9
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
1
PovzeTek
Republika Slovenija je bila pred osamosvojitvijo del nekda-
nje Jugoslavije, ki je temeljila na socialističnih in komunističnih 
osnovah ter tako socialističnemu dojemanju prava. Pravo je ta-
krat predstavljalo sredstvo, ki je služilo uresničevanju ciljev in 
interesov politike, posledično pa so se v sodniških (in drugih) 
vrstah razvile določene metode dela in delovna miselnost, ki so 
takšnemu pristopu ustrezale ter bile v nasprotju z upoštevanjem 
vrednot in načel kot so vladavina prava, demokracija ter spošto-
vanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki v sodobnih 
ustavnih aktih predstavljajo temeljno in izhodiščno materijo. 
Beseda teče o t.i. socialistični pravni tradiciji, ki je združevala 
pravne sisteme nekdanjih socialističnih držav Srednje in vzho -
dne evrope, torej tudi jugoslovanski in znotraj le-tega slovenski 
pravni sistem.
Namen članka je predstaviti značilnosti socialistične pravne tra-
dicije ter na podlagi slovenske sodne prakse opozoriti na tiste, ki 
so pri delovanju slovenskih sodnih akterjev prisotne še dandanes. 
Na koncu pa je nekaj besed namenjenih tudi oceni slovenskega 
sodstva s strani slovenske javnosti ter statistični primerjavi stanja v 
Republiki Sloveniji napram drugim državam članicam Sveta evro-
pe in evropske unije.
Ključne besede: socialistična pravna tradicija, Patria, pravica do 
sojenja v razumnem roku, Lukenda, evropsko sodišče za človeko-
ve pravice.
1 
Povzetek dela magistrskega dela (Sara Adanič Dežman, Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji, 
evropska pravna fakulteta Nove univerze v Novi Gorici, Ljubljana 2019).
Postsocialistično pravo  
v Republiki Sloveniji
1
Sara Adanič Dežman
10
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
Postsocialist law in Republic of Slovenia
ABSTRAcT
Before the independence, the Republic of Slovenia was a part 
of a former Yugoslavia, which was based on socialist and com-
munist elements and thus a socialist perception of law. Law at 
that time was a tool that served the pursuit of political goals and 
interest. consequently certain work methods and work-thought 
were developed in the judicial (and other) types that were appro-
priate to this approach, but they were in contrast with values and 
principles such as the rule of law, democracy and respect of hu-
man rights and fundamental freedoms, which are fundamental 
and basic matter in modern constitutional acts. The subject of 
this paper is so-called socialist legal tradition, which united the 
legal systems of the former socialist countries of central and ea-
stern europe, including the Yugoslavian and within it the Slove-
nian legal system.
The purpose of this paper is to present the characteristics of 
the socialist legal tradition and on the basis of Slovenian case law 
draw attention to those that are still present in the work of Sloveni-
an judicial actors. In the end the opinion of Slovenian public about 
Slovenian judiciary is presented and the statistical comparison of 
the situation in the Republic of Slovenia with other member state 
of the council of europe and the european Union.
Keywords: socialist law tradition, Patria, the right to be tried wi-
thin a reasonable time, Lukenda, european court of Human Ri -
ghts.
1. značilnosti socialistične pravne tradicije  
in njihova kontinuiteta
v pravosodnih sistemih držav nekdanjega sovjetskega bloka je 
vladalo t. i. načelo »komunistične (socialistične) zakonitosti«, na 
podlagi katerega je bilo sodstvo podrejeno vodilni politični stran-
ki, tj. komunistični partiji. značilnosti teh pravosodnih sistemov 
poljski pravnik, Lech Falandysz, označuje kot »deset božjih zapo-
vedi komunističnega prava in reda«, ki pa so naslednje:
11
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
»1. Pravo je podrejeno političnim ciljem in interesom vladajoče 
skupine (stranke); nad pravom prevladuje politika, pravo pa le-te 
ne omejuje.
2. Pravo je politični instrument vladajoče stranke, ker tej stranki 
omogoča, da 'povzdigne na raven zakona' karkoli želi in s tem 
obveže celotno družbo.
3. Družba kot celota in družbene skupine izven vladajoče stran-
ke nimajo nikakršnega dejanskega vpliva na vsebino prava in na 
proces njegovega ustvarjanja.
4. Človekove pravice in državljanske svoboščine so zaščitene le 
do tiste mere, do katere sovpadajo z interesi skupine na oblasti.
5. Političnih oblasti pravo ne zavezuje, le-te so edina skupina, ki 
lahko pravo spreminja in krši.
6. Pravo se navzven predstavlja z demokratično podobo, ki v 
praksi nikoli ne deluje.
7. Pravo ustvarja zakonodajno telo, v katerem stalno prevladuje 
vladajoča stranka, in druga državna telesa, ki so tej stranki popol-
noma podrejena.
8. Neodvisno telo, ki bi ocenjevalo skladnost zakonov z usta-
vo ali mednarodnimi konvencijami, ne obstaja. k ar zadeva zaščito 
človekovih pravic in državljanskih svoboščin, se tako ustava kot 
mednarodni sporazumi obravnavajo kot deklaracije brez nepo-
sredne uporabe v družbeni praksi.
9. Uradna propaganda prikazuje pravo kot izraz prizadevanj 
večine državljanov ali družbe kot celote.
10. Teorija prava in znanstveno poučevanje prava naj pri opra-
vičevala potrebo po obstoječem pravnem sistemu; njuna dolžnost 
je, da ga opazujeta in utrjujeta; pravni poklici so obvezani sodelo-
vati z oblastmi, katerih interese morajo ščititi in podpirati.«
2
Alan Uzelac kot temeljno značilnost socialistične pravne tradi-
cije omenja instrumentalni namen prava in pravi, da je za to tradi-
cijo značilno, da je pravo zasnovano kot orodje vodilnih političnih 
elit. Trdi, da je bila sicer povezava med pravom in politikami pri-
sotna v vsaki pravni tradiciji, da pa je zlasti za socialistično pravno 
tradicijo bilo očitno, da je pravo, oblikovano s strani vodstva ko-
munistične partije, služilo vladajoči eliti in ščitilo njene interese 
ter njeno ideologijo. zato so morali biti pravni strokovnjaki (zla -
sti sodniki in profesorji prava) spretni tehniki, ki so vedno našli 
2 
Falandysz, v: zidar, 1996, str. 195 in 196.
12
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
ustrezno pravno obliko in utemeljitev za že v naprej znan, željen 
izid postopka. k adarkoli je šlo za vprašanje pomembnih politič-
nih ciljev in »višjih interesov«, se je, kot pravi, pravo moralo uklo-
niti politiki.
3
Med bistvenimi značilnostmi socialistične pravne tradicije se 
omenja tudi strah sodnikov pred končnim vsebinskim odloča-
njem. k er se je v socializmu štelo, da so pravni strokovnjaki »po-
slušno orodje v rokah lastnikov političnih moči«, ta politična moč 
pa je lahko pristala v rokah druge, nove politične elite, je bilo, kot 
pravi Uzelac, najvarnejša pot sodnikov za naprej ne sprejemati no-
bene odločitve oziroma vsaj ne odločitve, ki bi dokončno rešile 
pomembno vprašanje.
4
za socialistično pravno tradicijo pa je bilo tudi zaradi navede -
nega med drugim značilen nizek ugled sodstva. Sodniki, ki so bili 
s strani parlamenta izvoljeni za določen mandat, so morali biti 
»politično primerni«
5
, kar je v praksi pomenilo, da so po izvolitvi 
sodnikov pregledovali njihovo politično in osebno ozadje ter da 
so obstajale metode za njihovo odstranitev, v primeru, da so začeli 
delovati na politično neprimerne načine. za razliko od Jugosla -
vije, kjer je bilo število sodnikov precej visoko ter bližje številu v 
Avstriji in Nemčiji, je bilo v notranjem krogu sovjetskega imperija 
njihovo število precej nizko. v številnih družinah je pravniški po -
klic deloval celo kot družinski posel. Sodniško funkcijo so opra-
vljale ženske, ki so skrbele za gospodinjstvo in otroke, moški spol 
pa je služil kruh v odvetništvu. Posledica tega je bila feminizacija 
sodstva.
6
, 
7
Medtem, ko je leta 1998 Hein kötz razglasil, da je socialistična 
pravna tradicija »mrtva in pokopana«
8
, so nekateri tuji strokovnja-
ki opazili, da so določene značilnosti nekdanjih socialističnih sis-
temov v nekaterih državah še vedno žive, nanašajo pa se zlasti na 
miselnost in delovanjem državnih akterjev. Tako na primer Rafał 
Mańko opaža trajni vpliv socialistične pravne tradicije na sodob-
ni poljski pravni sistem.
9
 zdenek kühn opozarja na še vedno ži -
3 
Uzelac, 2010, str. 377, 381 in 382.
4 
Ibid, str. 383.
5 
Pogoj »moralne in politične primernosti« je bil vse do leta 1990 med zakonskimi zahtevami v okviru 
hrvaškega zakona o rednih sodiščih (Uzelac, 2010, str. 386).
6 
Ibid, str. 386 in 387.
7 
več o značilnostih socialistične pravne tradicije si lahko preberete v Adanič Dežman, 2019, str. 26-
33.
8 
kötz, v: Mańko, 2013a, str. 1.
9 
Glej Mańko, 2013a.
13
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
večo zapuščino socialistične pravne tradicije v pravni kulturi na 
Češkem in Slovaškem.
10
 o preživeli socialistični pravni tradiciji pri 
naši sosedi Hrvaški pa govori in piše Alan Uzelac.
11
 Da je slednja 
preživela tudi na slovenskem ozemlju, je verjetno jasno marsiko-
mu, v dokaz navedenemu pa nedvomno med drugim pričajo pri-
meri kot so: zadeva Patria, t.i. bančna luknja in nenazadnje besede 
sodnika zvezdana Radonjića o pritiskih na slovenske sodnike v 
sojenju zoper gospoda Milka Noviča
12
.
Po padcu socializma naj bi bila nova ideologija nekdanjih so-
cialističnih družb »nazaj k normalnosti«. Te so trdile, »da se po do-
ločenem obdobju zablode zdaj veselo vračajo k zahodni tradiciji, 
nekoč preziranemu meščanskemu kapitalizmu, kateremu naj bi 
domnevno pripadale že dolgo, preden so komunisti zgrabili po-
litično moč.« k er pa tak prehod ni možen kar čez noč, je, kot pra-
vi Uzelac, »nastal nov izraz za mešano obliko “starih’’ in “novih’’ 
značilnosti – pojem “države v tranziciji’’.« In če je kaj značilnega 
za socialistično pravno tradicijo ostalo v določenem nekdanjem 
socialističnem pravnem redu, se je to pripisalo še ne povsem za-
ključenem procesu prehoda k civilnopravni tradiciji. k er pa je 
od začetka tranzicije minilo že več kot dvajset let, njeno bistvo pa 
je, da le-ta ne traja v nedogled, se tudi Uzelac sprašuje, če ni bila 
osmrtnica za socialistično pravno tradicijo prezgodnja in je le-ta 
preživela.
13
kot pravi Uzelac so bile leta 1990 odstranjene vse socialistične 
oznake, izbrisano pa je bilo tudi sklicevanje na marksistično-le-
ninistično doktrino, kar je sicer dajalo vtis, da bo sodstvo začelo 
na novo, vendar pa hkrati poudarja, da je bil socialistični pravni 
svet po svoji naravi nesocialističen, instrumentalni pristop pa je 
bil enostaven za prilagoditev katerikoli novi doktrini. Pravi, da se 
je s spremembo ideologije nedvomno spremenil tudi odnosa do 
prava, sodnega sistema in sodstva. »Politično sprejetje doktrine 
delitve oblasti je dalo sodnikom nekaj dodatne teže, čeprav je bila 
“neodvisnost sodstva” v politični praksi bolj fraza kot realnost.« 
Sodstvo jo je uporabilo za uveljavljanje zahteve za boljšo plačo 
in boljše delovne pogoje, kar je dejansko imelo praktični učinek 
v večini držav. Sama narava sodniške službe in najpomembnej-
10 
Glej kühn, 2011.
11 
Glej Uzelac, 2010.
12 
Glej na primer Milko Novič oproščen. Sodnik: zadeva očitno seže v vrhove pravosodja, MMc RT v 
SLo , e-vir.
13 
Uzelac, 2010, str. 378 in 379.
14
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
še značilnosti nekdanje tradicije pa se po njegovem mnenju niso 
spremenile.
14
Tisto, kar pa se je dejansko spremenilo, ugotavlja Uzelac, pa 
je družbeni kontekst, v katerem deluje pravna infrastruktura. za -
radi privatizacije ekonomskih sredstev in pluralizacije politične-
ga življenja so sodišča začela obravnavati vedno večje število po-
membnih družbenih vprašanj, s čimer so bila odstranjena iz sence 
relativno nepomembnega odločanja v manj pomembnih zadevah. 
Posledica tega je ogromna neučinkovitost sodišč v vseh državah 
nekdanjega socialističnega bloka, o čemer pričajo ogromni sodni 
zaostanki in sodne zamude
15
. Najbolj očitna podobnost med prav-
nimi sistemi socialistične pravne tradicije je dolžina postopkov.
16
 
Uzelac pravi, da so le redke izjeme med nekdanjimi socialistični-
mi državami, ki so imele številne probleme s sodno neučinkovi-
tostjo, doživele neke vrste »kolonizacijo« pravosodnega sektorja. 
Gre za države, v katerih je bil celoten pravosodni sektor bodisi 
nadomeščen z »uvoženim« osebjem bodisi postavljen pod močan 
program varstva od zunaj
17
.
18
v večini postsocialističnih držav je prišlo do kontinuitete soci -
alistične pravne tradicije tudi na institucionalni ravni, torej v kon-
tinuiteti pravnih institucij (sodišč, tožilstev, odvetniških zbornic 
in pravnih šol, itd.
19
). Po tranziciji ni zaznati bistvenih sprememb 
v strukturi oziroma kadrovanju sodišč in pravnemu poklicu na-
sploh
20
, razen redkih izjem. Na splošno so, kljub temu, da je v ne-
katerih postsocialističnih državah prišlo do sprejetja lustracijskega 
akta
21
, v teh državah sodniki bivših sodišč postali sodniki novih 
sodišč
22
.
23
14 
Ibid, str. 388.
15 
vprašanje zamud in sodnih zaostankov je bilo v največji meri prisotno ravno pri najbolj uspešnih 
tranzicijskih državah, na primer v Sloveniji in Poljski, ki sta vstopili v eU kot najbolj progresivna re-
formistična naroda (Uzelac, 2010, str. 389). 
16 
Ibid, str. 388 in 389.
17 
v vzhodni Nemčiji je bila po združitvi oziroma padcu berlinskega zidu večina pravnih strokovnja -
kov (vključno s člani pravne akademije) prenešena iz zahodne strani države. »v Bosni je mednarodni 
protektorat vodil intenzivno kontrolo nad lokalnimi sodišči, vključno z uvozom tujih sodnikov na 
najvišji ravni. v obeh primerih so bile težave v zvezi s predolgo trajajočimi postopki skoraj izkoreni -
njene (Uzelac, 2010, str. 390).«
18 
Ibid, str. 389 in 390.
19 
Mańko, 2013b, str. 13.
20 
Piana, v: Mańko, 2013a, str. 10.
21 
Na primer na Poljskem je bil lustracijski akt sprejet leta 1997, nanaša pa se le na sodnike, ki so pred 
letom 1990 sodelovali s tajno službo. Sicer pa na Poljskem ni bilo preverjanja sodnikov glede širših 
političnih ali ideoloških meril. 
22 
Izjema je nekdanja Nemška demokratična republika.
23 
kühn, v: Mańko, 2013a, str. 11.
15
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
Glede na to, da so morali biti pravni strokovnjaki (zlasti sodni-
ki in profesorji prava) spretni tehniki, ki so vedno našli ustrezno 
pravno obliko in utemeljitev za že v naprej znan, željen izid po-
stopka, pravi Uzelac, da nas ne bi smelo presenečati, da so najbolj 
uspešne osebe pri tem delu, po padcu komunizma, bile takoj spre-
jete s strani novih političnih elit, ki so prišle na položaj. Čeprav je 
bilo na deklarativni ravni sprejeto načelo delitve oblasti in neod-
visnosti sodstva, to po njegovem mnenju ni bistveno spremenilo 
situacije.
24
Te trenutne, v večini podedovane sodne elite iz prejšnjega sis-
tema pa naj bi prevzele popolni nadzor nad postopkom imenova-
nja sodniških in tožilskih mest. organ, ki je sestavljen predvsem iz 
sodnikov ali tožilcev in delno imenovan od drugih dveh vej sodne 
oblasti, ima odločilno oziroma izključno vlogo pri imenovanjih 
novih sodnikov. Takšni organi (običajno imenovani visoki, nacio-
nalni, državni sodni sveti ali podobno), so se hitro razširili na vse 
postsocialistične države in zagotavljajo nadzor nad imenovanjem 
sodnikov z namenom zagotovitve, da bodo samo tisti, ki izpolnju-
jejo pričakovanja tradicionalnih elit, imenovani na visoka sodni-
ška mesta.
25
Glede na to, da je v postsocialističnih državah prisotna institu-
cionalna kontinuiteta socialistične pravne tradicije, ne preseneča 
dejstvo, da se v pravni metodologiji še vedno upošteva tudi hi-
perpozitivizem.
26
 Prisotna sta zlasti ozek koncept prava in močna 
prednost jezikovne interpretacije.
27
 Sodniki vrhovnega sodišča še 
vedno podpirajo stališče, da pravni teksti vsebujejo pravne nor-
me, ki jih je potrebno »dekodirati«. Sodne precedense, ki se sicer 
vedno bolj sprejemajo kot pravni vir, pa se razume na površen 
način,
28
 nedvomno zaradi dejstva, da se jih je v socialističnem ob-
dobju vztrajno zavračalo, kar ni omogočilo nastanka bolj sofistici-
rane doktrine.
29
Uzelac ugotavlja, da pretiran formalizem, pomanjkanje proce-
sne discipline in doktrina upoštevanja materialne resnice še ve-
dno igrajo najpomembnejšo vlogo, to pa vodi v redno prekinjanje 
24 
Uzelac, 2010, str. 377, 381 in 382.
25 
Ibid, str. 395; Mańko, 2013a, str. 11 in 12.
26 
zirk Sadowski, v: Mańko, 2013a, str. 12.
27 
Stawecki, v: Mańko, 2013a, str. 12 in 13.
28 
Lętowska, v: Manko, 2013a, str. 13.
29 
Manko, 2013a, str. 13.
16
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
sodnih obravnav.
30
 Hkrati opozarja, da se je samo v tretji pravni 
tradiciji sodni aktivizem štel kot element, ki odloži postopek. Prav 
tako je bila samo zanjo značilna krepitev načela kontradiktornosti 
in aktivne vloge strank.
31
Posledica omenjenih značilnosti (post)socialistične pravne tra-
dicije pa se kaže v še vedno dokaj nizki stopnji zaupanja, ki jo 
uživajo sodišča in sodstva v državah Srednje in vzhodne evrope. 
Socialistična oziroma tretja pravna tradicija, kot jo imenuje Uzelac, 
je po njegovem mnenju bila odporna na številne reforme in vsi 
poskusi, ki so želeli približati sodni sistem bivših socialističnih dr-
žav zahodnim standardom pravne države, so dejansko le okrepili 
status quo. edini zahodni standard, ki so ga sodstva socialistične 
pravne tradicije najlažje sprejela, je neodvisnost sodstva, ki pa so 
ga razvila onkraj jamstev neodvisnega odločanja v zadevah. So-
dne elite bivših komunističnih držav so se najbolj zavzemale za 
avtonomijo in samoupravljanje sodne veje oblasti, kar pa je bilo, 
kot pravi, povsem združljivo s tradicijo iz sovjetskih časov, v kateri 
so pravni strokovnjaki oblikovali zaprt krog posameznikov z isti-
mi interesi.
32
Uzelacu se zdi, da so se najpomembnejše značilnosti sociali-
stičnih pravnih tradicij najmočneje ohranile prav v najbolj razvi-
tih bivših socialističnih jurisdikcijah, kjer je bil komunistični režim 
mehkejši in so bili pravni strokovnjaki vplivnejši in številčnejši 
(npr. Slovenija in Hrvaška). zato pravi, da »lahko sklepamo, da 
preživetje tretje pravne tradicije ni le začasen, prehoden pojav« in 
»lahko mirno predpostavimo, da je preživetje tretje pravne tradici-
je utrjeno (zacementirano) za še vsaj naslednji dve desetletji, kljub 
vedno glasnejšim javnim kritikam in vedno močnejšim mednaro-
dnim pritiskom proti njej.«
33
2. Slovenija
Tako kot ostale postsocialistične države, se je tudi Republika 
Slovenija po osamosvojitvi s sprejemom ustave samostojne in ne-
odvisne države leta 1991 zavezala k spoštovanju in doslednemu 
upoštevanju v prejšnjem sistemu ne spoštovanih vrednot kot so 
30 
Uzelac, 2010, str. 384 in 392.
31 
Ibid, str. 392 in 393.
32 
Ibid, str. 394.
33 
Ibid, str. 390 in 396.
17
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
pravna in demokratična država
34
, ki dosledno varuje in spoštuje 
človekove pravice in temeljne svoboščine
35
 na svojem ozemlju. Po 
ustavi so slovenski sodniki popolnoma neodvisni od drugih vej 
oblasti. Pri svojem delu so vezani le na ustavo in zakon.
36
 vendar 
pa je tudi v slovenskem prostoru pri delovanju slovenskih držav-
nih akterjev še vedno moč opaziti določene značilnosti, ki izvirajo 
iz preteklosti in še danes preprečujejo naši državi, da bi dejansko 
postala taka, kakor jo na normativni ravni predstavlja in opisuje 
njena ustava.
Že nekajkrat se je na slovenskih tleh omenjala lustracija kot 
nujni ukrep za to, da bi Slovenija postala demokratična in pravna 
država v njunem pravem pomenu. Gre za ukrep, ki se je ponekod 
izvajal v obdobju tranzicije (prehoda) države iz socialističnega sis-
tema v kapitalistični sistem.
37
 Njen namen pa je odstraniti nekda-
nje kršilce človekovih pravic in svoboščin iz javnih funkcij zaradi 
nevarnosti, da bi s takim ravnanjem v prihodnosti ogrozili želeno 
demokratično ureditev.
38
 vendar pa, kot vemo, do nje, z izjemo 
zanemarljivega pomena v sodnih in tožilskih vrstah, ni prišlo.
39
Tudi zaradi neizvedene lustracije pa smo danes v naši državi 
priča sodnim postopkom, ob katerih lahko rečemo, da je ustavna 
vrednota vladavine prava v naši državi le mrtva črka na papirju in 
smo v bistvu še vedno na ravni tistega, kar bi morala biti naša že 
skorajda tridesetletna preteklost.
2.1 Zadeva Patria
Brez dvoma dokaz navedenega predstavlja zadeva Patria, ki je 
več let zavzemala slovenski sodni, politični in demokratični prostor. 
z zadevo so se ukvarjala vsa redna slovenska sodišča ter tudi Ustav -
no sodišče RS kot najvišji varuh človekovih pravic in temeljnih svo-
boščin v naši državi ter razlagalec slovenske Ustave. Sodni postopke 
pa se je vodil tudi zoper zelo dobro in dolgo poznano ter še danes 
aktivno politično osebnost. Gre za bivšega predsednika vlade RS 
in trenutno vodjo največje opozicijske stranke (SDS) v Državnem 
zboru RS, Ivana Janeza Janšo. Slednji je bil v letu 2010 obtožen stori-
tve kaznivega dejanja sprejema obljube nagrade, ki naj bi ga storil v 
34 
URS, 1. in 2. člen.
35 
Ibid, 5. člen, 1. odstavek.
36 
Ibid, 125. člen.
37 
zidar, 1996, str. 91.
38 
Ibid, str. 97.
39 
več o tem si lahko preberete v Adanič Dežman, 2019, str. 51-55. 
18
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
času izvrševanja funkcije predsednika vlade v mandatu 2004-2008, 
natančneje v letu 2005. Po obtožnem predlogu naj bi dejanje storil 
v povezavi s sostorilstvom ter v neugotovljenem času, na neugoto-
vljenem kraju in na neugotovljen način.
40
za obtoženega je bilo že na začetku sporno dejstvo, da je v vlogi 
višje državne tožilke nastopala soproga osebe, ki ga je že leta 1988 
nezakonito aretirala in v času obtoženčevega mandata kot predse-
dnika vlade zaradi kršenja delovnih obveznosti izgubila službo v So -
vI.
41
 Poleg tega naj bi si višja državna tožilka v obravnavani zadevi 
izmislila in ponaredila ključni dokaz v obtožnem predlogu ter tako 
zlorabila svoj položaj. zoper njo je bila iz tega razloga vložena kazen -
ska ovadba, ki pa jo je tožilstvo zavrglo
42
, čeprav je sodišče kasneje 
ugotovilo, da je imel obtoženi prav
43
. Med drugim se je tudi na samo 
zavrženje kazenske ovadbe kritično odzval takratni profesor etike in 
prava na Harvardu, danes pa ustavni sodnik na Ustavnem sodišču 
RS, ddr. klemen Jaklič ter opozoril na kršitev evropskega standarda 
Beneške komisije in slovenske ustave, ki sta bila po njegovem z ne-
izločitvijo višje državne tožilke kršena. ob tem je trdno prepričan, 
da je tožilstvo namenoma vložilo obtožni predlog in da je zakon-
ska ureditev v delu, ki omogoča preganjanje političnih prvakov brez 
možnosti predhodne sodne preverbe (ta bi bila mogoča, če bi bila 
vložena obtožnica) neustavna. Sam je mnenja, da je to »v nasprotju z 
načelom svobodne in enake volilne pravice vsakega državljana, ker 
politična tekma v okoliščinah prelahko vloženih obtožb radikalno 
izkrivi politični proces in s tem izniči omenjeno ustavno varovano 
vrednoto.« Na koncu pa je sklenil: »Primer zoper Janšo je pravno 
uničen, na njem je neizbrisljiv madež arbitrarnosti. Kar koli pride 
iz takega procesa, ni pravo. Žrtve tovrstnega obravnavanja - nespo-
štovanja - prava smo v prvi vrsti vsi državljani, ki v zadevi ne bomo 
izvedeli resnice in ne dosegli pravice, kakršna koli ta že pač je. Prav-
ne institucije so za to, da sodijo po pravu in zgolj pravu. Le tako dr-
žavljanom lahko prinašajo resnico in pravico. Tega iz zavoženega 
procesa ne bo. Proces zoper Janšo je v pravnem smislu škandal prve 
kategorije.«
44
40 
Glej vrhovno državno tožilstvo RS, obtožni predlog ktr 169/10-6/BzH,vg, 6. 8. 2010, str. 2 in 3.
41 
zeleni flumaster ponovno na delu, Politikis, e-vir.
42 
Tožilstvo zavrglo Janševo ovadbo zobec Hrastarjeve, MMc RT v SL o , e-vir.
43 
Janša in Matoz oproščena krive ovadbe zobec Hrastarjeve, a Matoz obsojen zaradi žaljive obdolži -
tve, Politikis, e-vir.
44 
Politično montiran proces bo treba dokazati! Jaklič: primer Patria pravno ne obstaja, MMc RT v 
SLo , e-vir.
19
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
In čeprav je tudi sam obtožni predlog takoj naletel na močne 
kritike različnih pravnih strokovnjakov, zlasti tistih iz akademskih 
vrst, ki so mu očitali njegovo nezakonitost, saj v njem niso konkre-
tizirani znaki kaznivega dejanja v opisu storitve kaznivega dejanja 
(»v času od 10.8.2005 do 22.8.2005 /…/ na neugotovljenem kraju 
in na neugotovljen način«)
45
, s čimer je osebi povsem onemogo-
čena učinkovita pravica do obrambe ter oporekali sami možnosti 
realizacije tega kaznivega dejanja v sostorilstvu
46
, se je prihodnje 
leto na podlagi tega in takšnega obtožnega predloga pričel odvi-
jati sodni postopek.
Nekaj pravnih strokovnjakov in akademikov je opozorilo na 
nevarnost potek takšnega sodnega procesa zoper vodjo opozicije 
tik pred volitvami tudi za samo demokracijo v naši državi. Tako 
zlasti dr. Avbelj, ki je dejal, da ima opozicija v kontekstu demokra-
tične ureditve ključno vlogo, saj izvaja nadzor nad oblastjo, zato je 
le z njenim obstojem zagotovljen politični pluralizem kot predpo-
stavka obstoja dejanske demokracije ter dodal: »Če se torej vodi 
proces zoper vodjo opozicije, je ta proces že po naravi stvari bolj 
suspekten in vreden pravne pozornosti. Če se ta proces vodi v 
času neposredno pred volitvami, pa je treba biti na to občutljiv 
še toliko bolj. Namreč sam obstoj procesa, ne glede na njegovo 
medijsko prezentacijo, še toliko bolj pa, če je ta neuravnotežena, 
lahko vpliva na volilne preference volivcev, oz. na njihovo izkri-
vljanje – s tem pa na samo vhodno legitimnost. Če do tega pride 
in je vhodna legitimnost izkrivljena, pa je posledično deformiran 
demokratični proces v ožjem smislu in slednjič njegovi rezultati 
kot taki.« v povezavi z navedenim je opozoril tudi na ustavno pra -
vico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, za katero pravi, da v 
primeru Patria »ni le pravica obtoženih, temveč gre tudi za interes 
javnosti – torej javni interes, ki se izraža v zahtevi po izvedbi re-
snično poštenih volitev brez vnaprejšnjega izkrivljanja preferenc 
volivcev.«
47
Prvostopenjski postopek se je zaključil z izrekom obsodilne 
sodbe.
48
 obtoženi je bil v povezavi s sostorilstvom obdolžen in 
nato obsojen kaznivega dejanja »sprejemanje daril za nezakonito 
45 
Glej na primer A. Avbelj o zadevi Patria: Ne smemo dovoliti, da bi takšni obtožni predlogi postali 
praksa, MMc RT v SL o , e-vir.
46 
Glej Pri zadevi Patria gre za konstrukt brez dejstev in dokazov; očitno gre za težnjo po kaznovanju 
nedolžnih!, Politikis, e-vir.
47 
Ubi Patria, ibi v ictoria, Ius-info, e-vir.
48 
Sodba okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II k 2457/2010 z dne 5. 6. 2013.
20
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
posredovanje« po prvem odstavku 269. člena k azenskega zakoni-
ka (kz)
49
. Ljubljansko okrajno sodišče pa je slednjemu med dru-
gim izreklo tudi dvoletno zaporno kazen.
50
obsodilni sodbi prvostopenjskega sodišča je sledila pritožba 
na višje sodišče. To je pritožbo zavrnilo in med drugim navedlo, 
da je za konkretizacijo očitanega kaznivega dejanja »potrebno 
upoštevati kompleten, v sodbi ponujen opis poteka dogajanj, ki 
skupaj z abstraktnim dejanskim stanjem predstavlja celoto«.
51
 Stali-
šče pritožbenega sodišča je bilo, da niti podatek o času niti o kraju 
storitve kaznivega dejanja nista ne zakonska znaka in ne odločilni 
okoliščini, ki bi kakorkoli vplivali na obstoj očitanega kaznivega 
dejanja. Glede načina izvršitve očitanega kaznivega dejanja, za 
katerega je v sodbi navedena dikcija »na neugotovljen komuni-
kacijski način«, pa je višje sodišče zapisalo, »da je zakonski znak 
„sprejem obljube“ vsebinsko (ker gre za neke vrste subjektivni 
znak kaznivega dejanja) dovolj določno determiniran že v samem 
zakonu in tega zakonskega znaka, razen v abstraktnem opisu ka-
znivega dejanja (kjer se navaja očitek sprejema obljube) v kon-
kretnem dejstvenem opisu niti ne bi bilo potrebno še natančneje 
opredeliti.«
52
Na tej podlagi je pritožbeno sodišče vloženo pritožbo slabe šti-
ri mesece pred državnozborskimi volitvami v Sloveniji
53
 kot neute-
meljeno zavrnilo ter potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki 
je tako postala pravnomočna
54
 in jo je bilo potrebno tudi izvršiti.
običajno po izrabi rednega pravnega sredstva nastopi vložitev 
izrednega pravnega sredstva, vendar pa se je obsojeni zaradi že v 
pritožbi omenjenih kršitev človekovih pravic, prestajanja zaporne 
kazni in bližajočih se državnozborskih volitev odločil pravico na 
podlagi izjeme v zakonu o Ustavnem sodišču
55
 naprej poiskati z 
vložitvijo ustavne pritožbe na Ustavno sodišče. Predlagal je tudi 
zadržanje izvršitev izpodbijanih sodb, saj mu je zaradi njih grozilo 
prestajanje zaporne kazni. Glede na to, da se bližale državnozbor-
ske volitve, pa je bila odločitev o zatrjevanih kršitvah človekovih 
49 
k azenski zakonik (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo).
50 
v SL Sodba II kp 2457/2010, 21. 3. 2014, 1. odstavek obrazložitve. 
51 
Ibid.
52 
Ibid, str. 10-11.
53 
Parlamentarne volitve v Sloveniji so potekale 13. julija 2014.
54 
Ibid.
55 
»Pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev lahko ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni 
pritožbi, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika 
nepopravljive posledice (zUstS, 51. člen 2. odstavek).
21
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
pravic nujno potrebna še pred njihovim nastopom, saj bi morebi-
tna kasnejša ugotovitev, da je prišlo do zatrjevanih kršitev, vzpo-
stavila dvom o legitimnosti in ustavnosti tako izpeljanih volitev.
56
Žal pa je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper pravnomoč-
no sodbo 11. junija 2014 zavrglo
57
. v svoji obrazložitvi se je sklice -
valo na načelo delitve oblasti, po katerem morajo vse institucije 
pravne države spoštovati druga drugo in ne prevzemati nalog dru-
ge na podlagi vnaprejšnjega nezaupanja. Tako mora tudi Ustavno 
sodišče zaupati vrhovnemu sodišču, da bo pri svojem odločanju 
o izrednem pravnem sredstvu zagotovilo spoštovanje človekovih 
pravic in temeljnih svoboščin.
58
 Ustavno sodišče naj bi dajalo iz-
reden pomen stališčem vrhovnega sodišča kot najvišjega rednega 
sodišča v državi pred svojim odločanjem.
59
 Ustavno sodišče je s 
sklicevanjem na precedenčni sklep pojasnilo, da »procesna pred-
postavka za izjemno odločanje po drugem odstavku 51. člena 
zUstS »če je zatrjevana kršitev očitna« ni isto kot tako imenovana 
ugotovitev prima facie (na prvi pogled). »očiten« pomeni takšen, 
ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, 
ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja 
in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako 
možnost drugačnega sklepa. Prima facie pa pomeni takšen, ka-
kršen se ugotovi na prvi pogled, še ne dovolj zanesljivo: verjetno 
izkazan. Da izjemna interventna pristojnost Ustavnega sodišča ne 
more temeljiti na površnem vtisu o kršitvi, izhaja iz besedila in 
iz logike drugega odstavka 51. člena zUstS.«
60
 k navedenemu je 
dodalo dejstvo, da je v zadnjih devetih letih zelo zaostrilo pogoje 
dostopa do Ustavnega sodišča in zavrglo vsakršno ustavno pritož-
bo, vloženo na podlagi izjeme glede očitnosti kršitev človekovih 
pravic.
61
Torej, ker Ustavno sodišče ni ugotovilo očitnosti kršitev člove-
kovih pravic, se sploh ni spuščalo v obravnavo ostalih trditev pri-
tožnika v ustavni pritožbi, kot je nastanek nepopravljivih posledic 
zaradi odvzema svobode in izjemnosti primera zaradi bližajočih 
se državnozborskih volitev in s tem v povezavi na posledice za 
demokracijo v smislu nelegitimnosti bližajočih se državnozbor-
56 
USRS Sklep Up-373/14, 11. 6. 2014, 7. točka.
57 
Ibid, sklep. 
58 
Ibid, 12. točka.
59 
Ibid, 23. in 25. točka.
60 
USRS Sklep Up-62/96, 11. 4. 1996, str. 5.
61 
USRS Sklep Up-373/14, 11. 6. 2014, 18. točka.
22
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
skih volitev v Sloveniji. Prav tako pa Ustavno sodišče ni zadržalo 
izvršitev posamičnega akta, čeprav bi z njo lahko nastale ne le tež-
ko popravljive, ampak celo nepopravljive posledice, kar odvzem 
svobode nedvomno je.
62
Trije ustavni sodniki (dr. Deisinger, dr. Petrič in zobec), ki so 
glasovali proti odločitvi Ustavnega sodišča, so podali ločena od-
klonilna mnenja, ki povsem kontrirajo odločitvi samega Ustavne-
ga sodišča. vsi trije so bili med drugim mnenja, da gre za očitno 
kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu.
63
 vendar kljub njiho-
vim trdnim argumentom, mnenje večine na Ustavnem sodiščem 
ni bilo takšno in tako je vodja največje opozicijske stranke v slo-
venskem političnem prostoru tik pred državnozborskimi volitva-
mi odšla na prestajanje zaporne kazni. ob takšni odločitvi našega 
najvišjega varuha človekovih pravic nevtralen državljan preprosto 
ne more mimo dvoma v delovanje Ustavnega sodišča v skladu 
d dvojim poslanstvom in občutku, da slednje enostavno ni žele-
lo sprejeti vsebinske odločitve o zadevi, ki bi lahko imela znaten 
vpliv na slovenski politični prostor in odvijanje demokratičnega 
procesa v Republiki Sloveniji.
Po odločitvi Ustavnega sodišča je sledila vložitev zahteve za 
varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče RS. To sta spremljali dve 
zahtevi za izločitev predsednika vrhovnega sodišča iz sojenja v tej 
zadevi zaradi suma pristranskosti, ki pa sta bili s strani občne seje 
vrhovnega sodišča zavrnjeni.
64
 Prav tako je vrhovno sodišče zavr-
glo zahtevo za izločitev vrhovne sodnice Maje Tratnik, ki je pred 
tem že sama predlagala svojo izločitev.
65
 Razlog za nepristranskost 
je bil v tem, da je bil njen mož v času obsodbe Janše pred vojaškim 
sodiščem namestnik takratnega republiškega sekretarja za pravo-
sodje in je bil aktivno udeležen v postopkih povezanih s presta-
janjem zaporne kazni takrat obsojenega Janše v zadevi JBTz ter 
dejstvu, da je Janša leta 2002 nasprotoval izvolitvi njenega moža 
za ustavnega sodnika.
66
Tako je vrhovno sodišče v petčlanskem kazenskem senatu, v 
katerem sta sedela tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko 
62 
zakon o ustavnem sodišču namreč določa: »Če je ustavna pritožba sprejeta, lahko senat ali ustavno 
sodišče na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo spodbija, če bi z 
izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice (zUstS, 58. člen).«
63 
za podrobneje glej USRS Sklep Up-373/14-23, 16. 6. 2014; USRS Sklep Up-373/14-24, 16. 6. 2014 in 
USRS Sklep Up-373/14-25, 16. 6. 2014.
64 
Glej v SRS Sklep Su 1394/2014, 27. 8. 2014; v SRS Su 1569/2014, 29. 9. 2014.
65 
Glej v SRS Sklep Su 1569/2014, 29. 9. 2014. 
66 
vrhovna sodnica Maja Tratnik želi izločitev zaradi pisanja Reporterja, Reporter, e-vir.
23
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
Masleša in vrhovna sodnica Maja Tratnik odločalo o vloženi zah-
tevi za varstvo zakonitosti, ki pa jo je vrhovno sodišče 1. oktobra 
2014 kot neutemeljeno zavrnilo.
67
 ob sklicevanju na svojo sodno 
prakso je glede opisa kaznivega dejanja zapisalo, da »… sestavljata 
abstraktni in konkretni del opisa celoto, pri kateri ni vselej nujno, 
da se določeni zakonski znak ponovno pojavlja z istim ali drugač-
nim besedilom, zlasti če je v abstraktnem opisu dovolj konkretno 
opredeljen …« In nadaljevalo: »… pojmi zakonskega besedila lahko 
v posameznih primerih prevzamejo vlogo dejstev, ker zakonske-
ga znaka ni smiselno konkretizirati, ali pa, ker je to včasih celo 
nemogoče.«
68
 To odločitev vrhovnega sodišča lahko pospremimo 
le z besedami dr. Avblja, ki je dejal: »Če vseh znakov kaznivega de-
janja ni mogoče konkretizirati, potem ne gre za kaznivo dejanje, in 
je pač treba izreči oprostilno sodbo.«
69
Po zavrnjeni zahtevi za varstvo zakonitosti je zadeva zopet z 
vložitvijo ustavne pritožbe prispela na Ustavno sodišče. Tokrat se 
je Ustavno sodišče odločilo sprejeti ustavno pritožbo v vsebinsko 
obravnavo ter do svoje končne odločitve zadržalo izvrševanje (to-
rej tudi prestajanje zaporne kazni) vseh treh izpodbijanih sodb 
(sodbe okrajnega sodišča v Ljubljani, sodbe v išjega sodišča v Lju-
bljani in sodbe vrhovnega sodišča RS)
70
 z obrazložitvijo, da bi z iz-
vrševanjem pravnomočne sodbe »lahko nastale težko popravljive 
škodljive posledice za dobro in učinkovito delovanje demokratič-
nega parlamenta in oblasti kot celote.«
71
Ustavno sodišče med drugim pojasni, da mora biti v sodbi za-
jet opis konkretnega dejanskega stanu.
72
 Sklicujoč se na svojo pra-
kso Ustavno sodišče pojasni, da ravnanje nekoga pomeni kaznivo 
dejanje in je zanj tudi kriv le v primeru, če to ravnanje izpolnjuje 
vse objektivne in subjektivne znake kaznivega dejanja, kar pome-
ni, »da mora opis kaznivega dejanja (konkretni dejanski stan, če 
ga primerjamo z zakonskim dejanskim stanom kaznivega dejanja) 
vsebovati vse znake kaznivega dejanja. Če kateri izmed njih manj-
ka, gre za kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu.« obsod -
ba, ki v opisu kaznivega dejanja ne navaja vseh znakov kaznivega 
dejanja, pomeni obsodbo za nekaj, kar ni kaznivo dejanje. »za to 
67 
v SRS Sodba I Ips 2457/2010-1438, 1. 10. 2014.
68 
Ibid, 19. točka.
69 
Avbelj, 2015, str. 101.
70 
USRS Sklep Up-879/14-11, 11. 12. 2014.
71 
Ibid, 17. točka.
72 
Ibid, 22. točka.
24
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
zadošča že, če v opisu manjka samo en znak kaznivega dejanja.« 
Do tega pa lahko pride na različne načine, tudi tako da »sodišče 
zakonski znak kaznivega dejanja razloži tako, da z njim širi polje 
zakonsko določene kaznivosti /…/« S takšnim ravnanjem sodišče 
krši načelo zakonitosti.
73
Ustavno sodišče v nadaljevanju sistematično navede, kateri so 
zakonski znaki kaznivega dejanja iz prvega odstavka 269. člena 
kz (sprejemanje daril za nezakonito posredovanje), pri čemer 
pride do ugotovitve, da je tudi »sprejem« (obljube nagrade) samo-
stojen zakonski znak in pomeni izvršitveno ravnanje.
74
 ključno je, 
da se izrazi volja storilca o sprejemu (obljube nagrade) in ta mora 
prispeti do dajalca obljube.
75
Ustavno sodišče sicer pritrdi ostalim sodiščem, da »komunika-
cijski način, tj. način sprejema obljube, ni zakonski znak obrav-
navanega kaznivega dejanja.« vseeno je, na kakšen način pride 
do sprejema, ampak »to ne pomeni, da ni treba na ravni konkre-
tnega dejanskega stanu opredeliti, katera so tista ravnanja storilca, 
zaznavna v zunanjem svetu, s katerimi storilec« sprejme (obljubo 
nagrade). Tega nikakor ne more nadomestiti konkretizacija dru-
gih zakonskih znakov. Potreben je »zunanji izraz ravnanja storilca, 
ki lahko logično in izkustveno zanesljivo utemelji, da je (bila) iz-
ražena volja za sprejem (obljube nagrade). To pa so lahko samo 
ravnanja storilca, iz katerih je glede na njihovo naravo in vsebi-
no v okoliščinah danega primera mogoče zanesljivo sklepati, da 
je storilec obljubo nagrade sprejel.«
76
 Glede na to, da je sprejem 
(obljube nagrade) edini objektivni zakonski znak obravnavanega 
kaznivega dejanja, ki je odvisen samo od ravnanja storilca tega ka-
znivega dejanja, morajo sodišča ravno pri razlagi tega zakonskega 
znaka še bolj dosledno upoštevati zahteve načela zakonitosti; in 
še toliko bolj, če ne izhajajo iz ravnanja storilca, ki neposredno 
pomeni sprejem (obljube nagrade), ampak sklepajo o njegovem 
obstoju iz drugih storilčevih ravnanj.
77
Po stališču Ustavnega sodišča je opis kaznivega dejanja ob pri-
merjavi zakonskih znakov kaznivega dejanja z znaki konkretnega 
dejanskega stanu formalnopravno vseboval vse zakonske znake. 
73 
Ibid, 23. točka.
74 
Ni dovolj, da sprejem (obljube nagrade) ostane le v miselni sferi storilca, saj kaznivost misli ni 
dopustna.
75 
Ibid, 29. točka.
76 
Ibid, 30. točka.
77 
Ibid, 31. točka.
25
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
Spraševalo pa se je, ali je bil zakonski znak sprejem (obljube na-
grade) konkretiziran.
78
Ustavno sodišče opozori, da so stališča rednih sodišč, da okoli-
ščine v zvezi z drugimi zakonskimi znaki kažejo na to, da je Janša 
obljubo nagrade sprejel, ustavno nesprejemljiva, saj sodišče kon-
kretizacije enega zakonskega znaka ne more nadomestiti s kon-
kretizacijo drugih zakonskih znakov kaznivega dejanja. vrhovno 
sodišče je za zunanji izraz sprejema obljube nagrade navedlo in 
štelo nagrado sámo (provizija) in namen, zaradi katerega je bila 
obljuba sprejeta. Ustavno sodišče meni, da je takšna utemeljitev 
dejstva, da je pritožnik obljubo nagrade sprejel, protiustavna, saj 
samostojnega zakonskega znaka sprejem (obljube nagrade) »ni 
dopustno razlagati tako, da bi se zlil z drugimi zakonskimi zna-
ki in bi izpolnitev slednjih avtomatično pomenila tudi izpolnitev 
pravih.«
79
 Ustavno sodišče na koncu pride do ugotovitve, da redna 
sodišča v izpodbijanih sodbah niso ugotovila niti Janševih rav-
nanj, ki bi sama po sebi neposredno pomenila sprejem (obljube 
nagrade) niti neposrednega ravnanja, ki bi samo po sebi pomeni-
lo dajanje navodila za terjanje.
80
 Tako je bila zaradi napačne raz-
lage zakonskega znaka sprejem (obljube nagrade) z izpodbijani 
sodbami pritožniku kršena pravica, ki jo zagotavlja prvi odstavka 
28. člena Ustave. zaradi tega je Ustavno sodišče razveljavilo izpod -
bijane sodbe in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču, vendar 
drugemu sodniku v ponovno odločanje.
81
Ustavno sodišče se je odločilo tudi za presojo zatrjevane kr-
šitve pravice do nepristranskega sojenja v zvezi s predsednikom 
vrhovnega sodišča ter v zvezi z obstojem subjektivnih razlogov, ki 
bi kazali na pristranskost predsednika vrhovnega sodišča zavze-
lo enako stališče kot občne seja vrhovnega sodišča, in sicer, da ti 
niso podani. Drugačno pa je njegovo stališče glede objektivnih 
razlogov, zaradi katerih bi bil lahko prizadet videz nepristransko-
sti. v govoru na Dnevih slovenskega sodstva se je Masleša kritično 
odzval na destruktivne napade na sodnike, ob tem pa kritiziral 
izražena stališča Janše o v išjem sodišču v Ljubljani, ki je zavrnilo 
njegovo pritožbo. Stališče Ustavnega sodišča je, da »tovrstne izjave 
lahko vzbudijo dvom o videzu nepristranskosti, ki mu ni mogoče 
78 
Ibid, 37. točka.
79 
Ibid, 40. točka.
80 
Ibid, 41. točka.
81 
Ibid, 43. točka in izrek.
26
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
odreči objektivne utemeljenosti.« zato Masleša ne bi smel sode -
lovati v vlogi predsednika senata, ki je odločal o Janševi zahtevi 
za varstvo zakonitosti. občna seja vrhovnega sodišča bi morala 
ugoditi zahtevi za njegovo izločitev iz sojenja in ker tega ni stori-
la, »je bila pritožniku kršena pravica do nepristranskega sojenja iz 
prvega odstavka 23. člena Ustave.«
82
Torej zgodilo se je tisto, kar bi se moralo zgoditi že ob vložitvi 
prve ustavne pritožbe. Iz odločbe Ustavnega sodišča sledi, da je 
bilo že od vsega začetka kršeno načelo zakonitosti v kazenskem 
pravu, ker nikjer ni konkretizirano dejanje, ki bi pomenilo, da je 
Janša sprejel obljubo nagrade. To kršitev pa sta tolerirala tako pri-
tožbeno kot vrhovno sodišče, torej vsa tri redna sodišča. v bistvu 
bi lahko rekli, da je tako očitna kršitev bila sprva tolerirana tudi 
s strani Ustavnega sodišča
83
, ki pa je takrat ni spoznalo za dovolj 
očitno, da bi zadevo obravnavalo na tak način kot jo je tokrat. za 
pričakovati je sicer bilo, da bo Ustavno sodišče samo postavilo 
vsebinski epilog zadevi in Janšo oprostilo, zlasti z ozirom na bese-
de nekaterih ustavnih sodnikov in drugih pravnih strokovnjakov. 
vsekakor izgleda, da tudi tokrat Ustavno sodišče ni želelo sprejeti 
končne odločitve, čeprav je dalo jasno vedeti, kako je potrebno 
postopati v nadaljevanju postopka, kar pa nas vsekakor spomni 
na omenjeno značilnost (post)socialističnega prava, ki je strah 
pred končnim odločanjem.
Na koncu smo bili v zadevi Patria priča zastaranju zadeve.
84
2.2 Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
v Republiki Sloveniji so dolga leta predstavljali problem števil -
ni sodni zaostanki, ki so povzročili številne kršitve pravice do so-
jenja brez nepotrebnega odlašanja po prvem odstavku 23. člena 
Ustave
85
 oziroma pravice do sojenja v razumnem roku po prvem 
odstavku 6. člena ekČP
86
 ter pravice do učinkovitega pravnega 
sredstva po 13. členu ekČP
87
, saj ni (bilo) na razpolago učinkovi-
82 
Ibid, 51.-54. točka.
83 
z izjemo treh sodnikov, ki niso glasovali za zavrženje prvotne ustavne pritožbe.
84 
Podrobneje si o zadevi Patria lahko preberete v Adanič Dežman, 2019, str. 59-91.
85 
»vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepo -
trebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (URS, 23. 
člen, 1. odstavek).«
86 
»vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnikoli kazenski ob -
tožbi zoper njega /…/ v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno 
sodišče. /…/ (ekČP, 6. člen, 1. odstavek).«
87 
»vsakdo, čigar pravice in svoboščine, ki jih priznava ta konvencija, so kršene, ima pravico do učin-
27
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
tega notranjega pravnega sredstva zoper kršitev omenjene pravi-
ce. z namenom ugotovitve vzrokov za njihov nastanek ter iskanja 
rešitev za njihovo odpravo je Državni zbor leta 2000 sprejel sklep, 
s katerim je vladi in vrhovnemu sodišču predlagal, da ustanovita 
skupno strokovno komisijo, ki bo proučila in pripravila analizo 
vzrokov za nastanek sodnih zaostankov ter predstavila predlo-
ge za njihovo odpravo oziroma zmanjšanje. Na tej podlagi je leta 
2002 nastal dokument z naslovom Sodni zaostanki v Republiki 
Sloveniji (analiza vzrokov in predlogi za zmanjšanje in odpravo). 
Nekoliko kasneje, leta 2007 je prišlo do sprejema zakona o varstvu 
pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki naj bi pravico 
do sojenja v razumnem roku urejal na ustrezen in učinkovit način. 
Da do njegovega sprejema temu absolutno ni bilo tako dokazu-
jeta odločitvi evropskega sodišča za človekove pravice (eSČP) in 
Ustavnega sodišča RS.
Iz sodbe eSČP v zadevi Lukenda
88
 sledi, da se je Slovenija soo-
čala s sistemskim problemom glede kršitve pravice do sojenja v 
razumnem roku, ki pa je posledica neustrezne zakonodaje in neu-
činkovitega delovanja sodnega sistema ter da v Republiki Sloveniji 
posameznikom ni bilo zagotovljeno učinkovito notranje pravno 
sredstvo zoper kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.
89
 v 
skladu s tem je eSČP pozvalo Slovenijo, »naj spremeni obstoječi 
nabor pravnih sredstev ali pa uvede dodatna pravna sredstva in 
tako zagotovi resnično učinkovito popravo kršitev te pravice«.
90
Le nekaj dni pred odločitvijo eSČP v zadevi Lukenda proti Slo-
veniji je prišlo do pomembne odločitve tudi na Ustavnem sodi-
šču, ko je to odločalo v postopku za oceno ustavnosti. z izdano 
odločbo
91
 v tej zadevi je Ustavno sodišče spremenilo svoje stališče 
na področju varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odla-
šanja, zlasti z vidika, da je zadeva pri nas ustrezno zakonsko in 
sodnovarstveno urejena tudi v primeru, ko so postopki o glavni 
stvari že zaključeni.
Stališče Ustavnega sodišča je, da »se pravica do sodnega varstva 
iz prvega odstavka 23. člena Ustave ne izčrpa že s tem, da je zago-
tovljena možnost predložiti zadevo sodišču. Smisel pravice do so-
kovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, in to tudi če je kršitev storila uradna oseba pri 
opravljanju uradne dolžnosti (ekČP, 13. člen).«
88 
eSČP Lukenda v. Slovenija, št. 23032/02, 6. 10. 2005.
89 
Ibid, 88. in 91.-93. odstavek.
90 
Ibid, 98. odstavek.
91 
USRS odločba U-I-65/05, 22. 9. 2005.
28
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
dnega varstva je nasprotno, v zagotovilu, da sodišče v razumnem 
času vsebinsko, meritorno odloči v zadevi, ki mu je predložena v 
odločitev.« Iz zahteve, po kateri se morajo človekove pravice ure-
sničevati na način, ki zagotavlja njihov polni učinek pa izhaja, da 
tudi z vsebinsko, meritorno odločitvijo sodišča pravica do sodne-
ga varstva še ni povsem izčrpana. »Sestavni del pravice do sodne-
ga varstva je namreč tudi pravica zahtevati, da se doseže izvršitev 
sodne odločbe /…/ Namen in cilj sodnega varstva je namreč pravi-
loma dokončno dosežen šele z uresničitvijo določene pravice ozi-
roma pravnega razmerja in ne le z odločitvijo o njegovem obstoju. 
/…/.« Pravica dobiti od sodišča odločitev o zadevi, ki je predmet 
presoje (right to obtain “determination” of the dispute), in pravica 
doseči izvršitev pravnomočne sodbe sta tudi po ustaljeni sodni 
praksi eSČP sestavni del pravice dostopa do sodišča, kot jo zago-
tavlja prvi odstavek 6. člena ekČP.
92
kot bistveni sestavni del pravice do sodnega varstva Ustavno 
sodišče šteje tudi pravico do sojenja brez nepotrebnega odlaša-
nja. Ta vsakomur, ki kot stranka nastopa v sodnem postopku, za-
gotavlja, da bo lahko v razumnem času s sodnim varstvom uvelja-
vil svoje pravice. »Njen namen je zagotoviti učinkovitost sodnega 
varstva«. Če je prizadeti osebi zagotovljeno sodno varstvo prepo-
zno, je ta v enakem položaju, kot da ga sploh ne bi imela (justice 
delayed is justice denied). Iz sodne prakse eSČP je moč razbrati, 
da je pravica do sojenja v razumnem roku izjemnega pomena za 
kakovost sojenja
93
 in da so države pogodbenice ekČP dolžne or -
ganizirati svoje sodstvo tako, da je zagotovljeno dejansko uresni-
čevanje pravice do sojenja v razumnem roku
94
. Iz judikature eSČP 
pa izhaja tudi, da so države pogodbenice ekČP dolžne zagotoviti 
učinkovito pravno sredstvo zoper kršitev pravice do sojenja v ra-
zumnem roku tudi za primere ko kršitve ni več, ko je ta že pre-
nehala
95
. Posledično je Ustavno sodišče na podlagi sodne prakse 
eSČP prišlo do ugotovitve, da je »učinkovito sodno varstvo pravice 
do sojenja v razumnem roku zagotovljeno le, če obsega tudi var-
stvo, ki nudi primerno zadoščenje.« To pa pomeni, da »mora biti v 
okviru sodnega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega od-
lašanja zagotovljena tudi možnost uveljaviti pravično zadoščenje 
92 
Ibid, 7. odstavek.
93 
Na primer eSČP Guincho v. Portugal, št. 8990/80, 10. 7. 1984. 
94 
Na primer eSČP Buchholz v. Germany, št. 7759/77, 6. 5. 1981. 
95 
Na primer Šoć v. croatia, št. 47863/99, 9. 3. 2003.
29
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
v primerih, ko je kršitev že prenehala.«
96
Do odločanja v tem postopku je bilo stališče Ustavnega sodi-
šča, da ima stranka, ki meni, da ji je bila kršena pravica do sojenja 
brez nepotrebnega odlašanja, po že končanem postopku o glavni 
stvari na voljo le še odškodninsko tožbo na podlagi 26. člena Usta-
ve, o kateri odloča sodišče v pravdnem postopku. v tem postop -
ku lahko sodišče ob ugotovitvi, da so izpolnjene predpostavke 
odškodninske odgovornosti, prizadeti osebi dosodi odškodnino 
za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. vendar pa Ustavno 
sodišče ugotavlja, da v zakonu o upravnem sporu (zUS) ni nobe -
ne določbe, ki bi govorila o pravici do pravičnega zadoščenja v 
smislu ekČP. Pravično zadoščenje v smislu ekČP pa ne pomeni 
odškodnine v klasičnem smislu, tj, povračilo za povzročeno pre-
moženjsko ali nepremoženjsko škodo, na kar se nanaša tudi 26. 
člen Ustave, ampak je njegov poglavitni namen »odmena zaradi 
opustitve pozitivne dolžnosti države, da zagotovi tak sistem ozi-
roma organizacijo postopkov, ki bodo omogočali, da posameznik 
pride do odločitve sodišča v razumnem času.«
97
Torej, ker zUS, ki je sicer urejal varstvo pravice do sojenja 
brez nepotrebnega odlašanja, ni vseboval ustreznih določb, ki bi 
omogočale uveljavljanje pravice do pravičnega zadoščenja tudi 
v primeru, ko je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku že 
prenehala, je Ustavno sodišče soglasno odločilo, da je bil zUS v 
neskladju s 4. odstavkom 15. člena Ustave v zvezi s 1. odstavkom 
23. člena Ustave.
98
Ustavno sodišče je v tem primeru soglasno sprejelo ugotovi-
tveno odločbo, saj je prišlo do spoznanja, da zakonodajalec ni ure-
dil določenega vprašanja, ki bi ga moral. Ustavno sodišče je zako-
nodajalcu določilo rok enega leta od objave odločbe v Uradnem 
listu, da odpravi ugotovljeno neskladje.
99
Na podlagi ugotovljenega stanja na slovenskih sodiščih ter zlasti 
na podlagi navedenih odločitev eSČP in Ustavnega sodišča je vlada 
oziroma Ministrstvo za pravosodje leta 2005 predstavilo svoj načrt 
odpravljanja sodnih zaostankov, imenovan Program za povečanje 
učinkovitosti sodstva in odpravo sodnih zaostankov - Projekt Lu-
kenda. za cilj tega projekta je bilo zadano povečanje učinkovitosti 
96 
USRS odločba U-I-65/05, 22. 9. 2005, 8. in 12. odstavek.
97 
Ibid, 13 odstavek.
98 
Ibid, 13. odstavek in 1. odstavek izreka.
99 
Ibid, 14. odstavek in 2. odstavek izreka.
30
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
v sodstvu in odprava sodnih zaostankov tako na sodiščih kot na to-
žilstvih do konca leta 2010.
100
 Projekt se je uvedel konec leta 2005 in 
po podaljšanjih nekaterih njegovih delov končal konec leta 2014.
101
 
zajemal je vrsto ukrepov in sprememb na pravosodnem področju. 
Prišlo je do sprememb v določeni zakonodaji
102
, sprememb v kadro-
vanju na sodiščih (povečanje števila sodnikov in sodnega osebja), 
zagotovitve ustreznih prostorskih in informatizacijskih pogojev za 
učinkovito delovanje sodstva, uvedbe nagrajevanja za kakovostno 
in učinkovito delo sodnikov, tožilcev in državnih pravobranilcev, 
zagotovitve stalnosti sodnikov ter mobilnosti sodnikov in/ali so-
dnih spisov, informatizacije določenih postopkov, itd.
103
 Posebnega 
pomena v sklopu Projekta Lukenda pa je bilo sprejetje zakona o 
varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (zvPSB -
No), ki ga je Državni zbor sprejel 26. aprila 2006 in je bil do danes 
dvakrat spremenjen in dopolnjen.
104
 kot nam že samo ime pove, 
je glavni namen tega zakona varstvo pravice do sojenja brez nepo-
trebnega odlašanja.
105
 S tem zakonom naj bi Slovenija na norma-
tivni ravni ustrezno uredila pravno varstvo pravice do sojenja brez 
nepotrebnega odlašanja oz. pravico do sojenja v razumnem roku. 
za razliko od nekdanje ureditve je tokrat varstvo te pravice ureje -
no v enem pravnem aktu, ki daje stranki na voljo pravna sredstva, 
ki imajo pospešitvene učinke na odločanje sodišč v njeni zadevi 
(nadzorstvena pritožba in rokovni predlog), poleg tega pa omogo-
ča uveljavljanje odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je stranki 
nastala zaradi kršenja obravnavane pravice ter druge oblike pravič-
100 
Poročilo o izvajanju Projekta Lukenda, 2008, str. 4.
101 
Informacija Ministrstva za pravosodje in javno upravo o izvrševanju in nadgradnji Projekta Luken-
da, 2012, str. 5.
102 
Na primer sprememba zakona o pravdnem postopku iz leta 2008 (zPP-D), po kateri pritožbeno 
(višje) sodišče načeloma ne sme razveljaviti sodbe sodišča prve stopnje in zadeve pošiljati nazaj v 
ponovno sojenje, ampak mora samo dokončno meritorno odločiti o zadevi. Izjemoma pritožbeno 
sodišče razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v ponovno sojenje na prvostopenjsko 
sodišče:
- če kršitve postopka glede na njeno naravo ne bo moglo samo odpraviti (zPP, 354. člen 1. odsta -
vek);
- če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in 
sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oz. 
odpraviti omenjene pomanjkljivosti (zPP, 355. člen).
v primeru, da bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlaša -
nja, pritožbeno sodišče ne sme vrniti zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, ampak 
mora o zadevi ponovno soditi samo (zPP, 354. člen, 2. odstavek in 355. člen, 2. odstavek). Slednje je 
uveljavila sprememba zPP iz leta 2017 (zPP-e).
103 
Podrobneje o tem v Informacija Ministrstva za pravosodje in javno upravo o izvrševanju in nadgra-
dnji Projekta Lukenda, 2012.
104 
glej zvPSBNo-A, Uradni list RS, št. 58/2009 z dne 15. 7. 2009 in zvPSBNo-B, Uradni list RS, št. 
38/2012 z dne 25. 5. 2012.
105 
zvPSBNo , 1. člen, 1. odstavek.
31
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
nega zadoščenja (just satisfaction). zakon je sprva naletel na pozi -
tiven odziv tudi s strani eSČP, kar je razvidno iz vsebine njegovih 
odločitev, ki jih je sprejel v obdobju po uveljavitvi zakona oziroma 
številnih zavrnjenih pritožbah slovenskih državljanov nanj.
106
kljub prvotnemu pozitivnemu mnenju ni minilo veliko časa, 
da je eSČP svoje stališče spremenilo. Že na primer v zadevi Žunič 
proti Sloveniji je opozorilo na problem, ki ga predstavlja določba 
zvPSBNo , ki govori o tem, da se zahtevek za pravično zadošče-
nje lahko vloži šele po pravnomočni odločbi sodišča v zadevi, na 
katero se kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja 
nanaša. zato pravi, da je nujno potrebno, da se že tako dolgotraj -
ne zadeve, zoper katere so bila vložena pospešitvena pravna sred-
stva, rešijo takoj po njihovi izčrpanosti, saj ni mogoče izključiti dej-
stva, da bo ravno vprašanje razumno hitrega dostopa do zahtevka 
za pravično zadoščenje vplivalo na odločitev o tem, ali je neko 
pravno sredstvo oziroma njihov skupek učinkovito ali ne.
107
Pomembna pa je odločitev eSČP v zadevi Jama proti Sloveniji
108
, 
iz katere izhaja, da Slovenija tudi na podlagi obstoječega zakona o 
varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja nadaljnje 
krši 13. člen ekČP, saj v domači zakonodaji ne predvideva učin -
kovitega pravnega sredstva, ki bi bodisi pospešilo sam postopek 
ali pa stranki ponudilo ustrezno odškodnino zaradi obstoječega 
zavlačevanja postopka.
109
Glede na to, da po izdaji odločbe eSČP v zadevi Jama proti Slo-
veniji do danes še ni prišlo do spremembe zvPSBNo v zvezi s 
časovno možnostjo uveljavljanja pravičnega zadoščenja in torej 
ostaja določba 1. odstavka 19. člena zvPSBNo nespremenjena
110
, 
Slovenija še vedno strankam ne daje na razpolago učinkovitega 
pravnega sredstva zoper kršitev pravice do sojenja v razumnem 
roku iz 1. odstavka 6. člena ekČP in tako ne zadosti zahtevam iz 
13. člena ekČP. Torej, Slovenija vztraja pri nadaljnjem nespoštova -
nju svojih zavez iz ekČP, s tem pa škoduje predvsem tistim svojim 
106 
Glej na primer eSČP Grzinčič v. Slovenia, št. 26867/02, 3. 5. 2007 in korenjak v. Slovenia, št. 463/03, 
15. 5. 2007.
107 
eSČP Žunič v. Slovenia, št. 24342/04, 18. 10. 2007, 50. odstavek.
108 
eSČP Jama v. Slovenija, št. 48163/08, 19. 7. 2012.
109 
Prav tam, 49. odstavek.
110 
»(1) Postopek za uveljavitev zahtevka za pravično zadoščenje /…/ stranka prične z vložitvijo predlo-
ga za poravnavo pri Državnem pravobranilstvu, zaradi sporazuma o vrsti oziroma višini pravičnega 
zadoščenja. Ta predlog /…/ lahko stranka vloži v devetih mesecih od dneva vročitve pravnomočne 
odločbe sodišča, oziroma če je bilo v njeni zadevi iz 2. člena tega zakona vloženo izredno pravno 
sredstvo, o katerem odloča vrhovno sodišče Republike Slovenije, od dneva vročitve odločbe vrhov-
nega sodišča Republike Slovenije, s katero se postopek konča. /…/ (zvPSBNo , 19. člen, 1. odstavek).
32
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
državljanom, ki varstvo svojih pravic iščejo na mednarodnem so-
dišču (torej eSČP), kot tudi preostalim državljanom s tem, ko jim 
odvzema zaupanje v vladavino prava na naših tleh ter črpa držav-
ni proračun za plačevanje odškodnin zaradi ugotovitve povzroče-
nih kršitev po povsem lastni krivdi.
ob tem naj se opozori še na dejstvo, da je maksimalno določena 
višina odškodnine za povzročeno nepremoženjsko škodo, nastalo 
zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja kot 
pravično zadoščenje, v našem zvPSBNo omejena na 5.000 evrov, 
kar je za primere, kjer so postopki izredno dolgotrajni, bistveno 
manjša kot pa jo po navadi dosodi v takih primerih eSČP.
Torej, tudi če sta področji pravice do sojenja brez nepotreb-
nega odlašanja oziroma pravice do sojenja v razumnem roku in 
sodni zaostanki v naši državi, zlasti in predvsem zato, ker nas je v 
to prisililo eSČP s svojimi odločitvami, na normativni ravni dokaj 
ustrezno urejeni (z izjemo roka za vložitev zahtevka za pravično 
zadoščenje) in statistično gledano precej izboljšanega stanja, je 
problem ostal še vedno tam, kjer bi ga moralo biti najmanj, torej 
v praksi. Čeprav nas pozitivne norme na področju pospešitvenih 
pravnih sredstev zoper kršitev pravice do sojenja brez nepotreb-
nega odlašanja uvrščajo med pravne sisteme, ki imajo v svojem 
notranjem pravu na voljo učinkovita pravna sredstva, je to pov-
sem brez pomena, če sodna oblast v praksi, kot na primer v zadevi 
Jama, te norme v praksi ignorira. konec je isti, kot če teh norm 
sploh ne bi bilo, ljudje ostanejo brez uresničitve svojih pravic, s 
tem pa je ogrožena sama vladavina prava (oziroma pravna drža-
va), ki naj bi po besedah naših organov bila vedno vodilna in spo-
štovana vrednota, ki vlada na naših tleh. Torej ni pomembna le 
ustrezna normativna ureditev in dobri statistični izkazi, če težave 
ostajajo v tistem bistvenem, tj. praksi slovenskih sodišč
Problem izrednega pomena, ki ga je mogoče opažati vsa leta 
v naši državi in je pomembno vplival na dolgotrajnost postop-
kov, je bil razveljavljanje sodb in vračanje zadev v ponovno od-
ločanje. Seveda nas to spominja na na začetku članka omenjene 
značilnosti socialističnega prava. Nedvomno je sprememba za -
kona o pravdnem postopku iz leta 2008, ki določa, da pritožbeno 
(višje) sodišče načeloma ne sme razveljaviti sodbe sodišča prve 
stopnje in zadeve pošiljati nazaj v ponovno sojenje, ampak mora 
samo dokončno meritorno odločiti o zadevi, v vsakem primeru 
pa, če bi s tem bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega 
33
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
odlašanja, pomemben korak pri zmanjševanju tega problema, 
vendar pa kljub tej spremembi velik del tega problema še vedno 
ostaja prisotnega na naših tleh oziroma sodiščih.
111
3. ocena slovenskega sodstva  
s strani slovenske javnosti
Že od nekdaj je stopnja zaupanja slovenske splošne javnosti v 
delovanje slovenskih sodišč dokaj nizka. v primerjavi z letom 2013 
je v letu 2015 ta stopnja zaupanja nekoliko upadla, vendar se je v letu 
2017 ponovno dvignila, celo nad raven iz leta 2013, vendar še vedno 
ostaja na lestvici od ena do deset pod stopnjo 5.
112
 Slovenska splošna 
javnost kot zelo dobro ocenjuje pravičnost odločitev sodišč
113
. Pre-
senetljivo dobro slovenska splošna javnost ocenjuje pravočasnost 
sodnih odločitev
114
.
115
 Bistveno slabše pa slovenska splošna javnost 
ocenjuje strokovnost, neodvisnost, nepristranskost in poštenost so-
dnikov. v obdobju od leta 2013 do leta 2017 so bile vse naštete lastno -
sti najslabše ocenjene v letu 2015. v letu 2017 sta bili strokovnost
116
 in 
neodvisnost
117
 ocenjeni bolje kot v letu 2013, medtem ko poštenost 
in nepristranskost nista presegli ocen iz leta 2013
118
.
119
 Nekoliko slab-
še omenjene lastnosti ocenjuje slovenska splošna javnost, ki je že 
bila stranka v postopku pred slovenskimi sodišči.
120
zanimiv je podatek, da slovenska splošna javnost leta 2017 v 
primerjavi z letom 2013 v manjši meri verjame, da se število nere-
šenih zadev znižuje in da se skrajšujejo časi reševanja zadev ter v 
enaki meri verjame, da sodišča rešujejo zadeve brez nepotrebne-
ga odlašanja. Glede reševanja zadev brez nepotrebnega odlaša-
nja se je ocena slovenske splošne javnosti v letu 2017 napram letu 
2 015
121
 celo zmanjšala.
122
111 
Podrobneje si o ureditvi varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zadevi in projektu 
Lukenda, zadevi Jama ter sodnih zaostankih v Republiki Slovenije lahko preberete v Adanič Dežman, 
2019, str. 153-193. 
112 
zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč v Republiki Sloveniji 2017, str. 12, e-vir.
113 
Povprečna ocena je devet od deset.
114 
Povprečna ocena je 8,5 od deset.
115 
Ibid, str. 14.
116 
Strokovnost sodnikov slovenska splošna javnost ocenjuje s povprečno oceno 6,3.
117 
Neodvisnosti sodnikov slovenska splošna javnost prisoja povprečno oceno 5,1.
118 
Poštenost je ocenjena s povprečno oceno 4,9, nepristranskost pa s povprečno oceno 4,8.
119 
Ibid, str. 15.
120 
Glej ibid, str. 16 in 17.
121 
v letu 2015 je slovenska splošna javnost reševanje zadev brez nepotrebnega odlašanja ocenila s 
povprečno oceno 3,4, v letu 2017 pa s 3,1.
122 
Ibid, str. 20.
34
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
Bistveno boljše so ocene naključnih obiskovalcev sodišč. Ti slo-
venskemu sodnemu sistemu zaupajo vedno bolj oziroma v enaki 
meri kot leta 2015
123
. vedno boljše ocenjujejo tudi hitrost reševa-
nja zadev
124
.
125
 v nasprotju z mnenjem slovenske splošne javnosti 
uporabniki reševanje njihove zadeve brez nepotrebnega odlaša-
nja ocenjujejo z enako oceno kot v letu 2013 in nekoliko višjo na-
pram letu 2015, in sicer s povprečno oceno 7,3. v sklopu časovnih 
okvirjev najslabše uporabniki ocenjujejo čas, ki preteče od vloži-
tve zadeve do njene obravnave.
126
Bistveno boljše ocene napram slovenski splošni javnosti dajejo 
uporabniki sodišč tudi lastnostim sodnikov. Po njihovem mnenju 
se nepristranskost in neodvisnost sodnikov od leta 2013 naprej ni 
zmanjševala. Neodvisnost sodnikov konstantno ocenjujejo z oce-
no 8, medtem ko nepristranskost iz leta v leto ocenjujejo bolje, in 
sicer v letu 2017 s povprečno oceno 8,2.
127
Med strokovno javnostjo najbolj zaupajo v delovanje sodstva 
državni tožilci
128
, nekoliko manj državni odvetniki
129
 in najmanj za-
sebni odvetniki
130
.
131
 Slovenska strokovna javnost strokovnost, ne-
pristranskost in neodvisnost sodnikov v letu 2017 ocenjuje bistveno 
slabše napram letu 2015 in celo nekoliko slabše tudi v primerjavi z 
letom 2013. Strokovnost sodnikov ocenjujejo s povprečno oceno 6, 
kar je še slabše od ocene slovenske splošne javnosti. Bolje napram 
slovenski splošni javnosti, vendar slabše napram uporabnikom, slo-
venska strokovna javnost ocenjuje neodvisnost sodnikov, in sicer s 
povprečno oceno 6,6. Podobno je tudi z nepristranskostjo sodnikov, 
ki jo slovenska strokovna javnost ocenjuje s povprečno oceno 6,4. 
Dokaj slabo slovenska strokovna javnost ocenjuje tudi dostopnost 
sodnikov in sicer s povprečno oceno 5,1, ki je ravno tako najslabša 
v obdobju po letu 2013.
132
 Prav tako pa bistveno slabše napram letu 
2015 v letu 2017 slovenska strokovna javnost ocenjuje hitrost obrav-
nave zadeve s strani sodnikov, in sicer s povprečno oceno 5.
133
123 
v letu 2015 in 2017 so zaupanje sodnemu sistemu ocenili s povprečno oceno 5,6.
124 
Če so hitrost reševanja zadev v letu 2013 ocenili s povprečno oceno 5,2, so jo v letu 2017 že kar s 
5,8. 
125 
Ibid, str. 26.
126 
Ibid, str. 29.
127 
Ibid, str. 30.
128 
S povprečno oceno 7,7.
129 
S povprečno oceno 6,3.
130 
S povprečno oceno 5, kar je bolje kot slovenska splošna javnost in slabše kot uporabniki sodišč.
131 
Ibid, str. 34.
132 
Ibid, str. 37.
133 
Ibid, str. 41.
35
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
4. Ugotovljene kršitve človekovih pravic  
v Republiki Sloveniji v primerjavi z drugimi 
državami članicami Sveta evrope
Do leta 2018 je eSČP zoper Slovenijo izdalo 363 sodb. v 334 
sodbah je ugotovilo, da je prišlo do kršitve vsaj ene določbe ekČP. 
Daleč največje število sodb govori o kršitvi pravice do učinkovi-
tega pravnega sredstva in kršitvi pravice do sojenja v razumnem 
roku
134
. kršitev prve je eSČP ugotovilo v 266 sodbah, kršitev dru-
ge pa v 263 sodbah. Da je prišlo do kršitve pravice do poštenega 
sojenja pa je eSČP ugotovilo v 22 sodbah. kršitev pravice do po -
štenega sojenja pa je tudi tretje najpogosteje ugotovljena kršitev v 
sodbah zoper Slovenijo.
135
Daleč največ sodb, v katerih sta bili ugotovljeni kršitev pravice 
do sojenja v razumnem roku in kršitev pravice do učinkovitega 
pravnega sredstva, je bilo izdanih v letu 2006. verjetno nas ta po-
datek ne preseneča, kajti sodba v zadevi Lukenda je nedvomno 
nekaterim vzbudila upanje in dala pogum ter tako imela močan 
vpliv na povečano število vloženih pritožb, ki ji je sledilo.
zanimivo je dejstvo, da izračunano število pritožb glede na 
število prebivalcev, ki jih na eSČP vložijo slovenski državljani (in 
so dodeljene sodni sestavi) vsakoletno presega izračunano pov-
prečje vseh držav članic Sveta evrope
136
. v letu 2018 je Slovenija 
zasedala 11 mesto po največjem številu vloženih pritožb na šte-
vilo prebivalstva.
137
 v letih, ko je bilo vloženih največ pritožb, tj. v 
obdobju od leta 2005 do leta 2008, pa je bila krepko vodilna po 
številu pritožb na prebivalstvo
138
.
139
vse od ustanovitve eSČP v letu 1959 pa do konca leta 2018 je 
eSČP po vrstnem redu največ sodb izdalo zoper Turčijo, Rusijo, 
Italijo, Romunijo, Ukrajino, Poljsko, Francijo, Grčijo, Bolgarijo, 
združeno kraljestvo, Madžarsko, Hrvaško, Avstrijo, Moldavijo, Slo -
vaško in na šestnajstem mestu zoper Slovenijo.
140
 ob tem je po -
134 
ob tem je potrebno poudariti, da sta bili v večini sodb kršitev pravice do sojenja v razumnem roku 
in kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva ugotovljeni istočasno oziroma v povezavi ene 
z drugo.
135 
Annual Report 2018, str. 179, e-vir.
136 
Na primer za leto 2018 je povprečje vseh držav znašalo 0,52 pritožb na 10.000 prebivalcev, za Slove-
nijo pa podatek govori o 1,33 pritožbi na 10.000 prebivalcev (Annual Report 2018, str. 175, e-vir). 
137 
Ibid, str. 175, e-vir.
138 
v letu 2006 je bilo vloženih več kot 6 pritožb na 10.000 prebivalcev, v letu 2007 pa preko 5 pritožb 
na 10.000 prebivalcev.
139 
Annual Report 2008, str. 142, e-vir.
140 
Po Annual Report 2018, str. 178 in 179, e-vir.
36
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
trebno poudariti, da so omenjene nekdanje socialistične države 
postale članice Sveta evrope šele v oziroma po letu 1990 za razliko 
od ostalih omenjenih držav, ki so bile ustanoviteljice Sveta evro-
pe oziroma so se mu pridružile že pred ustanovitvijo eSČP. To 
pomeni, da imajo nekdanje socialistične države več kot trideset 
let krajše obdobje pripadnosti jurisdikciji eSČP napram ostalim 
omenjenim državam z največ izdanimi sodbami, hkrati pa skupno 
število izdanih sodb eSČP zoper omenjene nekdanje socialistične 
presega skupno število izdanih sodb zoper ostale omenjene drža-
ve članice Sveta evrope.
141
Če pogledamo število sodb, v katerih je eSČP ugotovilo vsaj 
eno kršitev ekČP, Slovenija zaseda še slabše mesto, in sicer štirinaj -
sto
142
. Države, ki jo prehitevajo si po vrstnem redu sledijo takole: 
Turčija, Rusija, Italija, Ukrajina, Romunija, Poljska, Grčija, Francija, 
Bolgarija, Madžarska in Moldavija.
143
 Tukaj je razlika med številom, 
ki se nanaša na nekdanje socialistične države in številom, ki se 
nanaša na ostale države še nekoliko večja v breme nekdanjih soci-
alističnih držav.
14 4
v še bistveno slabši položaj postavljajo Slovenijo podatki, ki 
govorijo o številu ugotovljenih kršitev pravice do sojenja v razu-
mnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva. v zve -
zi s kršitvami pravice do sojenja v razumnem roku se Slovenija z 
204 ugotovljenimi kršitvami uvršča na osmo mesto. Po vrstnem 
redu od zgoraj navzdol jo prehitevajo: Italija, Turčija, Grčija, Polj-
ska, Ukrajina, Madžarska in Francija.
145
 Bistveno višje, na četrtem 
mestu pa je Slovenija po številu ugotovljenih kršitev pravice do 
učinkovitega pravnega sredstva
146
. Prehitevajo jo le Rusija, Ukraji-
na in Turčija.
147
5. Stanje slovenskega sodstva v primerjavi  
s sodstvi drugih držav članic evropske unije
Če pogledamo primerjavo stanja nerešenih gospodarskih, ci-
vilnih, upravnih in drugih zadev na prebivalca na sodiščih prve 
141 
Glej Annual Report 2018, str. 178 in 179, e-vir.
142 
zoper Slovenijo je bilo izdanih 334 sodb, v katerih je bila ugotovljena vsaj ena kršitev ekČP. 
143 
Ibid.
14 4 
Glej ibid, str. 178 in 179.
145 
Ibid.
146 
Ugotovljenih je bilo 266 kršitev.
147 
Ibid.
37
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
stopnje, ugotovimo, da se z višjem številom nerešenih zadev na-
pram slovenskim prvostopenjskim sodiščem soočajo le hrvaška, 
poljska, italijanska in ciprska prvostopenjska sodišča.
148
Izmed vseh držav članic eU imata Hrvaška in takoj za njo Slove-
nija daleč največje število sodnikov na prebivalca.
149
 Že na primer 
Luksemburg in Bolgarija, ki jima sledita, imata skoraj 10 sodnikov 
na 100.000 prebivalcev manj.
15 0
Prav tako se Slovenija uvršča na najvišji mesti po deležu žen-
skega spola v sodni funkciji na prvostopenjskih in drugostopenj-
skih sodiščih. Na prvostopenjskih sodiščih si vodilni položaj deli 
z Latvijo, na drugostopenjskih sodiščih pa je takoj za njo.
151
 ob 
gledanju slovenskih sodnih statistik pa ne gre prezreti dejstva, da 
že od vsega začetka na slovenskih sodiščih v funkciji sodnikov 
prevladuje ženski spol in to vedno bolj ustaljeno. od dobrih 70 
odstotkov v letu 2004
15 2
, smo bili konec leta 2010 priča že 77,6 od-
stotkom
15 3
, odstotek pa se je nato še povečeval in konca leta 2017 
znašal 78,4
15 4
. edino sodišče, na katerem standardno prevladujejo 
sodniki napram sodnicam, je vrhovno sodišče.
Med osemindvajsetimi državami članicami eU se Slovenija 
nahaja na petem najslabšem mestu v zvezi z mnenjem splošne 
javnosti glede neodvisnosti nacionalnih sodišč in sodnikov
15 5
. Še 
slabše neodvisnost svojih sodišč in sodnikov ocenjujejo poljska, 
španska, bolgarska in hrvaška splošna javnost.
15 6
Še nekoliko slabše, tj. na tretje najslabše mesto, se Slovenija uvr-
šča po mnenju podjetij glede neodvisnosti sodišč in sodnikov
157
. 
Slabše od slovenskih neodvisnost svojih sodišč in sodnikov oce-
njujejo le hrvaška in slovaška podjetja.
15 8
Glavni razlog za pomanjkanje neodvisnosti slovenska splošna 
javnost vidi v vmešavanju in pritiskih vlade in politikov
15 9
. Na drugo 
148 
The 2019 eU Justice Scoreboard, Quantitative data, str. 7, Graf 12, e-vir.
149 
obe imata preko 40 sodnikov na 100.000 prebivalcev.
150 
Ibid, str. 13, Graf 24.
151 
Ibid, Graf 25.
152 
Sodna statistika 2004, str. 15, Tabela 2, e-vir.
153 
Sodna statistika 2010, str. 9, Tabela 2, e-vir.
15 4 
Sodna statistika 2017, str. 12, Tabela 2, e-vir.
155 
v Sloveniji 19 odstotkov splošne javnosti ocenjuje neodvisnost nacionalnih sodnikov in sodišč kot 
zelo slabo in 28 odstotkov kot precej slabo. kot dokaj dobro ocenjuje neodvisnost slovenskih sodni-
kov in sodišč 37 odstotkov slovenske splošne javnosti, kot zelo dobro pa le 2 odstotka.
156 
The 2019 eU Justice scoreboard, Quantitative data, str. 16, Graf 30, e-vir.
157 
v Sloveniji 20 odstotkov podjetij ocenjuje neodvisnost nacionalnih sodnikov in sodišč kot zelo 
slabo in 21 odstotkov kot precej slabo. kot dokaj dobro ocenjuje neodvisnost slovenskih sodnikov in 
sodišč 24 odstotkov slovenskih podjetij, kot zelo dobro pa le 5 odstotkov.
158 
Ibid, str. 17, Graf 32.
159 
edino španska, bolgarska, slovaška in hrvaška splošna javnost ta razlog izpostavlja še v veliko 
38
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
mesto postavlja vmešavanje in vpliv gospodarskih in drugih intere-
sov
160
. Najmanj slovenske splošne javnosti, vendar še vedno več kot 
v večini preostalih držav članic eU pa vidi razlog za pomanjkanje 
neodvisnosti sodnikov in sodišč v statusu in položaju sodnikov
161
.
162
za razliko od slovenske splošne javnosti, pa slovenska podje -
tja kot bistveni razlog za pomanjkanje neodvisnost sodnikov in 
sodišč izpostavlja vmešavanje in vpliv gospodarskih ter drugih 
interesov
163
. Na drugo mesto slovenska podjetja postavljajo vme-
šavanje in pritiske vlade in politikov
164
. oba razloga pa slovenska 
podjetja izpostavljajo v nekoliko manjšem odstotku napram slo-
venski splošni javnosti. Tako kot slovenska splošna javnost tudi 
slovenska podjetja, in to v podobnem odstotku, status in položaj 
sodnikov ocenjujejo kot nekoliko manj vplivni razlog za neodvi-
snost sodnikov in sodišč napram že omenjenima razlogoma.
165
v primerjavi z mnenjem splošne javnosti in mnenjem podjetij, 
pa sodniki s svojim mnenjem glede njihove neodvisnosti Slovenijo 
potiskajo na še slabše mesto, tj. tretje najslabše mesto med vsemi 
državami članicami eU. Hrvaški sodniki ocenjujejo svojo neodvi-
snost zelo podobno kot slovenski, latvijski in litvanski sodniki pa 
menijo, da so še nekoliko manj neodvisni od slovenskih.
166
5. Sklepne besede
Na podlagi navedenega lahko torej pridemo do ugotovitve, da 
so tudi v Republiki Sloveniji še vedno pri delovanju akterjev jav-
ne oblasti, zlasti sodne, prisotne delovne navade in miselnost, ki 
izvirajo iz njene preteklosti, torej socializma. Te značilnosti pa se 
kažejo na strani sodišč zlasti v še vedno začaranih krogih vrača-
nja zadev v ponovno sojenje, pretiranemu formalizmu, dobesedni 
višjem odstotku.
160 
Tukaj je odstotek podoben portugalskemu, oba pa presegajo odstotki španske, bolgarske, slovaške 
in hrvaške splošne javnosti.
161 
edino poljska, bolgarska, slovaška in hrvaška splošna javnost ta razlog izpostavlja še v nekoliko 
višjem odstotku.
162 
Ibid, str. 16, Graf 31.
163 
edino italijanska, španska, slovaška in hrvaška podjetja ta razlog izpostavljajo še v nekoliko višjem 
odstotku.
164 
Tukaj je odstotek nekoliko malce nižji od portugalskega, obema pa sledijo odstotki italijanskih, 
španskih, slovaških in hrvaških podjetij.
165 
Ibid, str. 17, Graf 33.
166 
The 2018 eU Justice scoreboard, str. 44, Graf 60, e-vir. za podrobneje glej eNc J, Report on In-
denpendence, Accountability and Quality of the Judiciary 2017-2018, dostopno na: https://pgwrk-
websitemedia.s3.eu-west-1.amazonaws.com/production/pwk-web-encj2017-p/Reports/eNc J%20Re-
port%20IAQ%202017-2018%20adopted%20GA%20Lisbon%201%20June%202018.pdf.
39
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
interpretaciji zakonskih določb ter nenazadnje izogibanju spreje-
manja končnih odločitev v kočljivih zadevah.
Prav tako smo v naši državi še vedno prevečkrat priča dolgo-
trajnim sodnim postopkom, pogosta razloga za to pa sta zlasti 
nenehno prestavljanje glavnih obravnav zaradi neprihoda katere-
ga izmed povabljenih strank ter dolgotrajne obravnave, ki veliko 
časa porabijo za izmenjavo dokumentacije ter narek že slišanega 
in videnega sodnemu zapisnikarju.
Sodna praksa slovenskih sodišč zajema tudi primere, pri katerih 
ni moč ignorirati občutka neobstoja neodvisnosti sodnikov in sodišč 
pri sojenju, še več, porajajo se močni argumenti, ki govorijo v prid 
temu, da se slovensko sodstvo, če je to kakšni elitni osebi v interesu, 
zlorablja tudi v politične namene. vendarle se je potrebno zavedati, 
da so se ključni dogodki v zadevi Patria zgodili v času parlamentar-
nih volitev, s čimer je (bila) vodilna politična osebnost na opozicijski 
strani močno zaznamovana, s tem pa nenazadnje izkrivljena demo-
kracija v Sloveniji sama. Nenazadnje pa nam to potrjujejo še vedno 
dokaj slabi javnomnenjski rezultati, tako laični kot strokovni ter stati-
stični izkazi, ki izhajajo iz evropske statistike in statistike eSČP.
vsekakor lahko pritrdimo temu, da pozitivno na slovensko sod -
stvo z vidika izogibanja uporabe nekdanjih praks na slovenskih 
sodiščih predstavljata članstvi Republike Slovenije v Svetu evrope 
in evropski uniji. Gre za organizaciji, ki temeljita na vrednotah za-
hodnega sveta, ki je že od nekdaj dosledno spoštoval vrednote in 
načela kot sta demokracija in vladavina prava. Članstvo Republike 
Slovenije v teh dveh organizacijah (tudi prisilno) omejuje in spre-
minja določene socialistične prakse delovanja državnih akterjev. 
Na pravnem področju, zlasti z vidika spoštovanja in doslednega 
uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, imata iz-
redno pomembno vlogo evropsko sodišče za človekove pravice 
in Sodišče evropske unije (pa tudi evropska komisija), katerih od-
ločbe pomembno vplivajo na spremembo slovenske zakonodaje, 
s tem pa tudi delovanja slovenskih pravosodnih organov. vzemi -
mo na primer za primer zadevo Lukenda, kjer je bilo ravno eSČP 
tisto, ki nas je prisililo v spremembo zakonodaje v smeri, ki bo za-
gotavljala varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja 
oziroma sojenja v razumnem roku oziroma strankam v postopku 
nudila ustrezna pravna sredstva zoper njeno kršitev. Res je, da za-
deva še danes ni ustrezno urejena, je pa s sprejemom zvPSBNo 
ter izvedenim Projektom Lukenda storjen napredek.
40
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
LITERATURA IN VIRI
1. Samostojne publikacije
Adanič Dežman, S. (2019). Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji. Ljubljana: [S. Adanič Dež-
man].
Annual Report 2008. (2009). Strasbourg: european court of Human Rights. URL: https://www.echr.
coe.int/Documents/Annual_report_2008_eNG.pdf, 23.7. 2019.
Annual Report 2018. (2019). Strasbourg: european court of Human Rights. URL: https://www.echr.
coe.int/Documents/Annual_report_2018_eNG.pdf, 23. 7. 2019.
Avbelj, M. (2015). Nepravna država : zapisi o zadevi Patria : (2011-2015). Ljubljana: IUS Software, Gv 
založba.
Informacija Ministrstva za pravosodje in javno upravo o izvrševanju in nadgradnji Projekta 
Lukenda – realizirane zaposlitve sodnega osebja po Projektu Lukenda – gradivo za obrav-
navo. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. URL: https://www.
google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=2ahU
ke wjAz7n4m-3gAhvh86Yk HUv8DtkQFjAAegQIc RAc &url=http%3A%2F%2Fvrs-3.vlada.
si%2FMANDAT12%2FvLADNAGRADIv A.NSF%2Faa3872cadf1c8356c1256efb00603606%2F632
3247e81bcfcecc1257a70004f7ad4%2F%24FILe%2Fv GPoro%25c4%258DiloLukenda.Doc&usg
=Aovv aw2uqeU9uTMIgawbjNxke_NY, 23. 7. 2019.
kühn, z . (2011). The judiciary in central and eastern europe : mechanical jurisprudence in transfor-
mation?. Boston: Martinus Nijhoff Publishers.
Mańko, R. (2013). Survival of the Socialist Legal Tradition? A Polish Perspective, 4(2) comparative 
Law Review. Brussels: Secretariat of the european Parliament. URL: https://www.researchgate.
net/publication/262005546_Survival_of_the_Socialist_Legal_Tradition_A_Polish_Perspective, 23. 
7. 2019.
Poročilo o izvajanju programa za povečanje učinkovitosti sodstva in odprave sodnih zaostankov 
– Projekt Lukenda. (2008). Ljubljana: vlada Republike Slovenije. URL: https://www.google.com/
url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=2ahUkewj55J7em-3gAhXj
zkYkHaosBPgQFjAAegQIABA c&url=http%3A%2F%2Fwww.vlada.si%2Ffileadmin%2Fdokumen
ti%2Fcns%2Fdoc%2F0811071528505_a185v2cc.doc&usg=Aovv aw2MSNjnq_Frn5QgHDAQ2ekX, 
23. 7. 2019.
Sodna statistika 2004. (2005). Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije.
Sodna statistika 2010. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije.
Sodna statistika 2017. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije.
The 2018 eU Justice scoreboard. (2018). Brussels: european commission. URL: https://ec.europa.eu/
info/sites/info/files/justice_scoreboard_2018_en.pdf, 23. 7. 2019.
The 2019 eU Justice scoreboard, 2019, Quantitative data. (2019). Brussels: european commission. 
URL:
https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/justice_scoreboard_2019_quantative_data_factsheet_en.pdf, 
23. 7. 2019.
z adovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč v Republiki Sloveniji v letu 2017. (2018). Ljublja-
na: vrhovno sodišče Republike Slovenije. URL: http://www.sodisce.si/mma_bin.php?static_
id=2018072612085456, 23. 7. 2019.
zidar, A. (1996). Lustracija: izločitev nasprotnikov demokracije z javnih položajev. Ljubljana: Nova 
revija.
2. Prispevki v zbornikih in poglavja v knjigah
Mańko, R. (2013). Weeds in the Gardens of Justice? The Survival of Hyperpositivism in Polish Legal 
culture as a Symptom/Sinthome. v: Pólemos – Journal of Law, Literature and culture 7.2, str. 
207-233. URL: https://www.researchgate.net/publication/256080147_Weeds_in_the_Gardens_
of_Justice_The_Survival_of_Hyperpositivism_in_Polish_Legal_culture_as_a_SymptomSintho -
me_forthcoming_in_Polemos_-_Journal_of_Law_Literature_and_culture_72_2013_207-233, 23. 
7. 2019.
Uzelac, A. (2010). Survival of the Third Legal Tradition?. v : 49(2d) Supreme court Law Review. zagreb: 
zagreb University, Faculty of Law, str. 377-396. URL: http://www.alanuzelac.from.hr/pubs/B43-
Third_Supreme%20court%20canada.pdf, 23. 7. 2019.
41
DIGNITAS n Postsocialistično pravo v Republiki Sloveniji
3. Pravni viri
k azenski zakonik (kz-1). Uradni list RS, št. 55/08.
k azenski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) (kz-UPB1). Uradni list RS, št. 95/2004.
Ustava Republike Slovenije (URS). Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UzS68, 66/00 – Uz80, 24/03 – 
Uz3a, 47, 68, 69/04 – Uz14, 69/04 – Uz43, 69/04 – Uz50, 68/06 – Uz121,140,143, 47/13 – Uz148, 
47/13 – Uz90,97,99 in 75/16 – Uz70a.
zakon o pravdnem postopku (zPP). Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – 
zArbit, 45/08, 111/08, – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 
75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US 
in 10/17.
zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s 
protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 
11 (ekČP). Uradni list RS, št. 33/94 – Mednarodne pogodbe, št. 7/94.
zakon o upravnem sporu (zUS). Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 – popr. in 70/2000.
zakon o ustavnem sodišču (zUstS). Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12.
zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja-uradno prečiščeno besedilo (zvPSB -
No-UPB2). Uradni list RS, št. 67/2012.
4. Sodna praksa
Jama v. Slovenia, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 48163/08, 19. 7. 2012, ecLI:ce:ecHR:201
2:0719JUD004816308.
Lukenda v. Slovenia, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 23032/02, 6. 10. 2005, ecLI:ce:ecHR
:2005:1006JUD002303202.
odločba U-I-65/05, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 22. 9. 2005, ecLI:SI:USRS:2005:U.I.65.05.
Sklep Up-62/96, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 11. 4. 1996, ecLI:SI:USRS:1996:Up.62.96.
Sklep Up-373/14, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 11. 6. 2014, ecLI:SI:USRS:2014:Up.373.14
Sklep Up-879/14-11, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 11. 12. 2014, ecLI:SI:USRS:2015:Up.879.14
Sodba I Ips 2457/2010-1438, vrhovno sodišče Republike Slovenije, 1. 10. 2014, ecLI:SI:v SRS:2014:I.
IPS.2457.2010.1438.
Žunič v. Slovenia, evropsko sodišče za človekove pravice, št. 24342/04, 18. 10. 2007, ecLI:ce:ecHR:2
007:1018Dec002434204.
5. Spletni viri
Avbelj, M. Ubi Patria, ibi v ictoria. Ius-info, 30. 9. 2011. URL: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/
kolumne/72935, 23. 7. 2019.
Banjanac Lubej, S. Ribičič: Politično montiran proces bo treba dokazati! Jaklič: primer Patria pravno 
ne obstaja. MMc RT v SL o , 6. 6. 2013. URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/ribicic-politicno-monti-
ran-proces-bo-treba-dokazati-jaklic-primer-patria-pravno-ne-obstaja/310477, 23. 7. 2019.
Bele, I. Pri zadevi Patria gre za konstrukt brez dejstev in dokazov; očitno gre za težnjo po kaznovanju 
nedolžnih! Politikis, 30. 4. 2014. URL: http://www.politikis.si/2014/04/dr-ivan-bele-pri-zadevi-pa-
tria-gre-za-konstrukt-brez-dejstev-in-dokazov-ocitno-gre-za-teznjo-po-kaznovanju-nedolznih/, 23. 7. 
2019. (b)
Glücks, N. vrhovna sodnica Maja Tratnik želi izločitev zaradi pisanja Reporterja. Reporter, 20. 6. 2014. 
URL: https://reporter.si/clanek/tiskana/vrhovna-sodnica-maja-tratnik-zeli-izlocitev-zaradi-pisanja-
reporterja-439908, 23. 7. 2019.
Janša in Matoz oproščena krive ovadbe zobec Hrastarjeve, a Matoz obsojen zaradi žaljive obdolžitve. 
Politikis, 24. 12. 2015. URL: http://www.politikis.si/2015/12/jansa-in-matoz-oproscena-krive-ovadbe-
zobec-hrastarjeve-a-matoz-obsojen-zaradi-zaljive-obdolzitve/, 23. 7. 2019.
Janša, J. zeleni flomaster ponovno na delu. Politikis, 7. 10. 2010. URL: http://www.politikis.si/2010/09/
ekskluzivno-na-politikisu-famozni-obtozni-predlog-v-aferi-patria-prvic-v-celoti-objavljen/, 23. 7. 
2019.
k. T., Al. Ma., Milko Novič oproščen. Sodnik: zadeva očitno seže v vrhove pravosodja. MMc RT v SL o , 
16. 4. 2019. URL: https://www.rtvslo.si/crna-kronika/milko-novic-oproscen-sodnik-zadeva-ocitno-
seze-v-vrhove-pravosodja/485646, 23. 7. 2019.
kolednik, A. Avbelj o zadevi Patria: Ne smemo dovoliti, da bi takšni obtožni predlogi postali praksa. 
MMc RT v SL o , 29. 9. 2011. URL: https://www.rtvslo.si/slovenija/avbelj-o-zadevi-patria-ne-smemo-
42
DIGNITAS n Ustavno pravo in pravo človekovih pravic
dovoliti-da-bi-taksni-obtozni-predlogi-postali-praksa/267335, 23. 7. 2019.
Ma., A. Tožilstvo zavrglo Janševo ovadbo zobec Hrastarjeve. MMc RT v SL o , 25. 7. 2011. URL: https://
www.rtvslo.si/slovenija/tozilstvo-zavrglo-jansevo-ovadbo-zobec-hrastarjeve/262737, 23. 7. 2019.
6. Ostalo
obtožni predlog ktr 169/10-6/BzH,vg, vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije, 6. 8. 2010, opr. 
št.: ktr 169/10-6/BzH,vg.