! # - " '  #   F  #  & G(,D/ , 5:'.$ :, 55:'.!:, 555:'. " : ni podobi pod naslovom Teo- logia in poesia/Teologija v poe- ziji ponatisnjene vse njegove pesniške zbirke, druga, da so vse zbirke v celoti prevedene v italijanski jezik, da gre torej za dvojezièno italijansko-sloven- sko izdajo, v kateri si sledijo tri knjige: 1. V dnevih šumi ocean/ Nei giorni sussurra l’oceano, 2. Luè iz èrne prsti/La luce dal limo nero in 3. Kri/Sangue in Motnordeèi glas/La voce rosso- torbida. Nadaljna posebnost celotne izdaje je ta, da je vse pe- smi prevedel en sam avtor, in sicer prevajalec Luigi Michie- letto, kar pomeni veliko pred- nost, ker gre za enoten in sve` prevod, gre pa za prevajalca, ki se s Truhlarjevo poezijo ukvarja desetletja in je `e leta 1979 v Milanu izdal celoten prevod zbirke V dnevih šumi ocean. Izdaji je napisal naèelno raz- mišljanje profesor Sebastian Brock z oxfordske univerze pod naslovom Teologia in poe- sia: l’esempio di sant’Efrem (Teologija v poeziji: primer sv. Efrema), obse`no analitièno spremno študijo o Truhlarje- vi osebnosti in njegovi poeziji pa je dodal prevajalec Luigi Michieletto. Michielettov pris- pevek po obsegu in tehtnosti presega vse, kar je bilo doslej napisanega o Truhlarju. To pa hkrati govori o pomembnosti celotne izdaje. Seveda ob`alu- jemo, da hkrati s pesmimi ni- sta prevedena tudi oba znans- tvena prispevka. Ekspresivno zunanjo obli- ko je oskrbel dr. Marko I. Rup- nik, izdajo pa ob pomoèi Mi- nistrstva za kulturo republike Slovenije rimska ustanova Cen- tro Aletti, pravzaprav njena za- lo`ba Lipa Srl. Lahko mirno zapišemo, da je slovenska kulturna skupnost v Rimu s to imenitno izdajo napravila izredno potezo, ker je po eni strani celotno Truh- larjevo poezijo posredovala ita- lijanski literarni javnosti, do- movino pa opozorila na pesni- ka, ki v domovini še ni do`ivel celovitejše, znanstveno komen- tirane izdaje. Povsem jasno je, da gre v primeru pesnika Vla- dimirja Truhlarja za vrhunske- ga avtorja slovenske povojne poezije, ne glede na to, da je us- tvarjal v zdomstvu in da je pri- padal izraziti katoliški smeri. Da gre pri Truhlarju za iz- jemnega pesniškega ustvarjal- ca, ne more biti nobenega dvo- ma, kajti èe njegovo poezijo primerjamo s soèasno matièno poezijo, brez te`av ugotovimo, da je pred nami povsem samos- voja pesniška osebnost, ki ji je treba šele natanèneje doloèiti mesto med našo povojno pe- sniško srenjo. Vladimir Truhlar je izšel iz predvojnega literarnega izroèi- la, pesmi objavljal v `aru, Men- torju, Mladiki in Naši zvezdi, po drugi svetovni vojni, ko je `ivel v Rimu kot univerzitetni predavatelj na Gregoriani, pa se je njegovo pesniško obzor- je razmahnilo in sooèilo s so- dobnimi literarnimi smermi. Njegovo kreativnost bi v ma- tici lahko primerjali s pesni- *  Mednarodni posvet V dne- vih šumi ocean / Nei giorni sussurra l’oceano, ki je 6. in 7. decembra 2002 potekal v Go- rici in je bil posveèen 90-letnici rojstva in 25.letnici smrti pesni- ka in filozofa Vladimirja Truh- larja, ni postregel samo z od- liènimi razpravami o znanstve- nem delu tega našega izjemne- ga katoliškega misleca in o raz- se`nostih njegove poezije, am- pak smo se tam lahko sreèali tudi z izjemno izdajo njegovih pesniških besedil. Izjemnost izdaje Truhlarje- vih pesmi ima veè razse`nosti. Prva je ta, da so v enotni likov-   " *  9  * $' B     &*    0    41   ' -  '/&, G  , #: in te`ke èase in naposled pri- stal v nebeški de`eli Avstraliji, kjer se je odpoèil od vojnih travm in zaèel svoje moško `iv- ljenje na ustvarjalen in poziti- ven naèin.” (str. 9). Izhajajoè iz liberalne dru`i- ne je bil v otroštvu dele`en so- kolske, projugoslovanske in promonarhistiène vzgoje. Tako se je ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo pridru`il prostovolj- cem, a se zaradi kapitulacije ju- goslovanske vojske kmalu vrnil domov v Ljubljano, kjer je na- daljeval s šolanjem na eni iz- med tamkajšnjih gimnazij. Ta- kole se spominja ideološke de- litve, ki je takrat zaznamovala celotno slovensko dru`bo, tudi šolo, ki jo je obiskoval: “V na- šem razredu, 8.b, na prvi dr`av- ni realni gimnaziji nas je bilo, mislim, petinpetdeset dijakov. Bili smo razdeljeni pribli`no na polovici. Osvobodilne fronte niso podpirali fantje s pode`e- lja, ki so poveèini pripadali tako imenovanemu klerikane- mu taboru in bili organizirani v “Mladcih Kristusa Kralja”, in del liberalno, vendar protiko- munistièno usmerjenih dija- kov. Druga polovica razreda pa se je zavzemala za smer Osvo- bodilne.” (str. 60). Ker se je Peršiè pridru`il protikomuni- stièni strani, ga je po konèani vojni èakala odisejada neznane- mu nasproti. V delu nam avtor predstav- lja polo`aj èloveka — ne le last- nega, ampak mno`ice svojih rojakov in drugih Evropejcev — katerega `ivljenje so v biti zaz- kom Jo`etom Udovièem, saj pripadata isti generaciji (oba r. 1912), za oba pa velja, da sta si prizadevala vzpostaviti poeto- loško moderno poezijo, obliko- vano v prostem verzu in bogati, mestoma nadrealistièni meta- foriki, da sta oba te`ila v du- hovnost, vsak v obmoèju last- nega do`ivljanja, Truhlar vse- kakor oèitno v obmoèju reli- gioznega, kar je bil izraz njego- ve poklicne duhovniške dolo- èenosti. Njegov prispevek k sloven- ski poeziji je vsekakor velik, to- liko veèji, ker je ob razgledano- sti po svetovni poeziji, podob- no kot Udoviè, poetološko ra- ven vzdr`eval na primerljivi vi- šini, kakršna bi ustrezala dejan- ski predvojni razvojni stopnji slovenske poezije, èe bi je ne nalomile vojna in povojne es- tetske anomalije. Rimska dvojezièna izdaja si- cer ne prinaša Truhlarjevih zbranih pesmi, resno pa opo- zarja na dolg, ki ga ima do nje- ga slovenska slovstvena zgodo- vina in naše zalo`ništvo. &  ' Knjiga spominov in/ali dnevniških zapisov, v kateri av- tor izpove svoje videnje dogod- kov, pomeni pomembno do- polnilo znanstvenim delom s podroèja zgodovinopisja. Pose- bej to velja, èe gre za tako pre- lomno in usodno obdobje, kot so v zgodovini slovenskega na- roda bila leta druge svetovne vojne in po njej. Ravno ta pa so predmet dela, nekakšne kombinacije dnevnika in spo- minov, Na usodnem razpotju, Per aspera ad A(u)stra(lia) Ma- rijana Peršièa. Ta se je v tistih letih znašel na “napaèni” strani, torej tisti, ki je iz vojne izšla kot pora`enec. Tako bi lahko mi- slili, da bo to dejstvo avtorje- vo pripovedovanje o teh dogod- kih v temelju “zaznamovalo”. Vendar temu ni tako; v tem po- gledu je Bert Pribac bistvo dela v predgovoru odlièno zadel: “Peršièeva knjiga ni kaka poli- tièna razprava o drugi svetovni vojni in èasu po njem. Ni opra- vièevanje ene strani in obto`e- vanje druge. To je zelo osebna zgodba, odnosno niz najveèkrat boleèih, vèasih pa tudi komiè- nih zgodb o tem, kako se je znašel ob vsakovrstnih ljudeh in dogodkih skozi tiste burne