RAČUNALNIŠKO PODPRT INFORMACIJSKI SISTEM V MUZEJU
MAG. MILAN MEZA
V sodobni družbi so zahteve po informacijah vse večje. Zato je nujno uvajanje sodobnih metod, ki jih ponuja računalniško podprta informacijska tehnologija v muzejsko poslovanje. Čeprav je pri delu v muzeju mogoče uporabiti računalnik na različnih področjih bomo v tem delu opisali uporabo računalnika pri dveh opravilih, ki sta pri kustusovem delu pogosta:
—	obdelava besedil (delo, z dokumentacijo)
—	gradnja podatkovne baze o muzejski zbirki.
Za omenjena opravila zadostuje, da se muzej oskrbi z ustreznim mikro-računalnigkim sistemom. Ta sistem naj poleg mikroračunalnika s CP/M operacijskim sistemom vsebuje še matrični tiskalnik. Na našem tržišču imamo različne mikroračunalnike, na katerih je mogoče izvajati zahtevana opravila. Omenimo naj le dva mikroračunalnika, ki sta plod domačih proizvajalcev:
—	mikroračunalnih PARTNER Iskra-DELTA
—	mikroračunalnik DIALOG P Gorenje
Partner ima večje zmogljivosti in boljše programsko zaledje. V primerjavi z Dialogom pa je precej dražji.
Kombinacija: mikroračunalnik Dialog in tiskalnik Robotron omogočata solidno izvajanje omenjenih opravil, kupimo pa ju lahko po zmerni ceni,
UREJANJE BESEDIL
Urejanje besedil z računalnikom je mogoče z urejevalnikom besedila. Dobimo ga na disketi. To je programski paket, ki omogoča, da uporabimo računalnik kot sodoben pisalni stroj, ki pa ima še dodatne možnosti spreminjanja oblike pisanih besedil. Tudi urejevalnikov besedil je več. Iskra-DELTA ponuja svoj TP (tekst-procesor), med najpopularnejšimi pa je WS (word star). Ta urejevalnik je mogoče uporabljati tako na Dialogu kakor tudi na Partnerju, zato si poglejmo njegove zmožnosti. Uporaba urejevalnika je preprosta, uporabnik pa se ga hitro nauči. Za razloček od pisalnega stroja se pisano besedilo pojavi na zaslonu računalnika in ne na papirju. Tudi v novo vrstico ni potrebno postavljati, saf nam to napravi računalnik. Pri tem poravnava desni rob besedila na predhodno nastavljeno širino.
Ce se pri pisanju besedila zmotimo, lahko napako brez vidnih posledic preprosto odpravimo. S kontrolnimi tipkami lahko poljubno črko v napisani besedi zbrišemo, Sodamo ali nadomestimo z drugo. V napisanem 148 tekstu lahko vstavljamo ali brišemo nove besede, stavke ali odstavke. Na
poljubno mesto teksta, ki ga pišemo, lahko vnesemo dele iz kakšnega drugega teksta.
Urejevalnik je sposoben po ustrezni zahtevi uporabnika, poiskati zahtevano besedo v tekstu in jo nadomestiti z drugo.
Ko končamo s pisanjem in popravljanjem teksta, ga prenesemo na disketo. Tu je besedilo varno spravljeno. Za shranjevanje porabimo malo prostora, saj imamo na disketi s površino približno 1 dm3 spravljenih več sto tipkanih strani besedila. Besedilo iz diskete nrenesemo v računalnik, kjer ga lahko preprosto popravljamo ali dopolnimo, nato pa ga zopet prenesemo na disketo. Ce ga želimo tiskati na papir, to preprosto izvedemo z ustreznim ukazom. Pri tiskanju imamo možnosti nastavitve:
—	števila vrstic na strani
—	zgornji prazen rob
—	spodnji prazen rob
—	oštevilčenje strani
—	obliko črk
—	podčrtavanje posameznih besed
—	tiskanje le dela teksta itn.
Besedilo tiskamo poljubnokrat.
OBLIKOVANJE PODATKOVNE BAZE
Drugo, prav tako pomembno opravilo, kjer lahko uporabimo računalnik pri muzejskem delu, pa je oblikovanje podatkovne baze o muzejski zbirki. Da lahko uporabimo računalnik pri tem opravilu, moramo kupiti programski paket za delo s podatkovnimi bazami. Za omenjena računalnika lahko kupimo dBASE II. Ta paket omogoča, da zgradimo:
—	podatkovno bazo, v katero so vneseni muzejski eksponati z najpomembnejšimi podatki
—	pripadajoče programe, ki omogočajo dograjevanje baze, brisanje posameznih elementov baze, iskanje po bazi itn.
Vse zastavljene naloge lahko učinkovito rešimo s programskim paketom dBASE. Za zaokrožene zbirke lahko naredimo več samostojnih podatkovnih baz. Za velenjski muzej smo poskusno oblikovali podatkovno bazo in Pripadajoče programe za njeno uporabo.
Pri tem pa nismo uporabili programskega paketa dBASE, Bazo smo oblikovali v mikro-prologu, ki je za delo s podatkovnimi bazami zelo učinkovit, pripadajoči programi pa so preprosti in kratki. Pri delu smo uporabili mikroračunalnik Dialog P in tiskalnik Robotron RGB.
Za boljšo preglednost smo v bazo vnesli dejanske podatke o eksponatu, knjigi, fotografiji itn. in ne šifriranih podatkov, ki bi omogočili manjšo bazo.
Če podatkov v bazi nimamo šifriranih, lahko z bazo dela tudi tisti, ki ši-friranega ključa ne pozna.
KAMNITA HISA. TIPI IN OBLIKE
Ko na računalniku poženemo program, izpis:
se na zaslonu pojavi naslednji
149
IZBOR
1	VPIS PODATKOV
2	ISKANJE PO BAZI
3	BRISANJE PODATKOV
4	KONEC
Izberi ustrezno številko!
Če izberemo 1. lahko vpisujemo v podatkovno bazo nove podatke. Program nas sproti sprašuje za posamezne podatke:
NAHAJALIŠČE
ŠTEVILKA
OBDOBJE
KRAJ
PODROČJE
TEMA
Ko vpišemo podatke, nas sistem vpraša, ali so podatki pravilno vnešeni. Če odgovorimo pritrdilno, nas vpraša, ali še želimo vpisovati. Če ne želimo, se vpisani podatki vnesejo v podatkovno bazo, na zaslonu pa dobimo glavni izbor.
Delček podatkovne baze velenjskega muzeja ima naslednjo obliko:
(eksp knjižnica-muzej 1035009 «1901—1914« Velenje mat-kultura hmeljarstvo) (eksp knjižniea-muzej 1035009 »1901—1914« Velenje mat-kultura bančništvo) (eksp hemeroteka »0001297« »1848—1900« Skale mat-kultura časopisi-revije-knjige)
(eksp hemeroteka »0001297« »1848—1900« Skale duh-kultura branje)
(eksp hemeroteka »0001297« »1848—1900« Skale mat-kultura praznična-jedila)
(eksp hemeroteka »0001297« »1848—1900« Skale duh-kultura Šege)
(eksp hemeroteka »0001297« »1848—1900« Skale duh-kultura zdravilstvo)
Če izberemo iskanje po bazi, dobimo na zaslonu računalnika izpis:
Vstavljaj podatke o eksponatu, Če kateri ni pomemben ali znan, vstavi *.
Nato sledi po vrsti kakor pri oblikovanju baze:
NAHAJALIŠČE : ŠTEVILKA : OBDOBJE :
Če postavimo pri vsakem podatku *, pomeni, da nismo postavili pri iskanju nobenega pogoja, zato se izpiše celotna podatkovna baza. Kadar želimo podatke o knjigah, ki obravnavajo hmeljarstvo v Velenju, vstavimo:
NAHAJALIŠČE : knjižnica-muzej
ŠTEVILKA : *
OBDOBJE :*
KRAJ : Velenje
PODROČJE :*
Tema : hmeljarstvo
Takšna podatkovna baza nadomesti kartoteko, po kateri je iskanje podatkov dolgotrajno in neučinkovito. Ogromne količine kartic pa nadome-150 stimo z nekaj disketami.