137 Glasnik SED 55 I 3–4 2015 Poročila Anja Jerin* * Anja Jerin, mag. etn. in kult. antr., viš. kust. dok., Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, 1000 Ljubljana; anja.jerin@etno-muzej.si. POROČILO S 4. KONFERENCE SHARING CULTURES 2015 21.–23. september 2015, Lagos, Algarve, Portugalska Mesto Lagos, ki leži v zahodnem delu portugalske pokrajine Algarve, je zaradi svojih naravnih danosti in prijaznih ljudi pravi magnet za turiste. Letos je bilo izbrano za partnerja pri organizaciji konference Sharing Cultures 2015, ki je bila med 21. in 23. septembrom 2015 v tamkajšnjem kulturnem centru. To je bila že 4. mednarodna znanstvena konferenca o nesnovni kulturni dediščini, ki v organizaciji nevladne usta- nove Green Lines Institute for Sustainable Development 1 s sedežem v mestu Barcelos na Portugalskem poteka vsaki dve leti na eni od izbranih lokacij. 2 Nesnovna kulturna dediščina, ki je v Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) (v nadalje- vanju Konvencija) opredeljena kot prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine in z njimi povezana orodja, predmeti, izdelki in kulturni prostori, ki jih skupnosti, skupine in po- samezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine, je bila glavna tema konference. Svoje poglede na nesnovno kulturno dediščino v luči lastnega dojemanja Konvencije, njenega pomena za varovanje nesnovne kulturne dediščine in tem, ki jih zaobjema, so referenti, ki jih je bilo več kot 50, 3 predstavili v treh dneh na vzporednih sejah od jutranjih do poznih popoldanskih ur. 1 http://www.greenlines-institute.org/greenlines-institute/en/en_home. html. 2 Prvič je bila konferenca organizirana leta 2009 na otoku Pico, dve leti pozneje v kraju Tomar, leta 2013 pa v mestu Aveiro na Portugalskem. 3 Konference se je udeležilo več kot 50 referentov iz evropskih (Angli- ja, Češka, Italija, Madžarska, Poljska, Portugalska, Slovenija, Škot- ska, Španija, Turčija) in zunajevropskih držav (Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Kitajska, Japonska, Združene države Amerike). Uvodna seja konference se je začela v ponedeljek, 21. sep- tembra 2015, ko so predstavniki občine s predstavitvami mesta Lagos udeležencem približali mesto in življenje v njem. Organizatorji so poudarili, da so glavni cilji konfe- rence prikazati udeležencem razumevanje nesnovne kulturne dediščine v različnih državah, nam omogočiti izmenjavo informacij o njenem stanju, varovanju, izkušnjah, problemih in vprašanjih ter nadaljevati pogovor o nesnovni kulturni dediščini v sklopu glavnih tem, ki jih poudarja Konven- cija. Sledile so seje, ki so po sklopih obravnavale naslednje teme: 1. Ustno izročilo in izrazi, 2. Uprizoritvene umet- nosti, 3. Družbene prakse, 4. Tradicionalna obrtna znanja, 5. Upravljanje in promocija nesnovne kulturne dediščine, 6. Avtentičnost nesnovne kulturne dediščine, 7. Nesnovna kulturna dediščina in izobraževanje, 8. Posebna tema: Eko- muzeji, muzeji skupnosti in živeče skupnosti. Prisotni refe- renti, med njimi so bili številni raziskovalci, ki so zaposleni na različnih univerzah, smo bili ob koncu prvega dne pova- bljeni na ogled starega dela mesta Lagos, naslednji dan pa smo nadaljevali s sejami po programu konference. V sklopu 5. teme konference, ki je bila posvečena upravljanju in promociji nesnovne kulturne dediščine, sva s prispevkom Promotion of the Intangible Cultural Heritage in the Slo- vene Ethnographic Museum sodelovali predstavnici slo- venskega Koordinatorja varstva žive dediščine (v nadalje- vanju Koordinator) Anja Jerin in Nena Židov. 4 Predstavili sva načine ukvarjanja z nesnovno kulturno dediščino in 4 Od leta 2011 naloge Koordinatorja varstva žive dediščine opravlja Slovenski etnografski muzej. Kulturni center Lagos. Foto: Anja Jerin, 2015. Utrinek s konference Sharing Cultures 2015. Foto: Anja Jerin, Lagos, 2015. 138 Glasnik SED 55 I 3–4 2015 njeno promocijo v okviru rednega dela Slovenskega etno- grafskega muzeja in v okviru izvajanja nalog nacionalnega Koordinatorja glede na Konvencijo in slovensko zakono- dajo. Kot predstavniki Koordinatorja skrbimo predvsem za promocijo slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je vpi- sana v Register žive dediščine 5 (v nadaljevanju Register) ali razglašena za živo mojstrovino, kot muzej pa na nesnovno kulturno dediščino gledamo širše in upoštevamo tudi ne- snovno kulturno dediščino neslovenskih kultur. Pri tem sva želeli izpostaviti tudi temeljne dileme, s katerimi se redno soočamo. Gre za vprašanja o vrednotenju nesnovne kulturne dediščine ob vpisu v nacionalni Register, ob razglasitvi za živo mojstrovino ali ob oddaji nominacije za vpis na enega od Unescovih seznamov in registra. 6 Ob tem se moramo za- vedati, da smo samo opazovalci trenutnega stanja nesnovne kulturne dediščine in s svojo prisotnostjo ne smemo vplivati na njen razvoj oziroma povzročiti njene »zamrznitve«. Zato ocenjujeva, da so etnografski muzeji lahko zelo primerne ustanove za promocijo nesnovne kulturne dediščine, ki se or- gansko vključujejo v delovanje njenih nosilcev. Ukvarjanje z nesnovno kulturno dediščino po določilih Konvencije in slo- venske zakonodaje pa ni vedno v skladu z našimi strokovnimi pogledi. 5 http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/regi- ster_zive_kulturne_dediscine/ seznam_registriranih_enot_zive_kulturne_dediscine/ 6 Gre za Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, Seznam nesnovne kulturne dediščine, ki jo je nujno nemu- doma zavarovati, in Register dobrih praks varovanja nesnovne kultur- ne dediščine. Na plenarni seji, ki je bila v sredo, 23. septembra 2015, smo strnili pričakovanja ter analizirali zastavljene in uresničene cilje konference. Do določenih zaključkov so prišle tudi po- samezne sekcije. Iz predstavljenih referatov je bilo razvidno, da se na različnih koncih sveta srečujemo s prvinami ne - snovne kulturne dediščine, ki so si med seboj zelo podobne. Dediščina je med ljudmi lahko dobro zakoreninjena, a če po- samezni nosilci in širše lokalne skupnosti te dediščine ne pre- poznajo kot pomembne za lastno okolje in svojo identiteto, dediščina ne more preživeti v svetu, kjer ima glavno vlogo globalizacija. Prav kompleksnost in raznolikost dediščine ji omogočata obstanek. Udeleženci konference smo se strinjali, da nesnovno kul- turno dediščino težko obravnavamo brez upoštevanja snovne dediščine. Vsekakor velja tudi obratno, saj snovna brez nesnovne ne bi obstajala. Upravljanje nesnovne kulturne dediščine ne more in ne sme potekali brez sodelovanja njenih lastnikov – nosilcev, ki s to dediščino živijo, jo razvijajo in stalno spreminjajo. Raziskovalci pa smo tisti, ki stanje na te- renu le od daleč spremljamo in sledimo njegovemu razvoju, nikakor pa dediščinskih prvin ne smemo formalizirati. Ugotovili smo tudi, da je zastavljen model posveta, ki ga sestavljajo predstavitve, razprave in končno srečanje, dober model, ki omogoča povezovanje med udeleženci, izmenjavo njihovih znanj, mnenj in izkušenj ter nadaljnje sodelovanje pri spoznavanju in varovanju nesnovne kulturne dediščine v posameznih državah. Povzetki predstavljenih referatov so objavljeni v zborniku Sharing Cultures 2015: 4th International Conference on Intangible Heritage, ki mu je kot e-knjiga dodana zgoščenka z vsemi referati. Poročila Anja Jerin