Stran 4. »UJEDINJCNI ZrLEZNlCAF?« Stcv. 8. niki o pomožnem osobiu niso rešili zadovoljivo vprašanje starostnega zavarovanja delavstva, marveč so preje obstoječe starostno zavarovanje poslabšali zlasti s podaljšanjem starostne dobe za dosego polne penzije ter z uvedbo naknadnih vplačil za ves čas prejšnjega članstva. Kot glavno poslabšanje pa smatra konferenca ukinjenje avtonomije penzijskega fonda, ki bo v bodočnosti, ako bi ostali v veljavi dosedanji predpisi, popolnoma pod vplivom in upravo delodajalca samega, delavstvo pa ne bi imelo na njega nikake ingerence. Konferenca konstatira, da je delavsko osobje po sedaj veljavnem pravilniku obremenjeno z velikimi dajatvami za starostno zavarovanje, ki pa nudi le malenkostne in daleko nezadostne penzije ter se čuti pri tem zelo prizadeto napram nastavljenemu osobju, katerega starostno zavarovanje je urejeno z daieko manjšimi obremenitvami. Konferenca sprejema za rešitev starostnega zavarovanja delavstva sledeče sklepe: 1. penzijski fond delavskega osobja mora biti avtonomna institucija s paritetno upravo, 2. čas za pridobitev pravice na polno penzijo naj se odredi analogno, kakor za nastavljeno osobje, s 25, od-nosno 30 leti, 3. z ozirom na daleko nezadostne prejemke delavstva naj se do sklicanja prve glavne skupščine penzijskega fonda, katera naj sprejme definitivni statut fonda, predpiše pravicc in dolžnosti članstva, odredi kot prispevek delavca le 2% njegovih prejemkov, 4. imovina prejšnjih penzijskih in proviziiskih fondov nai se prenese kot. osnovna glavnica v novi penzijski fond ter istočasno vračuna vse prejšnje Članstvo v novi fond brez vsakega doplačila. Ostale resolucije priobčimo prihodnjič Položaj delavstva na železnici. Vsak železničar mora biti organiziran v Uiedlnjenem savezu železničarjev Jugoslavije! ŽELEZNIČARJI. NE NASEDAJTE GROŽNJAMI Zadnje čase so posamezni tipi zopet začeli z nasilnim nabiranjem članov za gut« v a društva in organizacije. Taka nabiranja se vrie celo med službenim časom. Običajen pritisk, ki ga izvajajo nad ubogim železničarjem, je ta: »Ce boä pristopil, bo£ varen v službi, ne boš reduciran, ampak boš ob prvi priliki cek> nastavljen.« — Ce se delavec brani pristopiti, se mu namigne, da bo k mail u redukcija Iii naj se le pravočasno premisli.* S takim pritiskom in grožnjami se pridobiva člane. Dobro vemo mi in tudi do-tični gospodje, da so take organizacije na zelo trhlih nogah, ker drži članstvo skupaj le teror Ln bojazen in da se bodo take organizacije zrušile, čim bodo nastale take razmere, da bo ta teror onemogočen, kar upamo, da ni že več daleč! Smatramo za našo dolžnost, da ta teror onemogočimo In preprečimo izkoriščanje železničarjev. ki se nahajalo danes v najtežjem položaju. Vsled tega pozivamo vse zaupnike, da nam vsak poizkus izsiljevanja in izvajanja pritiska za pristop h kateremkoli druStvu takoj javijo, da bomo podvzell vse potrebne ukrepe, da raznim gospodičem, ki mislijo, da jim ie vse dovoljeno, pristri-žemo peruti. Centralna uprava USZj, Oddam takoj v najem vlsoprltlično hišo v Raj-hcnburgu, obstoječo iz I sobe, kuhinje, pritiklinami ter vrtom in njivo. Vse potrebne informacije se dobe pri: g. Jožef Jenčič, Videm pri Krškem. Železničarji! Zahtevajte pri Vaših nabav-Ijalnih zadrugah izrecno naše domače praške za pecivo znamke „Adrin". Za najboljše blago se jamči. Dobo od 1. 1918 do danes zamoremo deliti v dva glavna dela: v dobo do leta 1927, ko so izgubljali delavci sukcesivno le razne pravice in dobo po letu 1927, ko se je izvedla poleg tega še dalekosežna redukcija vseh njihovih prejemkov. 1918—1920. Prve dve leti po svetovni vojni so veljali v posameznih železniških direkcijah še vsi stari predpisi, ki so veljali za posartitZtie pokrajine v bivši Srbiji odnosno v bivši Avstro-Ogrski. Tako obstoječe železni carske organizacije, kakor me-rodajni faktorji so smatrali za nujno potrebno, da se vse te različne predpise o pravicah in dolžnostih osobja uredi z enotnim predpisom, ki bi veljal za vso državo. Organizacije so stale na stališču, da se mora to vprašanje rešiti !e na podlagi sporazuma med delodajalcem in delavstvom, kar pa se tedaj ni izvršilo, marveč je železniško ministrstvo izdalo »Začasni pravilnik za rokodelce in delavce« s pripombo, da pomeni to samo nekak provizorij, da se v tem času ugotove vse dobre m slabe strani tega pravilnika ter na podlagi izkušenj v najkrajšem času izda definitivni pravilnik za ureditev delavskega vprašanja na železnici. 1920—1923. Začasni pravilnik jc prvotno ukinil razne delovne rede, ki so veljali" dotlej, a kasneje je morala uprava te delovne rede zopet uveljaviti, ker se je izkazalo, da jc pravilnik skrajno pomanjkljiv, Dobra stran pravilnika je bila le ureditev delovnega časa, ki velja prav za prav še danes ter so vsi kasnejši pravilniki tozadevno pomanjkljivejši. Enako je pravilnik uredil stalnost delavstva in avtomatično napredovanje, ni pa mogel zadovoljivo urediti vprašanja prejemkov ter se je moralo pristopiti k uvajanju draginjskih in rodbinskih doklad obenem s porastom cen življenskih potrebščin, končno pa k uvedbi urnih plač na podlagi tržnih cen, ako se je hotelo zadržati v železniški služb! res prvovrstne delavce in profe-sioniste. 1923—1927. Leta 1923 so bile uvedene urne plače in tedaj je delavstvo prav za prav dobilo zadnji povišek svojih prejemkov, ker je bilo z uvedbo urnih plaČ ukinjeno avtomatično napredovanje ter uvedeno plačevanje po svobodni medsebojni pogodbi. Pri tem pa je delavec predstavljal daleko šibkejši del, kar je imelo za posledico, da je v času od leta 1924 do 1927 obdržal sicer približno enake osnovne prejemke, začel pa je že zgubljati na tako imenovanih »jxmranskih prejemkih*. Začetek večjih redukcij pade prav za prav šele v budžetno leto 1927'28. Pred to dobo se je sicer delavstvu odvzelo pravico na delovne obleke, ukinilo se je plačevanje prejemkov za državne praznike, začelo z redukcijo akordnih premij v kurilnicah ter premij v delavnicah. Enako so bile v tem času poslabšane vozne ugodnosti najprvo za delavce in na to za upokojence, katerim se je odvzelo pravico na neomejeno režijsko vožnjo, katera omejirev je še danes v veljavi. Vse osobje pa je bilo prizadeto s povišanjem voznih cen, Nadaljne znižanje prejemkov delavstva so povzročili odtegljaji za »Savez nabavljal-nih zadrug«, ki jih jc uprava odtegovala skozi tri leta, nadalje uvedba novega davka »Kuluka* in ukinjenje stanovanjske zaščite, kar je Imelo za posledico veliko povišanje najemnin ob istočasno zmanjšanih prejemkih. 1927 — 1. julija 1930. Prva splošna redukcija osnovnih prejemkov delavstva je bila izvršena s I. aprilom 1927, ko se je po nalogu uprave reduciralo delavstvu povprečno 10% njihovih plač, boljše plačanim kategorijam tudi do 15%. Tedaj se je ugotavljalo, da bo s to redukcijo doseženo ravnovesje v proračunu in ne bodo potrebne nikake nadaljnje redukcije ter se je apeliralo na vse delavstvo, da doprinese to žrtev. Vendar so se ze pozimi leta 1927 začeli uvajati daljši brezplačni dopusti najprvo v območju progovnih sekcij v zagrebški, sarajevski in subo-tiski direkciji, kateri so se na to razširili tudi na ostale direkcije, Progovno delavstvo je tako v zimskih mesecih izgubilo v večini železniških direkcij po 10 dni na rednem zaslužku, кзг je pomenilo za to kategorijo celih 40 % .znižanja prejemkov. V ljubljanski direkciji je trajal ta brezplačni dopust po po tri do šest dni mesečno. Brezplačni dopust se je razširil nato celo na kurilnice. Istočasno je bilo ustavljeno vsako napredovanje v urnih plačah. V delavnicah pa je začela uprava reducirati premije z uvel javi jen jem novih vremenikov in zniža van je m postavk ter so te premije v najkrajšem času padle za 50%, a v kurilnicah so popolnorm izginile. Delavstvo je pričakovalo rešitve svojega vprašanja od uvedbe stalnega delavskega pravilnika. Ta pravilnik je bil uveljavljen s I. julijem 19,30. 1. julija 1930 do danes. Pravilnik iz leta 1930 ni rešil delavskega vprašanja, marveč je samo sankcioniral vse dotlej izvršene redukcije ter uvedel kot novost poleg osnovne plače Še takozvano povečano plačo. Ta pravilnik pomeni veliko poslabšanje za vse delavce in profesioniste, ker je omejil stalnost, podaljšal službeno dobo za dosego polne penzije, uvedel ogromne naknadne prispevke za starostno zavarovanje, ukinil sistem delavskih zaupnikov v smislu zakona o zaščiti delavcev, pustil nerešeno vprašanje delovne obleke, večine postranskih prejemkov, poleg vsega tega pa ie še nejasen. Samo naknadni prispevki za starostno zavarovanje pomenijo nadaljno 10% znižanje delavskih plač. Redukcije so zadele leta 1931 tudi delavniško osobje na njih osnovnih prejemkih, ker je uprava najprvo uvedla ob sobotah šesturnik (5% znižanje zaslužka) na to pa celo znižala delovni čas sploh na šest ur, kar je jxmientlo 25% znižanje zaslužka. Kasneje je sicer uvedla delovni čas sedem ur dnevno, ki je trajal štiri mesece in so tedaj izgubili delavci povprečno \7% zaslužka. S I. oktobrom 1931 ter 1. aprilom 1932 pa je železniška uprava pot! imenom štednje ter uravnovesenja budžeta uvedla ponovno 10% znižanje prejemkov vsemu delavskemu osobju. Če upoštevamo le splošne redukcije ter uvedbo brezplačnih dopustov ter izločimo premije, potem je znašala redukcija osnovnih delavskih prejemkov v času od 1. aprila 1927 do I. aprila 1932 torej rekom petih let: Pri progovnemu osobju povprečno 50% njihovih prejemkov. Pri delavniŠkemu osobju povprečno 38% njihovih prejemkov. Pri ostalemu osobju pa povprečno 35% njihovih prejemkov. Podcrtavamo pa, da se ti procenti pri delavniŠkemu iu kuriluiškemu osobju zelo povečajo, če bi upoštevali še redukcijo premij rer dosežejo enako 50%. Kot prilogo A objavljamo kratek pregled izvršenih redukcij osnovnih prejemkov delavstva. Iz objavljenih tabel jc razvidno, da so danes prejemki tako nizki, da zadostujejo komaj za plačilo najemnine in najskromnejšo prehrano delavca, pri Številnih družinah pa ne pride niti po Din 100,— mesečno na osebo za vse potrebe ter je jasno, da ta znesek ne zadostvuje"mti za prebrano. V poročilu sekretarijata Sarajevo je navedenih par primerov, koliko ostane delavcu od njegove mesečne plače za hrano, obleko, kulturne potrebe itd., ter je iz teh primerov ukiniti vse one redukcije, ki so se izvršile v času od 1. julija 1930 dalje. Pregled redukcije osnovnih prejemkov delavstva. L Prejemki v času od I. januarja 1924 do 1. julija 1930. V tej dobi so büe uveljavljene urne plače, katere so sc gibale pri delavcih od Din 3.25 do Din 6.50 na uro, pri profe-sionistih od Din 4.50 do Din 9.— in celo Din 10.— na uro. V tabeli smo vzeli povprečne (ne najvišje) zaslužke. Mesečni zaslužek je znašal brez premij: Uslužbenec s službenimi leti Mesečni zaslužek Odbitki za boln. tn staro it. nv. in davek Izplačilni znesek Delavec z 1 letom službe 650'— 26 — 624 — Delavec z 8 leti službe 850'— 40'- 810'— Delavec z 35 leti sfužbe 1.250-— 75 — 1.175'— Profesionist z 8 leti službe 1 200 — 70'— 1.130*— Profesionist z 35 leti službe 1.700 — 90'— 1.610'- 2. Prejemki v Času od f . julija 1930 do t. oktol >ra 1931. Delavski pravilnik predvideva osnovne place in uvečanc plače. Uvečanc plače znašajo pri navadnem delavcu od 0% do 30%, za pol kvalificirane delavce od 0% do 40% in za kvalificirane od 0% do 50% od osnovne plače. V rabeli smo vzeli povprečne plače, v katerih je uvečana plača že zaračunana. Mesečni zaslužek brez premij je znašal: Uslužbenec s službenimi leti Mesečni zaslužek Odbitki ia boln. in starost, rav. in davek Izplačilni znesek Delavec z 1 letom službe 550-— 22 - 522 — Delavec z 8 leti službe 750-- 113 — 637'- Delavec z 35 leti službe 1.100'— 150 — 950' - Profesionist z 8 leti službe 1.050 — 200 — 850 - Profesionist z 35 leti službe 1.500'— 275 — 1 225*— 3. Prejemki v ča su od t. apr ila 1932 dal] e. Uslužbenec s službenimi leti Mesečni zaslužek Odbitki za boln. In starost. rav. In davek Izplačilni znesek Delavec z 1 letom službe 500- 20- 480'— Delavec z 8 leti službe 675-— 107 — 568'- Delavec z 35 leti službe 990*— 140* — 850' — Profesionist z 8 leti službe 945'— 180 — 765'- Profesionist z35 leti službe 1.3&0-— 260' — 1 090 — A. Prejemki delavstva pri secih pri petdnev progovnih nem brezpla sekcijah v a čnem dopu; .imskili me- itU. Uslužbenec s službepiml leti Mesečni zaslužek lOdbitki za boln. in starost. lav. in davek Izplačilni znesek Delavec z 1 letom službe 400'— 20-— 380— Delavec z 8 leti službe 540'— 102"— 438 — Delavec z 35 leti službe SOO — 13ö'— 664'- Profesionist z 8 leti službe 755-- 180*— 575'- Profesionist z 35 letisiužbe 1.080 — 255 — 625'- Vsi ti podatki so vze Ljubljana. ti po razme rah v direk ciji drž. Žel. Tiska* »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) - Odgovorni urednik: Jurij Stanko, Uubliana.^ Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujetünjcni Železničar«. Predstavnika: Jnrij Stanko v Ljubljani In Adolf Jelen v Mariboru.