ćt, 68 Mlalpa pTafaaa ? geloiini mo cerrsnle ton Ia gaslal Izhaja, izvzeraši pouđeljek. vsak dan zjutraj. Uiednižb^ Asiškega St. 20, I. nadsti * ' s* - * pisma se ne sprejemajo, " odgovor Ste fan Godina- ~ " — oricaraa Edinost. itiaSa za mest j a L 32. in celo le(3 i £a inozemstvo mesečno h uredništva in uprava št 11-57. V Trstu, v torek 21. marca 1922 Posamezna številka 20 stofink Letnik XLV1! DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v škokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osm tnlce. in zahvale, poslanice In vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas naročnina ln reklamacije se poSfljaJo Izklučno upravi Edinosti, v Tistu, aBca sv, FrančiSka Asiškega fitev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-67. Po gresa osebno no«it monstranco v prooesi ji. bodo vodile na podlag sklepov, storjenih skoai oK krili kolonade na trtfu sv.Petra. 1 i Včeraj je preteklo eno leto, odkar je bila V Trstu svečano proglašena aneksija Trsta Sb vse Julijske Krajine h kraljevini Italiji. •Vsem nam je še dobro v spominu ta zgodovinski praznik, ki je v svečani obliki potrdil, kar je začelo veljati na podlagi anek-BŠjskega zakona že 5. januarja 1921. leta. Dasi je torej s čisto pravnega stališča bila prava obletnica aneksije pravzaprav že 5. januarja t. L, je vendar dobila aneksija zunanji izraz še le 20. marca lanskega leta. Vsled tega lahko smatramo tudi mi Slovani v Italiji to svečanost za najvidnejši mej-jk v naši zgodovini. Z aneksijo, ki se je ravno pred enim *etom svečano proslavila, smo postali državljani Italije. Naš pravni položaj se je s tem v teoriji temeljito izpremenil. Z aneksijo so se raztegnile na naše ljudstvo vse dolžnosti, ki jih imajo posamezni državljani napram državni skupnosti. Te dolžnosti je naše ljudstvo prevzelo brez odpora. Razen par izjem, ki pa se ne morejo smatrati za izraz takratnega razpoloženja naših množic, ker niso izšle iz naroda sa-' raega, se naše ljudstvo aneksijske slavno-sti ni udeležilo. Tako-.zadržanje sta nam narekovala naša narodna zavednost in naša zavest lastne narodne individualnosti. Zavedali smo se popolnoma velikega p GH6H1 letU ' *na Kotonaoe na u*u sv. retra. | na genovski konferenci. _____, * ' ' ' * ' Snlimk o>r ik|>|i časnikarskega odbora I Konferenca baltiških držav ▼ Varšavi je ^JJF' volitev na odločnem raz- rjM ^ Včeraj ie imel osrednji časni- ustvarila enotno fronto za genovsko kon-potm. Mogh smose vh udeležit, ah P^J kareki odbor pod ^ecfeedstvom Barzilaja I feenca in osnovala podlago za politično bojkotirati mhče bt nam ne bil mogel 8estanek, kat^a se je udeležilo pribKž- zvezo med meynimž državfmi in Poljsko. 110 čaJiikar^ Xieni I Pogodba bo vsebovala določbe o narod- tega važnega državljanskega opravila, bi bili s tem odrekli naše sodelovanje pri po-ltfičnem življenju v državi. Bil bi to začetek pasivnega in kljubujočega iredentizma Odločili smo se za korak poštenega sodelovanja. S tem smo vnovič priznali aneksijo in jo priznavamo vsak dan. Ne gre za patriotično kričanje, temveč za dejanja ki imajo brez dvoma stvarnejšo in resnejšo vsebino kot najlepše in najbolj navdušene besede. Ob prvi obletnici aneksijske slavnosti moramo to še posebno naglasiti, ker se očitanja in sumničenja na nas račun stalno ponavljajo. Z njimi nam prihajajo ravno tisti krogi, katerih iredentističnemu gibanju je očital te dni minister Schanzer, da spravlja državo v nevarnost in ji jemlje ugled. To so tisti ljudje, ki so zakrivili oziroma s svojo potuho pomagali zakriviti, da so se dovršili v prvem letu po aneksiji nad našim ljudstvom tako strašni zločini, da se bo njih obletnice naše ljudstvo za vedno spominjalo .Požig naših Narodnih domov v Trstu in okolici, vclilna nasilja in mena te zgodovinske slavnosti Resnosti in volilni žigi itd> so dogcidki, za katere ne hm« smo nr,latfnd,li nase sta- more bm pozabljcnja) ker so ^ vršili brez svečanosti hipa smo prilagodili naše sta llšče. Aneksijo smo spiejeli mirno in dostojno, jasno se zavedajoč, da pomeni za vse naše ljudstvo začetek novega razdobja v njegovi zgodovini. Dostojnost in korektnost našega zadržanja povodom aneksijske slavnosti je bila tako popolna, da si ji niso Upali ugovarjati niti tukajšnji laški nacionalistični listi. Kljub temu da smo bili povodom proslave aneksije dostojno hladni, smo si na drugi strani nekako oddehnili, kakor bi nam bil padel težak kamen od srca. Zme-: n;:tva, nejasnost in negotovost, ki so dičile dobo zasedbe, bodo s tem končane. Ne-Jtete krivice, ki jih je moralo prenašati naše ljudstvo v tej zmešnjavi, bodo prenehale. S tem da pcstanemo enakoveljavni državljani, bomo deležni ne le dolžnosti, iemveč tudi pravic, ki nam bodo šle kot državljanom. S tem upom v srcu smo se pcmirili z novim položajem. Kmalu pa nam ie prišlo kruto razočaranje. Aneksija nam m prinesla zaželjenih izprememb. Dobili smo res razne državlja.iii>kt; pmiLc, locta* le pravice so takšne narave in tako omejene. da se naših posebnih potreb, ki 'bi jih država morala priznati in spoštovati, niti od daleč ne dotikajo. Kljub temu je naš narod moško prevzel dolžnosti in , prejel ono mrvo pravic, ki mu jih more dati sedanja strogo centralistična ustava. S tem da ne samo izvršujemo s^fcoje dol- . - t .. , , ... žnosti. temveč da se tudi poslužujemo splo- uredbe nav1^ Pokra>ln (avtonomije), snih državljanskih pravic, delamo to, j Tudi te obljube so bile dane v previdnih kar nam sodeželani italijanske narodnosti j in dvoumnih besedah. Upajmo kljub tekaj radi očitajo, da nočemo nikakor storiti, mu, da nam prinese drugo leto aneksije iz-Priznavamo s tem gotovo dejstvo, prizna- i polnitev vsaj nekaterih najvažnejših za-vamo izvršeno aneksijo. Ko so se kmalu htev naše dežele in našega ljudstva, Upa-po aneksijski slavnosti vršile prve državne mo zato, ker mislimo, da so v Rimu imeli volitve žalostnega spomina, so nekateri čas izpozna^g. da so nove pokrajine na naj-naši politični nasprotniki z raznimi sred- kočijivejšem mestu, kjer se prebivalstvo pivi nagovarjali naše ljudstvo, naj se voli-; brez velike škode za vso državno skupnost lev nikar ne udeleži. Toda brez ozira na j ne more in ne sme pehati iz enega razoČa-to agitacijo smo stali mi julijski Slovani j ranja v drugo. najmanjšega povoda z naše strani. Glavna krivda pa ne pada niti na neposredne povzročitelje vseh tistih grozot, ki smo jih morali pretrpeti prvem letu po "neksiji. Vlada in njeni zastopniki so mnogo večji krivci. Vlada in njen strah j pred šovinističnimi strankami sta predvsem kriva, da je vprašanje našega šolstva takšno, .kakršno je bilo cb času zasedbe, da se naš jezik zatira in izganja iz uradov. Vlada in g. pol ministra Salata sta kriva, da se je v naši deželi razpasla samovoljnost o-krajnih komisarjev, ki ubijajo ^s svojo neprimerno in zoprno . politično agitacijo ugled oblastev med našim ljudstvom, katero je sicer tako polno spoštovanja napram vsemu, kar je uradno. V gospodarskem oziru smo zelo na slabem, mnogo na slabšem. Brezposelnost narašča, gospodarska kriza se zapleta in nevarno zamotava. Sam minister mornarice je priznal te dni v parlamentu, da je gospodarski položaj Tr-vznemirljiv. Tudi ministrski predsednik Facta, ki bi bil na nove pokrajine v svojem programnem govoru kmalu popolnoma pozabil, se je moral v zbornici braniti proti napadom na počasnost vlade v reševanju raznih vprašanj, ki se tičejo novih pokrajin. Naj ne pozabimo naglasiti, da je dal par zagotovil glede vprašanja vojne odškodnine in vprašanja politično - upravne odposlancev časnikarskih udruženj iz vseh strani Italije. Delegat Meoni je i nostnili manjšinah ter o medsebojnih tr-poročal o delovanju časnikarske zveze v gorkih in prometnih odnošajih. V poseb-preteklem letu, kjer se je obširneje bavil nem političnem dogovoru se bodo določili s vobodo tiska in nedeljskim počitkom. °dnošaji te entente do Rusije in Lotvin-Sestanek je končno sklenil sledečo reso- lucijo: Časnikarska zveza odobrava delo- ^ bukareškim dogovorom ne bo imela vanje osrednjega odbora ter mu izreka za- varšavska pogodba nič skupnega. V Btikali v alo za požrtvovalnost, ki jo je odbor | reSti se je samo določil načrt za skupni dokazal v boju za svobodo tiska in nedelj- nastop Poljske, Romunije, Čehoslovaške in ski počitek; poziva oblastva, da ščitijo s I Jugoslavije na genovski konferenci, dočim strogimi odredbami izvršitev teh odredb, Jc varšavska pogodba preračunjena za dalj ki si ph je udruženje priborilo po napornem časa. Politična pogodba se po podpisu po boju ter nalaga odboru; da sporoči čimprej Skirmuntu in zastopnikih baltskih držav to resolucijo voditeljem vseh strank v par- predloži delegatom sovjetske vlade v Var-lamentu ki naj vplivajo pomirjevalno na' šavi. svoje somišljenike, da se žalostni incidenti proti svobodi tiska ne bodo več ponavljali. Nato se je sklenilo, da se bo vršil pri- j ra^T poljskind in nemškimi pooblaščenci hodnji sestanek osrednjega ^ odbora kon- najbrže posredovanje in odločitev cem septembra v TrstiL Pri volitvah sta predsednika konference nepotrebna. Zabila ponovno izvoljena delegat zveze stopniki obeh držav so se sporazumeli om m glavm tajnik Biadono. Za pregledo- gkom v vseh vprašanjih| k£ so ostala do valce računov so bih[ izvoljeni Aleksander zadnjih dni radi nasprotujočih si načel od-Conte, Rudolf Moreta in Andrej retron- prta C1IU' Sk"rmuntov odgovor na čičerinovo noto | ®-s??r™ed legionarji, republikanci in laSistL D Annunzio se je baje postavil proti iasistom m na stran legfonarjev, V pogovoru z nekaterimi legionarji je — kakor ~ da bi se morali legjonarji drzati daleč od fašistov. V mesto bi se morala vrniti zakonitost in red. V novo •r°T?.\Se lahko izvolil tudi kak avtono-mist. D Annunzio je tudi zagotovil, da bo italijanska vlada pomagala mestu z vsemi sredstvi in da mu dala obljubljeno posojilo 250 miljonov lir. Poljsko - nemška pogajanja za Gornjo Šlezzjo ŽENEVA, 20. Vsled direktnih pogajanj Itelija Zi^rr-ica glasovala za zaupnico Factovi vladi RIM, 19. Sobotna seja zbornice se je zakliućila z glasovanjem o resoluciji, s ka- udeležila te konference, pač pa verjame ravno nasprotno. Ruska delegacija bo sprejeta ne samo od italijanske vlade, temveč tudi od italijanskega ljudstva z ono gostoljubnostjo, ki je Italijanom že priro-j jeno. Minister Schanzer je izrazil upanje, tero se izraža zaupanje vladi. Pred glaso-; da Rusi ne bodo prišli v Italijo širit po-vanjem so govorili razni ministri. Minister! iitične propagande, tenrveč z namenom, da za mornarico De Vito je govoril o obup- {pCmiagajo pri delu za gospodarsko obnovo nem položaju Trsta, ki je prej trgoval z Avstro - Ogrsko, Nemčijo in Švico in le Evrope. Italija bo zastopala na konferenci samosvojo poKtiko, ki ne bo vsužnjena Jugoslavija Predsednik narodne skupščine o spomenici hrvatskega bloka BELGRAD, 19. »Vreme« prinaša izjavo skupščinskega predsednika dr. Ribarja o spomenici hrvatskega bloka. Dr. Ribar na-glaša, da se je blok z memorandom prenaglil, kar je razvidno tudi iz samega njegovega pisma ministrskemu predsedniku. ismo priznava, da je hrvatsko vprašanje notranje vprašanje, in zahteva, naj se na Jenovsko konferenco odpošljejo tudi hrvatski delegati. Dr. Ribar izjavlja, da to ni izključeno, vendar pa vodi pot samo skozi narodno skupščino. Če bi Hrvati prišli v skupščino in bi se v njej udejstvovali, bi svojo zahtevo tudi lahko dosegla, Proti uje-, državnega udruženja fabrikantov Maksimili-dinjenju so tako samo frankovci, ki pa so jana Fenyo-ji v nekem večernem listu bo na arez moči Radič bi moral priti v Belgrad. genovski konferenci zastopal Ogrsko ministr-Tako bi prišel v stike s Srbi in bi se v raz- ski predsednik grof Bethkn. Fenyo pračakuje, pravah uveril, da je vsa nesporazum ljenja da se ne bo moglo preprečiti, da se bo govo-mogoče naglo in mimo odstraniti. na konferenci v Genovi tudi o reviziji mi- , g ravne pogodbe. Ako se bo socialnim vpraša- T«(wJ^w^nski delež pri hkvidacui avstro- p^p, kakor tudi industrijski produkciji in pri-ogrsRe sanke j nodnosii ugrske pošvenfO ^„.t.,,- BELGRAD, 19. Likvidacijska komisija nos ti, se bo moralo razpravljati tudi o reviziji . , i 11 I mirovne pogodbe. Iz teh razlogov smatra re- za račune avstro - ojgrske banke ,e sporo- jHonferenca v GenoS z ogrskega cila jugoslovenski v adi, da ima Jugosla-vija dobiti od te banke 25 rmljcmov zlatih VARŠAVA, 20. Zunanji minister Skir-munt je odgovoril Čičerinu na noto z dne 11. t. m., kjer je izrazil svoje začudenje nad njeno vsebino in tonom. Dostavil je, da vsebuje fa nota samo izmišljene trditve in da je dospela baš v času, ko je Poljska dejansko dokazovala Rusiji svojo željo, da bi prišlo doi prijateljskih odnošajev med obema državama. Skirmunt je očital tudi Rusijč, da zavlačuje izvršitev dogovora v Rigi in da zbira čete na meji Poljske, ako-ravno ni dala za to Poljska nikakega povoda. Ogrska Ogrske iluzije, — Bethlen bo govoril v Genovi o reviziji mirovne pogodbe? BUDIMPEŠTA, 20. Po poročilu ravnatelja Imenovanje državnega tajnika za Indijo, LONDON, 20. Viscont Peel je bil imenovan za državnega tajnika v Indiji. Začetek konference izvedencev v Londonu. LONDON, 20. Danes se je sestala v Londonu konterenca izvedencev, ki bo določila stališče zavezniških držav napram problemom, ki so na dnevnem redu genovske konference. Anglijo zastopa Sir Sidney Champ-mann, Francijo Seydoux in Avernol, Italijo kom G»annini in Jung, Belgijo Cattier in Japonsko le k u ga va in Arai. Gandhi obsojen. HALEDARAD, 19. Gandhi ji bil obsojen na 6 let ječe. Preliminarna konferenca baltiških držav v Moskvi. RIGA, 20. Lotvinska vlada je dobila povabilo za udeležbo na pripravljalni konferenci, ki se bo vršila čimprej v Moskvi. Is to tako so bile povabljene tudi Finska, Estonska in Poljska. Wiesbadenski dogovor se ne bo spremCnil. BERLIN, 20. \Volfbureau poroča, da je vest francoskih časopisov o francosko-nemški konvenciji za delno spremenitev wiesbadenskega dogovora neresnična. Grčija ne bo več pregledovala fiancoskih ladij. PARIZ, 20. Agencija flavas poroča iz Aten, da je grški zunanji minister sporočil francoskemu poslaniku v Atenah odredbo ministra za murna; ico, ki odpravlja vsako pregledovanje francoskih trgovskih parnikov s strani grških vojnih ladij. Francoski parnik v-Saint Piere:> je bil ustavljen le za nekaj ur. Tudi radi zaplenitve premoga na parniku per rivedibilita» italijanskih zakonov) ali iz kakršnegakoli razloga niso bili asenti-rani, ne da bi bili definitivno odpuščeni (, naj razloži svoje misli in naj takoj skliče sestanek vseh jugosl. bančnih uradnikov(-ic) v Trst in s tem — upam — bo sezidan prvi temeljni kamen naše nove organizacije. Bančni uradnik. Še vedno nečloveško postopanje naših vaN nostnih organov. Sv. Jožef ima tudi pri nas obilo častilcev in mi ne znamo drugače častiti svojil patronov nego pri steklenici vina. Cim imenitnejši svetnik, tembolj teče vmo r^o mizah. V Barkovljah je bil Sv. Jožef tudi počaščen, kakor se — ne spodobi. Na Kon*oveljski cest2 sta se skregali po polnoči dve g "uči fantov in sicer Barkovljani in Gretarji v Italijanih. Prišla sta dva orožnika ki sta pr.jela dva fanta, ki sta ravno šla mimo domov, jih ustavila in preiskala. Pri enem sta /ašLa «bokser*, pri drugemu pa nič. Kljub temu sta odvedla oba v zapore, kjer so ju tudi zaslišali m i i_j 1.: tmol n<7<>ur nrl sebi. oba obdržali. Ta, ki ni imel ničesar pri sebi, je seveda proti temu protestiral, kar fe gosp. b arkovljansk ega podbrigadirja tako razkačilo, da je fanta, tako pretepel po glavi, da je moral iskati pozneje zdravniške pomoči. Nasto ga )e dal zvezati za roke in noge in ga spet vrgel v zapor, kjer ga je obdržal do 10 ure zjutraj. Zdravnik mu je konstatiral različne poškodbe ob desnem sencu, pod očesom in na nosu ter izjavil, da ozdravi v petih dneh, ako ne nastanejo komplikacije. Opozarjamo kompetentno obi astro na U slučaj težke kršitve zakona s strani njihovih podrejenih orfanov ter zahtevamo strogo preiskavo ia, kazen za krivce. Gospod Casagrande. V nedeljski »E | in smo prišli vsa v rusko ujetništvo, mi podrobnosti n*so znane, vem samo, da je poveljnika za ta ^hraber* čin odlikoval višji armadni poveljnik nadvojvoda Friderik s pohvalo. In ta poveljnik je bil črnovojniški poročnik Angelo Casagrande, rodom iz Ajdovščine, stanujoč v Trstu, kjer je vodil neko *botego«. Tako prilično gospod predavatelj. Pripominjamo, da se je ta zločinec nahajal do pred 14 dnevi v naši bližini. Bil je nastavljen ko* knjigovodja pri neki firmi v Domžalah. Izvohal je, da mu je g. Adamič — kot Peter slaba vest — za petami, pa jo je odkuril v Trst, od koder je poprej pobegnil iz strahu, da bi ga tam ne zgrabila roka pravice.« Mladinsko društvo < Pro«veta» ima danes retlni sestanek ob 20. uri. Ker o na dnevnem redu važne točke, se vabijo člani in članice, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Pevsko drnftro Adrija v Barkovljah bo 4mek> 29. t m., ob 7 uri zvečer, v gornjih prostorih »Obrtniškega društva« svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabijo se tem potem vsi drustveniki in podporni člani, rfa sc ga udeležijo v obilnem številu. — Odbor, Naročaina za telefon. Višja direkcija pošte brzojava naznanja: Od 1. aprila t. 1. dalje se naročnina za telefon ne bo več pobirala na dc«nu, temveč jo bodo morali plačevati naročniki pri tukajšnjem osrednjem telefonskem ■praćki. Plačilo ^e bo moralo izvršiti od I. dalje fn najkasneje do 15. aprila, sicer se bo zveza prekinila. Naročnikom bodo zadevno na razpolago 4 okenca pri poštni blagajni (postna palača, 1. nacbtr.) od 9 do 12 in od 16 do 18. Ob gorio zna če nem času »e mora plačali naročnina za april, maj in junij L L kakor tudi Iz triaikega življenja Aretiran slepar. Pred včerajšnjim je bil are-tfc-an Miloš Bol jak, stanujoč v ulici Fabio Severo, ker Je osleparil neko banko v Zagrebu za 750.000 kron. Radi protipostavne nošnje orožja je bil preteklo noč aretiran v ulici delTIstria ie^ večkrat kaznovani Anton N., stanujoč pri Sv. Marifi Magd. Odgovor za stari greh. Včeraj zjutraj je bil aretiran in nato odpeljan v zapor v ulici Co-roneo pomorskih natakar Kari Osteraich, stanujoč v ulici Michelangelo Buonarotti št 720. Natakar bo dajal odgovor za poneverbo, katero je bil izvršil pred nedolgim časom v škodo neznane osebe. Dva slučaja blaznosti. Včeraj zjutraj so pripeljali v opazovalnico v tukajšni mestni bolnišnici kmeta Josipa G. iz Sv. Nedelje pri Vi-žinacLL Kmetu se je zmešala pamet Tedaj je hodil po vasi in je grozil vaščanom, da jih bo pomoril. — Tudi Alojziju F., stanu jo čemu v ulici Moise Luzzatto, se je zmešala pamet Pripeljali so ga v opazovalnico. Vinski duhovi. Marijan G., stanujoč v ulici S. ApclKnare, se je nahajal v nedteljo z družbo v neki gostilni v Ricnsanjih. Tam je pil na vse pretege. Ko je bil v gostilni ni bil Bog si ga vedi kako vinjen. Toda ko je prišel na zrak, mu je Šlo močno vino v glavo in tedaj so imeli prijatelji z njim veliko gorje. Z veliko težavo so ga privedli do Lovca. Tu je padel v nezavest Pozneje so ga odpeljali z avtomobilom rešelne postaje v bolnišnico. Med potjo je delal Marijan veliko zgago: razbil je par šip v avtomobilu in je pokvaril dve nosilnici. Ko je bil v bolnišnici, je pa začel zmerjati zdravnike in sploh vse one, ki so se nahajali v njegovi bližini Kmalu potem je prišel v bolnišnico G. brat in je zahteval, naj izputijo Marijana. Ker pa mu niso ustregli tej želji, je začel tudi on zmerja.t i zdravnike itd. Radi takega obnašanja so ga aretirali. Ne vc, kdo ga je ranil. Trgovski pomočnik Enril Furiani, stanujoč v ulici della Tesa št 170, je sedel v nedeljo okoli polnoči v neki gostilni v ulici Settefontane, kjer so se nekateri možakarji, ki so ga imeli več ali manj pod kapo«, neprestano prepirali radi denarnih zadev. Beseda je da4a besedo in končno so si skočili vinjeni možje za vrat.' Trgovski pomočnik je z zanimanjem opazoval razjarjene goste a ko je videl, da postaja zadeva čezdalje resnejša, se je izmuznil iz gostilne. Toda, ko je prestopil prag, so se prilovili za njim omenjeni pivci in so nadaljevali pretep, katerega jhn je bil prepovedal gostilničar v gostilni, na ulici. Kmalu potem je povlekel eden izmed pijane družbe iz žepa samokres in je izstrelil. Krogla je ranila trgovskega pomočnika, ki je bil že oddaljen par korakov od gostilne. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. Inšpektor policijskih agentov Doljak, ki je uslužben v bolnišnici, je zaslišal ranjenca: vprašal ga je med drugim, kdo ga je bil ranil. Ranjenec je izjavil, da ne pozna ranika. Sploh ni niti videl, kdo izmed preteoačev ie ustrelil. Poliriia zaslediti* s4fo bdijo tald ukropš, ki odfrrmrfro po-trebam ljudstva.. »Osrednjemu ttradn n O0ve dežele In zakladnemu mfakUatf v Rima] Z obvestilom z dne 14, marce 626-997 je glavni civilni komisariat odredil položitev avstro-ogrskih kron do 20. marca pri emisijskih bankah z edino obrezo državnega zaklada, da izplača položite!jem toliko, kolikor bi jim Slo pri razdelitvi aktiv avstro-ogr-sJke banke. Določeni rok je prekratek, da bi moglo ljudstvo zadostiti odredbi. Ta odredba je na dhigi strani za mnoge posestnike kron jako škodljiva, ker jemlje pravice posestnikom kron, ld imajo vse pogoje, da bi se poslužili poznejše izmenjave, kakor je bila odrejena s členom 2. zakona o končni izmenjavi valute. Ker ne more upravna odredba razveljavljati pravice, ki je bila pridobljena po zakonu, je potrebno, da se dajo ljudstvu gotova in trdna navodila. Tudi v tem pogledu je potrebno podaljšanje roka in izdanje nove jasne in natančne odredbe. Prosim posredovanja, da se storijo potrebni ukrepi. Dr. Pettarin.« Enak brzojav se je poslal tudi glavnemu civilnemu komisarijatu v Trstu. BorsiM por žila. Taja valuta aa fafalkem trgus , . . * 2.35 2.45 . . . -.31.- -.34 ... 33.75.- 34.50 ogrske krone .••«•« svstrijsko-nemške krone. češkoslovaške krone • • dinarji • • •••••• leji <••■••(••« marke dolarji! ....... , francoski franki • • • « švicarski franki . . . . angleški funti papirnati. angleški funti, zlati . . napoleoni....... 24.—.— 25.— 14.25.— 15.— 6 95.— 7.95 19.35 — 19.50 177.—.—177.50 380,—.—384.— 85.50- 85.75 93.75.— 95.75 75.— 76,— ZQ puujc Ml< mm j Moriti. Mali oglasi ŠIVALNI STROJI «Singer» se prodajo obrokte, kupujejo se stari in sprejemajo popravila. Ulica Coroneo 1, na se Dellavedova. 564 SLUŽKINJA s soričevali sie sprejme. Ulica Coroneo 1, pri vratarju. 565 POZOR! Srebrne krone, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sisi Belleli Vita, via Madonnina 10, I. 16 LISTNICA UREDNIŠTVA POROČNA SOBA iz spaljenega, zajamčeno suhega bukovega lesa se proda za L 1500, druga masivna, polirana, krasna za L 1800, tretja hrastova, polirana, s franc. psiho, prvovrstno delo, za L 1850, četrta, jesenova, polirana L 1900. Izredna prilika. Turk, Via Rosstni 20. 561 Tiskarna brez konkurence, združena s knjigarno in prodajo časopisov, išče vsled izselitve lastnika družabnika, ki bi samostojno vodil naprej to podjetje. — Potreben kapital 60.000 lir. Naslov pri upravni št vu. MHsi-M! Naznanjam cenj. odjemalcem, da sem odpr* v Divači št. 69 veliko zalogo istrskega vina na debelo. Vino je pridelek Iz lastnih vinogradov v Fontane (Istra). Konkurenčne cene. (158) Udani lastnik. Vesti z Goriškega Smrtna kosa. V visoki starosti 94 let je umrl prejšnji teden v Zakojci pri Hudajužni Jakob Bevk, ded urednika *Mladike» in «Go riške Straže« Franceta Bevka; moi je še do zadnjega lahko čital iz knjig, bil je v letih 1848 do 1586 vojak na Laškem in je še do pred kratkim rad obujal svoje stare, zanimivih do. godkov polne spomine. Zapušča celo vrsto vnukov in vnukinj ter pravnukov in pravnu kinj. Naj počiva v miru! Mož ubil ženo. Prejšnji teden se je zgodilo v Gorici na trgu del Cristo nenavadno hudodelstvo. Tam sta stanovala dva zakonca, doma od Vidina, ki nista živela v soglasju; mož je bil pijanec in zapravljivec, ki se je poročil manj iz ljubeznii kot radi tega, da je dobil ženo tudi nekaj premoženja, ki ga je lahko zapravljal. Jasno fe, da je prišlo večkrat do pre pira in je mož ženo tudi pretepal Zadnjič sta se zopet sprla, mož je vzel teda-j revolver in jo je ustreliL Ona je bila v blagoslovljenem stanu in zapustila dva otroki. Zverinskega moža so na licu mesta aretirali. Samomor. Pod Kostanevico se je ustrelilo neko 27 letno dekle. Vzrok je bila menda je tika. Izmenjava avstro - ogrskih kron in goriški deželni odbor. Deželni odbor goriški je uvide! pri proučevanju v zadnjem času izdanih odredb glede izmenjave avstro-o-grskih kron, ki jih še imajo v Julijski Krajini bivajoči državljani, da je popolnoma nemogoče, da bi se vsi lastniki takih bankovcev mogli ravnati v s vrbo čuvanja lastnih interesov po izdanih navodilih m se je radi tega obrnil na pristojna osrednja in krajevna oblastva s sledečim brzojavom, s katerim zahteva, da se z vso pospešno- G. Ignaciju Pisk: Glede letnikov 1899—1900 odrejajo navodila za izvršitev kr, naredbe z dne 19. septembra 1921, št 1331, s katerim se uvajajo v novMi pokrajinah zakoni o novačenju za kr. armado v § 40 sledeče: Onim, ki so bili rojeni v letih 1899 in 1900 ter so bili pod bivšo vladavino spoznani za «začasno nesposobne* oziroma, ki se mso Iz kakršnega-sibodi vzroka uvrstili v vojake (asentirali) pod brvSo vlado, ne da bi bili definitivno spoznani za nesposobne za vsaktero službo, URADNIK korespodent knjigovodja, vešč slovenskega, srbo-hrvaskega, italijanskega, nemškega jezika, vseh pisarniških in skladiščnih poslov, išče primerne službe; pod «Korespondent». 563 SPREJME se takoj delavec, izvežban pri beneški žagi. Pojasnila: 2aga Angeli, Divača. 562 nju z ou*m,--------, pa določa: Vojaška služba, katera se je od služito v italijanski ali v kaki drogi, z Italijo zrezani ali pridruženi armadi, oziroma v av-sttc-ogerskl armadi, mora veljati v vsakem oziru za redno vojaško službo. Normalna doba za pregled letnikov 1899 in 1900 konča z letam T9S2 t % mladeniči rojeni 1899—1900 gredo letos zadilf&rat! na nabor. Tisti, ki so bili že v vojaftki službi si morajo seveda preskrbeti dokumente ki to dokazujejo, v skrajnem primeru tozadevno potrdilo občine. Kdaj bodo nabori se ne ve še, najbrže v aprilu ali maju. To je navsezadnje postranskega pomena. Skoro gotovo Je, da se bodo mladeniči, ki bodo potrjeni, moriK predstaviti v jeseni za redno vojaško skržbo._ se je izgubila v nedeljo ditelj je naprošen, da jo štvo. v Ricmanjih. Naj prinese v upravni-557 ČEVLJARSKI poi-delavec se takoj Rozzol in Valle 727. SEMNJI za parkljarje v Divači so zopet odprti, — Tam se vrše 26- vsakega meseca tudi znameniti semnji za konje. i52 2E 3 sprejme 558 SKLADIŠČE s tremi vhoda, Naslov pri upravništvu. se da v najem. 559 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar. Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). Poslano*) PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman (95) *Tudi faz sem že mislil na ta,9 Je pristavil Filip, «zato pa sem pridržal živež in vodo na bnodu. Ze iz lega vzroka nas ne bodo zapustili.*- • Saj res, da.» Kranc je bil na straži, Filip pa je $el k počitku, ki ga je bil tako potreben. Amina ga je •prejela z razprostrtim? rokami «Ne bojan ae,» je rekla, «ampak mi ta divja razno!ično«t še ugaja. Sli bomo na suho, si postavili pod kokosovim drevjem kodaro in če papoti dan, ki nam prinese refttev. mi bo še tefko zapustiti najin samotni otok. Česa naj bi ji le lekla razven tebe?» «V rokah Vsemogočnega smo, draga, in kol fco hotel on, se bo zgodilo. Zahvatimo ga, da pi ie hujSe. Toda sedaj potivajra,* Je Filip lavi!, ckajti kmalu bom moral iti na stražo SaŠrsce se je vadš^nila na modrem nebesnem pbLok« in se ugfedalo v mirnem morskem zrcalu. Brod je plui mimo otokov in nič več ni bOo upanja doseči jih; toda na zapadnem ob-&arfu je bilo videti ostre robove In deble ko-kosoWh dreves m v to smer je tudi brod neslo. Po zajeteritu so mornarji spet prijeli za vesla, ko so nenadoma zagledala roparsko fadernico, ki je prihajala od otokov sem njim nasproti. Da so bili v ladji razbojniki ni bilo nobenega dvoma; t orla Filip in Kranc sta bila mnenja, da so dovolj močni ubraniti se jih, če bi jih s hi čajno skušali napasti. O tem so obvestili tudi mornarje, med katere so razdelili orožje in jim takoj zaukazali odložiti vesla in čakati sprejema« Kakor hitro je pirat priplul za streljaj blizu in premo trii nasprotnike, je razpostavil topove in oddal strele. Karteče so mnogo Filipovih mornarjev ranile, čeprav je naš junak zapovedal, da sc mora na brodu in v čolnih vse vleči po tleh. Pirat se je vedno boJ> bližal m njegovo streljanje je postajalo vedno usodneje, ne da bi «Utrechtovo» moštvo imelo prilike sploh odgovoriti. Konečno je bil edint izhod sklep naj čolni napadejo pirata. Filip je pritrdil, poslal v čolne še več ljudi, nad katerimi je prevzel poveljstvo Kranc, medtem ko so se odtrgali od broda. Komaj pa se js to zgodilo, so se čolni kot v ena misli obrnili in od veslali v nasprotno smer. Filip je čul le Krancov vzklik, še je videl kako se fe njegov meč v zraku zabtiskal — trenotek kasneje pa je skočil zvesti mornar v valove in splaval proli brodu. Zdelo se je, da so se čolnarji, da bi rešili denar, med sabo sjedinili — prepustiti brod svoji usodi; le s tem namenom so sklenili napasto sovražno ladjo, da bi se osvobodili nadležnega bremena. Zaznan so b2e vse Kran-co vc grožnje in pretnfe. Mornarfi so ga ko teli umoriti in ko je uvidel. da nič ne zaležejo njegove besede, je skočil iz čolna. Kovačnica anonimnih pisem, ki posluje v Postojni že delj časa, je osrečila podpisanega s znakom »La mano nera«. Vse grožnje, ki se tičejo moje osebe, puščam v nemar. Kar se pa tiče groženj, na- /m Hovacra- ca naslovi dotičnim, a mene posti v miru. Da bi jaz kot prileten mož bil odgovoren, da bi posečale nekatere gospice plese in da bi jih jaz sam tja voml, je pa menda nekoliko pretirana zahteva. Da je koračnica, kjer s>e fe zvarilo pismo, domačega izvora, domače podjetje, dokazuje dovolj dejstvo, da je italijanščina pisana popolnoma v slovenskem duhu, da je slično pismo z enako pisavo in v enaki kuverti prejela neka druga oseba, a v slovenskem jeziku. In pa kuverta! Je to tip, ki se je uporabljal za tava. vojne pri višjih avstrijskih poveljstvih, z vtisnjenim velikim možna rjem in napisom »Artillerie v on Gorz 1915-1916«, torej popolnoma domače vojno blago, Kovačnici anonimnih pisem pa svetujem, naj mi prihodnpč piše v slovenskem jeziku, ki ga jfe bolj zme-n- in ga jr.z boljše razumem, na se poprime bolj koristnega dela, a mene naj pusti v miru. V Postojni, dne 10. marca 1922. Makao Šeber, posestnik in tiskar. NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne chiKoniers, s p 'ne sobe od L 1900 25 Kmetils&ti zadruga u Trstu registrovana zadruga z om. por. vabi na omarice, dalje. Fonderia 12, I. desno. IVAN KACIN, Gorica, Via della Croce 10 (za Komora), izdeluje vsakovrstne hormoni]e za pevska društva, cerkve itd. popravlja in uglašuje orgije in klavirje. Prodaja tudi na obroke. Zahtevajte cenik. 388 POZOR MIZARJI! Vsakovrstni furnir krnise se dobivajo pri Ivanu Kacinu, Gorica, via della Croce 10. Pošilja tudi po pošti 389 EzrnATiui za vse zivinsKe Doiezm, rediint prah, fluid itd. Lekarna v IL Bistrici. ' 28 NOVE POSELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v uL Fonderia 3. 46 UČENCA iz poštene hiše za trgovino mešanega blaga, sprejme takej Ivan Zelen, Senožeče. 545 SEMENSKI, tolminski krompir je na prodaj. G ori up, Prošek. 547 *) Za člaak* pod tam naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva. KOSE znamke «divji mož», «dva goloba» «ka£a* najboljše vrste se oddajo na debelo; cena 10'50 Lir franko Trst. Cehovin <5c Co. XY Settembre 65. I._ _541 OGLARJE, vrtnarja, apneniča'^e karnarskega mojstra za strojni o me J. Zure, Semič — Sloveinja. a in ope-rat, sprej-551 STARO ŽELEZO težko kupujem po L 18.—. A. Cerneca, ViIstitutto št. 8. 278 CUNJE kupujem po 30, staro železo po 20. Skladišče via SoKtario 14. 51 SREBRNE KRONE plačujem po cenah, drugi ne premorejo. Pondares 6, I. ki jih ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. aprila, ob 7,10 url v dvorani Del. In konsum. društva pri Sv. Jakobu v Trstu (Campo S. Giacomo 5) s sledečim dnevnim redom : 1. Overovljenje pooblastil delegatov podružnic. 2. Poročilo nacelništva. 3. Poroči'o nadzorništva. 4. Odobrenje bilance za I. 1921. o. JJoaatKi in sprememba pravil. 6. kvolitev novega načelništva in nadzorništva. 7. Slučajnosti. NačefniŠtvo, V smislu § 28. je občni zbor sklepčen pri navzečnosti tretjine članov v nasprotnem slučaju se m ra v treh tednih razpisati drug občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih. (147) EGIPTOVSKI profesor grafologije pove ka rakter in usodo življenja. Sprejema vsaki i dan od 13—19. Via Udine 12, p t. 331! Zastopstvo za Julijsko Krajino Erm&nno Morgerssleli* — Trs! Via U90 P ©ioni o 3 21 Potrt! neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni, nepozabni soprog, eče, tast, ded, svak, stric, gospod Josip Černigoj posestnik, urar in knjigovez V visoki starosti 83 let, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil dne 22. t. m. iz župnišča v Kamnjah. KAMNJE-SV. KRIŽ-CESTA, 20. marca 1922. Henrik, vikar, Karo!, posestnik, Roman, trgovec, Josip, trgovec, Franjo, župnik, Slavko, učitelj, sinovi. Marija, Anica, Pavla, hčere. Franjo Vrtovec, posestnik, Kari Bratina, šol. voditelj, Ante Vodopivec, davkar, zetje. Marija roj. Berbitč, Marija roj. Slejko, Milica roj. Skrinfar. Elza roj. plem, Klemenova snahe. Vsi ynuki in vnukinje ter ostali sorodniki.