.00 Slovenska Bistrica, na gradu, ustvarjalna delavnica za otroke 19.00 Ptuj, CID, potopis Petre Draškovič, Kanada 20.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za izven - Ptuj, dom kulture Muzikafe, predstavitveni koncert učiteljev jazz oddelka glasbene šole Karola Pahorja Ptuj - Ptuj, CID, potekajo tečaji in delavnice: tečaj kitare, bobnanja, znakovnega jezika gluhih, novinarska skupina, glasbena skupina, literarna delavnica, elektro delavnica, orientalski ples Sobota, 9. oktober 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, premiera Gajaš, arestant 19.30 Maribor, SNG, balet, La Boheme, ValDvo, za abonma Opera balet sobota in izven 20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, predavanje - Srečko Šorli »Čas in brezčas-je« 20.00 Maribor, SNG, drama, Bebop, StaraDvo, za abonma Drama Plus in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za izven Nedelja, 10. oktober 10.10 Ptuj, Mestni park, predstavitev Pesniške zbirk za otroke avtorja Davida Bedrača Ponedeljek, 11. oktober 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Malomeščanska svatba, StaDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za abonma Dijaški 21 Torek, 12. oktober 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Gravža, za šole in izven 13.00 Ormož, prostori ribiške družine, kostanjev piknik ob 5. obletnici uspešnega delovanja koronarne sekcije v Ormožu 18.00 Ormož, hotel, predavanje Pravljično starševstvo, s sočasnimi delavnicami za otroke 20.00 Maribor, SNG, drama Od blizu, MalOd, za abonma Drama torek 1 Kino Ptuj , 9. in 10. oktober, ob 17.00 Marmaduke (sinhronizirano v slovenščino) - animirano-igrana komedija. Ob 18.30 Karate kid - družinska športna drama. Ob 21.00 Art program: Kuhinja z dušo - komedija. PETKOV VEČER Bodite nocoj tf družbi oddaje .....^ Z glasbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si Morda je malo manj znano dejstvo, da tudi večina evropskih firm module izdeluje na Kitajskem. Za naše podjetje je to sicer prva elektrarna, v okviru partnerstva s podjetjem M - lan pa smo v enem letu naredili 20 tovrstnih elektrarn." Filipič je tudi napovedal, da bodo takšne projekte v našem okolju še nadaljevali po zimskem premoru, ko montaža na strehah pač ni možna: „Računamo na postavitev vsaj dveh podobnih elektrarn v naslednjem letu, glede na zastavljeno strategijo razvoja podjetja pa v letu 2012 še več." Subvencije države se nižajo, a niža se tudi cena opreme Ob tem se je dotaknil tudi problematike inšpektorskih zahtev po nujni pridobitvi gradbenih dovoljenj za večje sončne elektrarne (1 megavat ali več), sicer naj bi morali investitorji že postavljene sončne elektrarne demontirati: „Naše podjetje je član združenja slovenske fotovoltaične industrije in glede na že pripravljen predlog uredbe lahko rečem le, da to ne bo potrebno. Elektrarne do enega megavata ne bodo potrebovale gradbenega dovoljenja in tudi rušenj že obstoječih ne bo; za že zgrajene elektrarne bodo veljala dosedanja pravila, za naprej pa pozdravljam določene nove zahteve uredbe glede ustrezne strelovodne napeljave, protipožarne varnosti, statičnega izračuna ipd. na vseh objektih, ne le na javnih." Sicer pa je Filipič prepričan, da je pravi razcvet gradenj sončnih elektrarn šele pričakovati, ne glede na zmanjševanje državnih subvencij: „Tudi v ostalih evropskih državah podpore padajo, dejstvo pa je tudi, da se oprema ceni, hkrati pa se veča kvaliteta v smislu večje učinkovitosti, kar pomeni, da bo možno na enoto proizvesti več električne energije kot danes. Glede na vse to tudi nižanje subvencij ne bi smelo vplivati na finančni vidik in ekonomiko sončnih elektrarn. V končni fazi pa je treba vedeti, da od te branže fotovoltaične industrije npr. v Nemčiji danes živi okoli 300.000 ljudi. Po drugi strani pa je po zadnjih podatkih v Nemčiji inštaliranih, gledano na enega prebivalca, 119 vatov sončnih elektrarn, v Sloveniji pa štiri vate. Razmerje je še večje na Bavarskem, kjer je na prebivalca inštaliranih kar 304 vate sončnih elektrarn. Torej ima Slovenija še veliko neizkoriščenih kapacitet na nivoju obnovljivih virov energije." Andrej Mlasko, odgovoren za projekt in izvedbo del, je ob povedanem še dodal, da je na strehi šole nameščenih 1416 modulov, podjetje pa 10 let zagotavlja tudi za nepropustnost ostrešja: „Že pred izvedbo smo morali popraviti ostrešje, zdaj jamčimo deset let za neprepustnost strehe, za vzdržljivost modulov je garancija 25 let, na našo izvedbo pa tri leta. Moduli so testirani tudi na točo, so odporni, doslej pa smo v tem okolišu Zupan Rajko Janžekovič in predstavnika izvajalskega podjetja Sončne rešitve, d. o. o., Leon Filipič in Andrej Mlasko so v znak začetka delovanja prve sončne elektrarne v Dornavi prerezali trak. od Lenarta do Cirkulan zgradili deset elektrarn s temi moduli in vemo, da je bilo pred dvema letoma hudo neurje s točo, ki pa naših modulov na strehah ni poškodovalo." Po besedah Mlaska so ponudbe za elektrarne na šolskih strehah že predstavili v več sosednjih občinah: „V Podlehniku smo v fazi začetnih pogovorov, v Lenartu smo to že naredili na športni dvorani, prav tako imamo sklenjeno pogodbo za namestitev na OŠ v Majšperku. Sicer pa smo doslej dokončali že 32 sončnih elektrarn na strehah najrazličnejših objektov, v fazi izgradnje pa so še štiri." Zbrane na krajši slovesnosti ob odprtju sončne elektrarne je pozdravil tudi župan Rajko Janžekovič, ki je med drugim povedal, da je izjemno vesel dejstva, da so med prvimi občinami, ki so uresničile takšno naložbo, ter upa, da ni zadnja in da bo morda za vzgled tudi kakšnemu zasebniku: „Škoda je, da ne bi hoteli izrabljati energije, ki nam je na voljo!" Občina Dornava je s podjetjem Sončne rešitve, d. o. o., sklenila najemno pogodbo za 25 let; po tem obdobju pa preide elektrarna v občinsko last: „Če upoštevamo dejstvo, da moduli po tem obdobju delajo praviloma še z 80 % močjo, pa četudi računamo zgolj na 50 % učinkovitost, je za zanamce to zelo dobrodošla zadeva, saj bo pokrivala marsikateri strošek. Občina dobiva določen procent za ta najem, gre za fiksni in variabilni del najemnine, načeloma pa se bo letna najemnina, ki jo bomo prejemali, gibala okoli 4500 evrov. In to ni tako zanemarljiv znesek; če nič drugega, lahko z njim vsako leto obnovimo nekaj učilnic!" SM www.peugeot.si Peugeot 308 Že za 11.980 € Peugeot 207 Za 9.990 €* Partner Tepee Za 13.240 €* DOŽIVETJE ZA VSO DRUŽINO Obiščite nas in mogoče bomo prav vašo družino nagradili z obiskom Disneylanda Pariz. P E U C E OTnmnhlbTAL Vse slike so simbolične, podatki pa informativne narave. Za podrobnejše informacije in natančen izračun se obrnite na pooblaščene Peugeotove prodajne salone. Proizvajalec si pridružuje pravico do spremembe opreme brez predhodne najave. Poraba (kombiniran način vožnje, l/100 km): 206+ 6,3, izpuh CO2 (g/km): 150 | 207 od 3,8 - 7,4, izpuh CO2 (g/km): 110-159 | 308 od 4,4 - 7,8, izpuh CO2 (g/km): od 115-153 | 3008 od 5,1 - 7,4, izpuh CO2 (g/km): od 137-176 | 5008 od 5,3 - 7,4, izpuh CO2 (g/km): od 140-181 | Partner Tepee od 5,3 - 7,5, izpuh CO2 (g/km): 145 - 197. PEUGEOT MOTION C. EMOTION SPC TOPLAK s.p. Dežno ld - 2286 Podlehnik Tel. 02 788 40 50 íPoiluíajts, naí na íuítounzm íjitzía! radioptuj tut, ¿fiíetu www.radio-ptuj.si J) B) Bioplinarna Keter Organica Jurša I., Središče ob Dravi Odkupujem silažno koruzo na območju občine Središče ob Dravi in v bližnji okolici. Kontakt: Domen Jurša na gsm 041 372 561. Foto: SM Foto: SM Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933. PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187. UREJANJE GROBOV, urejanje okolice in hišna opravila. Leonida VIČAR s.p. Informacije in naročila: 041 635 744. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769 ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929. UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si. RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600. ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si. VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744. KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj, faks 02 787 88 31, 031 500 598 ali 040 460 886. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, prodaja strešnih in stenskih panelov z izolacijo od 11,90 € dalje. IZDELOVANJE BETONSKIH zidakov širine 12, 20, 25, 30, škarpni-kov, okrasnih stebričkov, travnih plošč ... Bruno Šurbek, s. p., Ce-mentninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 8025 303. IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490. KMETIJSTVO PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957. KUPIM traktor Feguson 533 ali 539 ali tudi Ursus. Tel. 051 639 777. PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282. NJIVE vzamem v najem v okolici Gorišnice. Tel. 041 670 766. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tiba-ot, Babinci 49, Ljutomer, (02) 582 14 01. PRODAM krompir sorte dezire, debel, po 25 centov za kg. Tel. 041 758 042, 02 746 28 91. PRODAM električnega pastirja. Tel. 041 924 056. PRODAM koruznjak za koruzo, kovinski, s pletivom, dolžine 6 m in širine 0,5 m. Tel. 031 394 549. PRODAM vrtalkasto brano, delovna širina 3 m. Tel. 031 324 255. PRODAM stiskalnico, 75 l, za 50 €. Tel. 745 01 30 ali 051 637 004. PRODAM sejalnico za apnenec ali apno. Telefon 040 123 549. PRODAM odojke. Stojnci 119 a, telefon 766 3761. PRODAM Oltovo sejalnico za pšenico. Telefon 041 831 611. PRODAM dva prašiča do 100 kg. Otmar Matjašič, Drstelja 15, Destrnik, telefon 753 35 51, 041 626 942. PRODAM dva vinska soda, 100 in 200 litrov, dobro ohranjena, nizka cena. Telefon 787 73 11. PRODAM tri teličke simentalke, stare 10 dni. Telefon 041 886 520. PRODAM pujske od 30 do 35 kg. Telefon 755 2321. BELE kokoši, 4 kg, po 3,60 evra za žival, prodajamo. Rešek, Starše 23. Telefon 688 13 81 ali 040 531 246. PURANE, 6 kg, domače reje za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo. Rešek, Starše 23, telefon 688 13 81 ali 040 531 246. PRODAM teličko simentalko in rabljeno strešno opeko. Telefon 041 872 424. NEPREMIČNINE KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, takoj vseljivo, delno adaptirano. Tel. 031 244 748. GENERALNO obnovljeno stanovanje v mirnem delu Ptuja, prodam. Cena 800 € na m2. Tel. 030 396 757. PRODAMO hišo v Podložah. Telefon 031 666 817. V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136. PRODAM enosobno stanovanje v velikosti 4O m2. Telefon O41 761 2S4. DOM-STANOVANJE NAJAMEVA stanovanje na relaciji Ptuj-Hajdina-Kidričevo. Tel. 040 786 283. DVOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju, Kraigherjeva 29, dam v najem. Tel. 041 739 259. V NAJEM damo stanovanje v Podložah. Telefon 031 666 817. V NAJEM oddam trisobno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 838 069. KOMFORTNO dvoinpolsobno stanovanje v novejšem bloku na Ptuju oddam za daljši čas. Telefon 031 644 413. NUJNO VZAMEM v najem majhno hiško ali stanovanje z nizko najemnino. Prosim pomagajte mi. Telefon 031 267 303. ELEKTRO KA, D. O. O, Žnidari-čevo nabrežje Ptuj, zaposli kvalificirane električarje, mehanike in ključavničarje za delo v tujini. Informacije na 746 71 70. ZARADI povečane proizvodnje iščemo ključavničarje, pleskarje, pomožne delavce, ter strojne tehnike in mehatronike. Delovno mesto je v Ptuju. Prošnje pošljite na Maksimus, d. o. o., Potrčeva 15, Ptuj. RAZNO JESENSKI HIŠNI SEJEM! Ptuj, 8. in 9.10.2010. Predstavitve strojev, novosti in ugodnosti. T center Maistrova ulica 20/a, Ptuj. Tel. 02 787 03 40; www.t-cetner.si KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Oktobrska akcija: cilindrični vložek K5 s šestimi ključi - samo 18 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj. ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Razpored dežurstev zobozdravnikov Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zorica Kurilj, dr.dent. med. V Platani na Ptuju Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET! sactlarstvo, vinogradništvo In vinarstvo V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v oktobrski številki med ostalim preberete o pridelavi sadjevca, o zahtevni trgatvi letnika 2010, nadalje o higieni v vinski kleti, o mehaniziranem pobiranju ostankov po rezi, v prilogi Vrtnine pa najdete podrobnejše opise rastlin za ozelenitev. Revija Sad -21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si. PRODAJA VOZIL dr. Dražen Babic v Burmaneu 152 pri KRAPINI Sprejema paciente po dogovoru. Informacije na tal: 00 385 98 725 293 Znamka Letnik cenf) Oprema Barva ssangyong rextonii 2.7xdi avt. executive 2006 15.900,00 serv. knjiga kov. črna ford focus 1.6wag0n 1999 2.760,00 rednoserv. kov. b. rdeča volkswagen passat 1,9tdi comf. variant 2007 13.700,00 avt.deu. klima kov. siva jeep dodge caliber u 2007 10.500,00 servovol. kov. črna citroen c4 grand picass01,6 hdibusines 2007 14.400,00 servovol. kov. črna mitsubishi carisma 1,8 gdi ls 1998 1.990,00 avt. klima kov. modra suzuki ignis 1,3 glx 2003 4.900,00 prvi last. rdeča mercedes benz a170 cdi 2003 6.580,00 rednoserv. kov. srebrna hyundai ge121,416v gl 2006 5.400,00 prvi last. kov. sv. modra chevrolet kalos 1,416v se 2006 4.400,00 serv. knjiga rdeča chevrolet spark 0,8 star 2007 4.850,00 prvi last. rdeča renault megane 1,9 dcidynam. 2003 4.650,00 rednoserv. kov. modra chevrolet lacett11,616v sx 2004 4.850,00 pr.reg.2005 kov. sv. zelena citroen g 1,4 isx 2004 5.260,00 serv. knjiga kov. sv. zelena renault espace 2,2 dci expr. 2003 6.900,00 prvi last. kov. srebrna daewoo kalos 1,416vse 2003 3.490,00 serv. knjiga kov. srebrna fiat punt01,4 active grande 2006 5.800,00 prvi last. kov. t. modra fiat punt01,2 sx fresh 2000 2.350,00 serv. knjiga bela Skoda octaviai, 6 elegance 2006 7.900,00 avt. klima kov. srebrna hyundai getz 1,3 funky 2003 3.680,00 prvi last. kov. srebrna renault laguna 1,9 dci expres. limuz. 2002 4.250,00 serv. knjiga kov. srebrna renault scenic 1,9 dci rxe 2000 3.800,00 avt.deu. klima kov. srebrna vw fox 1,4 2006 5.590,00 serv. knjiga mišjesiva peugeot 206 2000 2.470,00 serv. knjiga srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi! Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj. IŠČEM DELO, lahko pomoč na domu. Tel. 031 763 252. ODMAŠEVANJE kanalizacije hišnih odtokov. Tilčka Kaučevič, s. p., Po-brežje 66 a, Videm pri Ptuju. Tel. 041 833 799 in 02 764 61 51. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ŽENITNA posredovalnica AS klub vabi vse samske in osamljene, da z našo pomočjo spoznajo bodočega partnerja/ico. Telefon 040 837 839. KUPIM stare pez figurice, tudi poškodovane in nekompletne. Dobro plačilo. Telefon 041 453 093. PODARIM grozdje z brajd ter prodam avto Marutti, vozen, registriran do februarja 2011. Telefon 781 44 41. Akcija poteka na bencinskih servisih z avtopralnico TOP WASH. Seznam servisov na www.omv.si/akcije. Akcija traja od 1. do 31. oktobra oz. do porabe zalog. Več kot gibanje. OMV Program TV Ptuj Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Minorit-ska cerkev na Ptuju žari v novi podobi. Sprejem delegacije županov iz avstrijske zvezne dežele Vorarlberg. 110 let Dijaškega doma Ptuj. Dan turizma na Ptuju in podelitev priznanj. Turistični forum mesta Ptuj. Obnovljeno igrišče vrtca Zvonček. Tradicionalna trgatev v mestnem in župnijskem vinogradu na Ptuju. Ptuj ob dnevu brez avtomobila. 35 let delovanja Kluba borilnih veščin Ptuj. Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Program TV Ptuj Napoved volilne oddaje V petek, 8. oktobra, ob 21.00: Lokalne volitve 201 0. Izredna oddaja, petek, 8. oktober, ob 21.00 Predstavitev kandidatov za župana mestne občine Ptuj. Predstavitev nosilcev liste in kandidatov za Mestni svet Mestne občine Ptuj. Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV SPORED ODDAJ SIP / PETEK 8.10. 8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Utrip Iz Ormoža 10.40 ŠKL 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Lenart - Trgatev na Zavrhu 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Mozaik kulture 00.30 Vldeo strani SOBOTA 9.10. 8.00 Oddaja Iz občine Markovcl 10.00 Lenart - Trgatev na Zavrhu 11.30 Polka In majolka 12.30 Utrip Iz Ormoža 13.15 ŠKL 18.00 Polka In majolka 20.00 Oddaja iz občine Markovci 21.30 Utrip Iz Ormoža 22.15 Polka in majolka 23.15MNP -Ormož 23.50 Vldeo strani NEDELJA 10.10. 8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Skorba - Večer vinskih pesmi 10.00 ŠKL 11.00 Oddaja iz občine Videm 13.00 Komedija ■ Šah mat« 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Grajske vinske Igre 18.30 Lenart - Trgatev na Zavrhu 19.30 Odprtje vrtca Lenart 21.00 Ormož-MNP PONEDELJEK 11.10. 8.00 Folklorni večer na Sellh 9.00 Utrip iz Ormoža 9.45 ŠKL 18.00 Oddaja iz občine Videm 20.00 Oddaja Iz občine Markovcl 21.30 Polka in majolka 22.30 Mozaik kulture 23.10 Vldeo strani Delodajalci, ne zamudite priložnosti! Javni razpis Zaposli.me vam omogoča subvencijo za zaposlitev brezposelnih za polni delovni čas: 4.000 € v enkratnem znesku za novozaposlenega. Subvencijo lahko pridobite, če ste tržno usmerjeni. Zaposlitev mora trajati neprekinjeno najmanj eno leto. več informacij: Zavod RS za zaposlovanje www.ess.gov.si an 080 20 55 ■A* Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Naložba v vašo prihodnost OPElWOp DE1MD FINANCIRA EVFOPSKMJNIJA Evropski socialni sklad PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ I Smer Grajena l Roletarstvo ABA Boštjan Arnuä s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251 Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo! ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si znamka letnik cena€ opr. barva AUDI A4 AVANT 1.9 Till EDITION 2007 13.980,00 AVT. KUMA KOV. ČRNO. SIVA BMW 318 D LUXE LIMUZINA 2008 19.280,00 AVT.DIG. KLIMA SREBRN CITROEN CS 1.6 HDI DYNAMIQUE 2008 14.850,00 AVT. KLIMA KOV. SREBRN FORDSMAX 2.0TDCI TITANIUM 2007 14.980,00 AVT.DIG. KLIMA KOV. SREBRN FORD GALAXY 1.8 TDCI 2008 16.880,00 AVT. KUMA KOV. SIVA KIA MAGENT1S 2.0 i 2006 7.980,00 AVT. KUMA SREBRN NISSAN 0ASH0A11.5 DCIACENTA PACK 2008 16.980,00 AVT.DIG. KLIMA SREBRN PEUGEOT 4071.6 HDI PREMIUM SW KAR. 2008 10.680,00 ALU PLAT. SREBRN RENAULT CLIO 1.5DCIST0RIA 2007 4.880,00 KLIMA BELA RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN 2007 8.290,00 AVT. KUMA KOV. SREBRN RENAULT LAGUNA 1.5 DCI PRMŒGE 2008 12.250,00 AVT. KUMA KOV. SIVA VW PASSAT 1.9 TDIUMUZINACONFORTUNE 2002 6.650,00 ALU PLAT. KOV. MODRA VW PASSAT 1.9 ra CONF. UM. (KUP. v SLO) 2007 14.580,00 AVT.DIG. KLIMA SREBRN VW PASSAT 1.9 TO BLUEMOTIONKARAVAN 2007 12.250,00 AVT. KUMA KOV. SREBRN VWTOURAN 1.9 TDI HIGHLINE 2008 16.980,00 ALU PLAT. KOV. SREBRN Na zalogi preko 40 vozil. OKNA VRATA ROLETE OKENSKE POLICE ZIMSKI VRTOVI GARAŽNA VRATA STEKLENE FASADE ßeiCONT «... T>atox ie^ecU odvezuje, Tel.: M 74113 SO, GSK 041 316 505 Kakovost po nižji ceni. Ne odlašajte in izberite i i našega programa oken in vrat po posebej ugodni poletni ceni. Belcontd.o.o, Hardek 34/g, 2270 Ormož belcoritdoo@siol.net, www.belcont.si V SPOMIN 4. oktobra 2010 so minila štiri leta žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra, teta, botra in svakinja Frančiška Pišek Z BREGA 36, MAJŠPERK Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, se je spomnite z lepo mislijo ter ji prižigate svečke. Žalujoči: mož Roman, sin Roman z družino, vnuka Silvo in Roman, brata Tonči in Nesti z družinama ter ostali sorodniki Kje so dnevi, ko smo skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dal? SPOMIN 11. oktobra minevajo tri leta, odkar te ni več med nami Alojz Cestnik DRAŽENCI 19 Tvoji najdražji Tam gori za hramom vinograd stoji, osamljeni trsi in prazne poti. Oktobrsko sonce nad njimi žari in toži: mame in očeta več ni. SPOMIN 5. oktobra je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča Olga Božičko Z DRAVINJSKEGA VRHA 12 B 18. septembra je minilo dvaindvajset let, odkar nas je zapustil naš dragi ata, dedek, pradedek in tast Franc Božičko Z DRAVINJSKEGA VRHA 12 B Ne moremo verjeti, da sta odšla in se nikoli več ne bosta vrnila med nas. Hvala vsem, ki se ju spomnite. Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi Ne jokajte ob najinem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sva, in večni mir nama zaželite. SPOMIN Anton Kokol 28. 5. 1939-30. 8. 2000 Mina Kokol 14. 4. 1943-5. 10. 2009 IZ BREZOVCA 31 A, CIRKULANE Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prinašate sveče in cvetje ter ju ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: vajini najdražji tiHiiiiiriiwiMip Str 02/22 80 110 NOTESDENT d.o.o. Tr.janova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710 Nudimo kompletne zobozdravstvene storitve z garancijo, ni Čakalne dobe. Mostiiek, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. do 12 obrokov VEDEZEVALKA DENISE odgovarja na Vaša vprašnja 24 ur/dan 090 68 07 liltfgBWMIII.BTIIflBttllMairhfffilXgl ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC FRANC STRELEC, s. p. Prvenci 9 b GSM: 041 730 857 DO 10 % POPUSTA Haloze • Žalostna zgodba zagnanega vinogradnika Zaradi birokratskega pol odstotka ob tisoče evrov pomoči Janez Zavec iz Lancove vasi je eden tistih poklicnih kmetovalcev-vinogradnikov, ki mu nikakor ne gre očitati nevednosti in stihijskega kmetovanja. Prav nasprotno: inženir kmetijstva spremlja zakonodajo in predpise, natančno pozna vsebine kmetijskih uredb in pametno vodi veliko kmetijo. A proti birokratskim neumnostim je tudi pameten kmet brez moči in obsojen na propad. Janez skupaj z ženo obdeluje 38 hektarjev površin; od tega je 18 hektarjev vinogradov v Halozah: na Dravinjskem Vrhu, v Vareji in na podlehniški Gorci, ostalo so njive. Doslej obnovil že 8,4 ha strmih vinogradov Za pridelavo grozdja se je odločil že pred leti in povsem jasno mu je bilo, da temeljev dobre kmetije na more nastaviti na vrtičkarstvu z nekaj ari vinograda. Tako je svojim vinogradniškim površinam dodal še večino najetih od Sklada kmetijskih zemljišč. Pa se ni ustavil le pri tem; že leta 2001 je začel obnavljati oz. prestrukturirati strme vinogradniške lege. Takrat je obnovil dva hektarja vinogradov, leta 2007 pa kar pet hektarjev, čeprav mu je bila že takrat zaradi napake v izmeri, za katero ni bil sam kriv, zmanjšana pomoč pri obnovi za 15.000 evrov. To ga ni ustavilo, za letos se je odločil in tudi obnovil 1,4 hektarja izjemno strmega vinograda na uradno dveh parcelah. Za prestrukturiranje je izpolnil in odposlal vlogo na ministrstvo, ki tovrstne ukrepe finančno podpira. Toda konec septembra ga je dotolkla novica, da je sofinanciranje v celoti zavrnjeno, ker naj bi mu po opravljenih meritvah zmanjkalo pol odstotka(!) do določene površine, ki bi jo moral obnoviti. Janez je na robu obupa, saj je za obnovo najel kredit, za katerega zdaj ne ve, kako ga odplačevati: „Po kriterijih za pridobitev sredstev mora vinogradnik obnoviti najmanj polovico skupne prijavljene površine vinogradov. Dejstvo je, da gre za izjemno strmo območje, kjer GPS-meritve niso najbolj natančne. Prejšnja leta so bila možna odstopanja do 5 %, letos tega ni več. Kakorkoli, vem, da smo obnovili dovolj, gre za 1,4 hektarja novega vinograda, po negativni odločbi pa nam je zmanjkalo manj kot pol odstotka površine, da bi dosegli magično mejo sofinanciranja. Seveda se bomo na takšno odločbo pritožili in upam, da bodo nove, preciznejše meritve prikazale, da dosegamo kriterije za sofinanciranje. Sicer pa res ne vem, kaj bomo! Osebno kar ne morem verjeti, da je to, kar se nam dogaja, sploh možno in smo doma pred resno dilemo, ali še nadaljevati ali ne. Pripravljeni smo delati, to dokazujemo, vlagamo ogromno lastnega denarja, ohranjamo in prenavljamo vinograde na najbolj strmih legah, kjer se že ogromno zarašča, potem nam pa zavrnejo še tisti del sredstev, ki naj bi nam pripadal! Ne čudim se več, da je v Halozah danes samo še okrog 600 hektarjev vinogradov, od tega že 40 % v zaraščanju, pred tremi desetletji pa je bilo na tem območju kar 2.381 hektarjev 'živih' vinogradov!" Neživljenjske uredbe uničujejo zagnane vinogradnike Janez Zavec je z negativno odločbo seznanil tudi ministra Dejana Židana in direktorja di-rektorata Branka Ravnika na minuli okrogli mizi v Hajdošah. Ravnik mu je takrat obljubil, da bo preprečil izdajo odločbe in jo bodo pred tem še enkrat pregledali, toda zgodilo se je nasprotno: Zavec je negativno odločbo, s katero je bil seznanjen že nekoliko prej, v roke dobil dva dni za omenjenim dogovorom ... Obnova strmih vinogradov v Halozah lahko zahteva okrog 45.000 evrov, sofinanciranje kmetijskega ministrstva pa za haloške vinograde znaša 36,64 % priznanih stroškov. „Le-tos smo prenavljali v terasah in bi lahko pridobili skupno okrog 15.000 evrov sofinanciranja. Tega si zdaj po odločbi ne zaslužimo. Imamo pa najete kredite za trsne cepljenke, za armaturo in za zemeljska dela. Računali smo na teh 15.000 evrov sofinanciranja, brez tega pa ne vem, kako bomo, saj odplačujemo še kredit za obnovo iz leta 2007." Janez ob tem še pravi, da so nameravali naslednje leto obnoviti še pet hektarjev vinogradov, a zdaj o tem ne razmišljajo: „Kaže, da prihodnosti za kmetijo v vinogradništvu ni. Itak se kar naprej spreminja zakonodaja, predpisi in ukrepi kmetijskega ministrstva, vse bolj v smer, da nam postaja denar za sofinanciranje nedosegljiv. Na tako strmih legah, kot je ta obnovljen vinograd, nakloni ponekod dosegajo do 55 %, se ne da zasaditi več trsov, fizično to ni možno. Po novem sistemu meritev pa se nam izmerijo enovrstne terase tako: dolžina posajenih trsov krat maksimalno 3 metre, po meter in pol na vsaki strani, za korenine. To je neto površina, ki se priznava kot obnovljena. Določene manjše nabrežine se v celoti ne upoštevajo, prav tako ne obračališča za stroje. Vse to dodatno znižuje površino obnove, vendar sem ne glede na to mnenja, da smo pri obnovi dosegli zahtevane kriterije in da je dejansko šlo za netočno izmero s sistemom GPS, ki ni natančen, ko gre za zelo strma pobočja." Zaradi dežja do 60 % nižji pridelek grozdja Ob tem udarcu je bila letos letina grozdja katastrofalna tudi pri Zavčevih tako kot pri drugih vinogradnikih: „Deževje je naredilo ogromno škode, zato zelo podpiram zahteve za izplačilo pomoči de minimis prizadetim vinogradnikom. Letos je v enem samem mesecu, od 23. avgusta do 25. septembra, padlo kar 283 litrov na kvadratni meter, kar pove dovolj! Mi imamo pogodbo s Ptujsko kletjo, kamor prodamo večino grozdja, doma ga obdržimo le toliko, kot nam dovoljuje zakon. Kakšne so cene odkupa, je tako jasno, sicer pa imamo korektne odnose. Zaradi deževja in posledično gnilobe je bila letošnja letina za 50 do 60 % nižja od pričakovane. V naših vinogradih gojimo rumeni muškat, dišeči traminec, so-vinjon, zeleni silvanec, šardone, modro frankinjo in sivi pino. Največji izpad zaradi gnilobe je bil pri dišečem tramincu; na 7000 trsih smo ga nabrali komaj 3,5 tone." Povrhu vsega sta letos Dravinja in Polskava Zavčevim povsem zalili sedem hektarjev koruze, ki so jo pridelovali za zrnje, a je zdaj neuporabna. Dobička, kot pravi Janez, pri grozdju in odkupnih cenah ni več in ga verjetno še lep čas ne bo. Ker je kmetija edini vir dohodka za petčlansko družino (žena je prav tako kot Janez zaposlena na kmetiji, vzdržuje- Danes bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo še pihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju do 10, najvišje dnevne od 14 do 16, na Primorskem do 20 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megleno. Burja na Primorskem bo oslabela. , ' r.^',v,,:..:,:. - J ... „.-.ii-V ^'.irn.-V.-.:-. ta pa še dva študenta in enega srednješolca), Janez pravi, da bo treba resno razmisliti, kako naprej: „Zaenkrat bomo počakali na odgovor na našo pritožbo in upamo, da bo prišlo do ponovnih meritev, ki bodo dokazale, da smo upravičeni do sofinanciranja. Nasploh pa, kot vidim, dolgoročno zgolj s prodajo grozdja ne bomo preživeli in bomo najverjetneje šli v nadgradnjo, predelavo v vino ter prodajo vina na trgu, kar se zavedam, da tudi ne bo lahko. Ampak nadaljevati na tak način, povrhu še s takšnim odnosom države oz. ministrstva, tudi ne vodi nikamor, razen v počasen propad." Ob takšnih zgodbah, kot jo je povedal Janez Zavec, se človek res lahko zamisli. Zanimivo je, da Janez ne tarna in ne vije rok, ampak govori počasi in preudarno, tako kot je zastavil razvoj kmetije - brez nepremišljenih naložb, ampak zmerno in računajoč na denar, ki bi mu ga država morala zagotavljati kot pomoč. Namesto tega pa se uradniki gredo preračunavanja centimetrov zemljišč tako dolgo, da najdejo „luknjico", s katero lahko obljubljeno pomoč potem gladko zavrnejo. Pa še to ob zelo spornih meritvah z GPS, na katere so kmetijski strokovnjaki opozarjali že pred dvema letoma. SM Napoved vremena za Slovenijo fotovoltaika (sončne elektrarne) ogrevanje s toplotno črpalko prezračevanje z rekuperacijo talno in stensko ogrevanje elektro instalacije in meritve klima naprave Panasonic Domava 59,2252 Dornava Tel: 059 03 03 05 Fax: 059 03 03 04 GSM: 031 851 324 E-mail: ¡nro@zerox.si www.zerox.si v pcn«r«nci iff fiebre j?.. Vsak delovnik dnevna ponudba od 10. do 17. ure • 3 vrste dnevnih jedi po 4,90 eur Vikend ponudba: • sobotno kosilo 8,90 eur • nedeljsko kosilo 9,50 eur Jeter tek Pomaranča, Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel.: 788 00 28 J '"""-'."'^nrtTnm Janez Zavec je nad negativno odločbo, s katero mu ministrstvo zavrača sofinanciranje obnove vinograda, šokiran. Razlog za zavračanje je pol odstotka premalo obnovljene površine po merilih za sofinanciranje ... Zavčevi so v letih 2001 in 2007 obnovili sedem hektarjev vinogradov na najbolj strmih legah v Halozah;. letos so obnovili še dodatnega 1,4 hektarja (na posnetku), a jim ministrstvo odreka sofinanciranje, najete kredite pa mora obupana družina vseeno odplačevati. Foto: SM Foto: SM