Pojem porečja je tedaj v geografiji zelo pomem- ben. Zato pogosto označujemo geografsko enoto po reki, ki .tvori glavno odvodno (prometno!) žilo: Posočje, Porenje, Povolžje itd. Toda s porečjem ne razumemo le obsega dolo- čene ozemeljske enote, temveč tudi vso njeno pri- rodnogeografsko iin družbenogeografsko vsebino. Porečje torej ne pomeni zgolj ozemlja, kot razu- mem Malovrha, niti ne to, kar imenuje on povod je ( = ozemlje s celotnim vodnim inventarjem), tem- več mnogo več, namreč ozemlje s celotnim inven- tarjem, pedološkim, vodnim, vegetacijskim, popu- lacijskim, komunikacijskim itd., Še pripombo glede izraza »rečje«. Definicija tega je običajno naslednja: rečje je glavna reka] s pri- toki. Mislim pa, da izraz rečje ne gre tolmačiti dobesedno. Površinskega vodovja neke pokrajine namreč ne tvorijo vodotoki, reke in pritoki, tem- več so semkaj vključene tudi stoječe vode, jezera, močvirja pa celo snežišča in ledeniki. To je tudi uanljivo, saj je med vsemi temi oblikami površin- skih voda določena vzročnost. Določanje njihovih medsebojnih odnošajev pod enotnim pogledom nam šele daje genetično, oziroma dinamično, lahko re- čemo geograsko sliko površinskega vodovja na določenem ozemlju. Zato ni, da bi določali meje med površinskimi vodami in ostalim vodovjem. Isto je s talno vddo: kakor so ledeniki ne samo sestavni del voidne cirkulacije, temveč tudi neposredni del kopnega vodovja, tako je njen sestavni del tudi podzemna voda. Kadar govorimo torej v nekem porečju o njegovem rečju z geografskega vidika, brez dvoma ne smemo govoriti zgolj o površinskih vodotokih samih kot najmarkantnejšemu delu vo- dovja v pokrajini, temveč bomo karkterizirali ce- lotni značaj vodne cirkulacije, ki se odvhja na tem ozemlju in v njem. To se pravi, da bomo karakte- rizirali celotno hidrografijo, njene oblike in njih razširjenost ter izdatnost oz. spreminjanje pretko leta, razmerje med posameznimi oblikami kopne vode, zlasti odnose med talno in površinsko vodo, odtočni količnik, specifični odtok, rečni režim ipd. Mislim, da ima ta način pojmovanja še eno vred- nost: S tem se namreč izognemo razmejevanju med posameznimi oblikami vodovja in s tem tudi deskripciji. Nasprotno pa s karakterizacijo njih deleža in medsebpjnih odnosov ohranimo celotni pogled na hidrografijo neke pokrajine in s tem tudi kompleksnost. Prav zaradi tega se mi zdi izraz rečje nekoliko preozek. Zato mislim, da ni slučaj, ako se mnogo pogosteje rabi izraz rečna mreža, rečni sistem (hidrografski sistem) čeprav imamo tudi ob teh izrazih pomisleke. Koristno bi bilo, da bi se kdo oglasil in povedal svoje mnenje tudi o teh izrazih. D. R. Žlemti iT i5no imenoA L ovi e Na teh straneh Geografskega obzornika želimo sprožiti in reševati sicer ine novo, vendar še zmeraj nerešeno vprašanje izgovorjave oz. pisave naših krajevnih imen. To delo je nujno, ker še sedaj marsikatero ime piše vsak po svoje. V čem sol te- žave? Krajevna imena pogosto nimajo 'knjižne ob- like, marveč se v izgovoru, pisavi in rabi ravnajo po krajevnem narečju. Od tod tudi njih številne posebnosti. Te pa zahtevajo, da se najprej vestno zabeleži ljudska izgovorjava in se šele nato pre- trese ime z jezikovnega, pomenskega, historičnega vidika ter izbere najustreznejša oblika. Tako delo je brez dvoma zahtevno in zamudno. Razumljivo, da morajo pri tem sodelovati geografi, slavisti, zgodovinarji in še kdo. Žal, pa je v praksi precej drugače. Marsikatero površno zapisano in popa- čeno ime se je že udomačilo. Posebno velja to za imena manj znanih, odročnih krajev, da ne govo- rimo o ledinskih imenih samih. Na tak način seve- da izginja jezikovno bogastvo ljudskih imen. Seveda ni treba poudarjati, kolikšnega pomena je pravilna raba imen pri geografskem pouku in v šoli sploh. Sedaj, ko imamo"po- Sloveniji toliko nižjih gimnazij, upamo, da bo proučevanje in po- učevanje lokalne geografije sprožilo marsikaj tudi v tem pogledu. In da bo hkrati marsikaj, kar se bo tako nabralo, prišlo tudi v Geografski obzornik. Isto naj velja seveda tudi za geografsko izrazje samo. Ni se potreba posebno truditi za navedbo nekaj primerov različne pisave ¡krajevnih imen iz naših učbenikov: Postojnska kotlina — Pivška kotlina — Pivka, Dravsko polje — Ptujsko polje, Kobansko — Kozjak, Notranjski Snežnik — OLoiški Snežnik, Podkorensko sedlo — Korensko sedlo — Koren, Boskovec — Golte — Mozirska planina, Uršlja — Urška gora — Plešivec, Predel — Predil, Mežak- lja — Možaklja, Grintovec — Grintavec, Mrtu- ljek — Martuljek — Mrtulek, Storžec — Storžič, Blegaš — Blegoš, Kuklja — Kukla .— Cuklja, Gomanec — Gomance ali pa Polhograjsko hribov- je — Pograjsko hribovje, Gomjegrajska kotlina — Goroglranska kovlina itd., itd. Se več je seveda tega v negeografskem tisku. Glede imen velja marsikaj, kar je značilno' tudi ža zemljepisno izrazje. Težave niso tu nič manjše. O tem bi vedeli povedati zlasti tisti geografi, ki so sestavljali zemljevid kake manjše slovenske pokra- jine. , | Podrobni problemi so tudi pri pisavi tujih geo- grafskih imen, čeprav veljajo tudi tukaj določena geografska načela. Težave so zlasti pri tistih ime- nih, ki nam jih s transkripcijo posredujejo' Francozi in Angleži in sploh vsa ona imena, katerih prvotni izvor in pomen ni čisto jasen. Najbolj gotovo bo- mo geografsko ime pravilno uporabljali, če ga bo- mo tudi razumeli. To je važno, ker je od tega odvisna slovenska oblika imena (samostalniška, pridevniška, svojilna ipd.). Na pr. Carpentarijski zaliv ne pa Carjpentarijev zaliv ali kar Carpenta- rija, toda Aueklandovi otoki in ne Aucklandski. Prvo ime izvira namreč od osebnega imena, drugo pa od imena ladje. Nekatera tuja geograska imena so različno pi- sana tudi v geografskih, učbenikih. Le mimogrede naj navedemo nekaj primerov: Alžerija — Alži- rija — Alžir, Padska nižina — Pojska nižina — nižina Po — nižina Poja, Pečuj — Pečuh, Virži- nija — Verdžinija — Virginija itd. In končno: za šolo bi bili koristni tudi topo- npma^tični prispevki. S tem, da se zavedamo iz- vora in pomena imen, vsekakor priponioremo k poživitvi in h koncentraciji pouka. To ugotavlja že Silvo Kranjec v članku: Rimski cesarji na zem- ljevidu, ki je prvi te vrste v Geografskem ofozor- nikui (leto II. št. 1). Uredništvo upa, da bo tudi ta rubrika s sodelo- vanjem čim širšega kroga zainteresiranih prispe- vala k rešitvi marsikaterega zgoraj načetega vpra- šanja. D. R. IV. KONGRES GEOGRAFOV FLRJ Zadnji zvezni kongres, četrti po vojni, (prvi je bil v novoosvobojenem hrvatsko-slovenskem Pri- morj-u, drugi v Makedoniji, tretji v Bosni in Her- cegovini), je bil od 28. septembra do 5. oktobra 1955 v Beogradu in J.jR Srbiji. V prvem delu kon- gresa, od 28. sept. do 1. okt., je bilo zborovanje v Beogradu. Po opravljenih otvoritvenih formal- nostih je prvi dopoldan sledilo pioročilo predsed- nika Izvršnega odbora Sveta geografskih društev FLRJ. (Ker je posle Sveta ,v času med zadnjima kongresoma vršilo hrvatsko geografsko društvo, je podal to poročilo prof. dr. J. Roglie). Dokaj izčrpno smo izvedeli o organizaciji geografskega dela v 'državi, o zadnjih uspehih in še več p ne- uspehih. Poročevalec je navedel težave pri univer- zitetnem študiju, slabosti v delu nekaterih nacio- nalnih geografskih društev in geografov na sploh, o zapostavljanju geografije kot občevzgojnem predmetu itd. — vse, čemur je na Slovenskem napovedal boj že kongres slovenskih geografov v Mariboru v 1. 1954. Sledila sta referata o geograf- skem liku LR Srbije (dr. B. Z. Milojevič) in o Beogradu (dr. V. S. Radovanovič). Po tematiki bi morala biti ta dva referata, prebrana na skupni seji prvega dne, najbolj izčrpna. Žal, sta bila naj- krajša in skoraj najmanj tehtna. Beograjski kongres j e bil prvi zvezni kongres, ki je zasedal v sekcijah. Prvo popoldne sta zasedali dve sekciji, fizična in antropogeografska. Na prvi je referiral dr. P. S. Jovanovič o temi »Aklorelativne oblike fluvia- tilne erozije«. Bil%je eden redkih referatov, ki je imel namen povedati nekaj novega v znanstveni geografiji. Zaradi nezadostne razlage pa je ostal dobršnemu delu poslušalcev nejasen pomen alko- relativnih oblik, to je današnjih fluviatilnih oblik, ki niso korelativne, oziroma se ne dajo raztolma- čiti z oblikami cikličnega erozijskega razvoja. Sle- dilo je predvanje prof. J. Rogliča o osnovnih pro- blemih krasa, ki pa jih slovenski geografi poznamo že iz več virov. Istočasno je zasedala antropogeo- grafska sekcija. Referati, ki so bili prebrani tukaj in naslednje dopoldne v sekciji za fizično geogra- fijo, so obravnavali večinoma ožje teme, bodisi po stroki ali po regiji, tako da tukaj ne kaže vseh omenjati. Največ načelne geografske problematike je zajel referat prof. I. Rubiča ¡z naslovom: Pro- blemi regije v moderni geografiji. Popoldne je imel v okviru sekcije za srednješolski pouk uvod- no predavanje »Geografska znanost in šola« prof. S. Ilešič. Razložil je principe moderne geografije in govoril o moderni geografiji ter o njeni važnosti za znanost in vzgojo. Sledili so številni referati s podobno temo ta dan in še drugi dan popoldne. Imeli so več ali manj vsi značaj ikorefelratov. Po- udarjali so, da je med šolsko geografijo in med moderno znanstveno geografijo velika oddaljenost, če ne prepad. Ze referati sami in številni disku- tainti po njih so iskali krivce za tako stanje. Po- dobne diskusije smo slišali že na prejšnjih kon- gresih, vendar je postalo delegatom tukaj, bolj kot kdaj prej, jasno: za nizek nivo geografskega pouka in za zapostavljanje geografije so krivi razni objektivni, v nemali meri pa tudi subjektivni vzroki, premajhna strokovna izobrazba, premajhna aktivnost geografov v šoli in izven nje itd. V tem vidim korak naprej. Poleg zahteve, da naj se da geografiji več šolskih ur, več in boljših učil, več geografskih čitank, naj se končno uredi kadrovska politika, ki zdaj škodi geografiji kakor tudi dru- gim predmetom itd., so postavljali diskutanti tudi zahtevo, da je potrebno tudi večje strokovno iz- obraževanje in to tudi pok tem, ko se geografi! po končanem) univerzitetnem študiju razkropei po službenih krajih in ostajajo brez povezave z naj- višjimi pedagoškimi in znanstvenimi institucijami. Za vzgojo boljših strokovnih kadrov se je treba boriti na vseh straneh, tako pri srednješolskem kot pri univerzitetnem študiju in delu posamez- nih društev, ker je vse povezano v zaključen krog, od osnovnošolskih klopi do univerzitetnega študija in znanstvenih institucij. Mnenje, da bo uživala', geografija toliko ugleda, kolikor si ga bodo pri- dobili geografi s sposobnostjo in delom, se mi zdi stvarno in zdravo. 30. septembra je bilo na zadnji skupni seji nekaj zanimivejših referatov. Prof. A. Uroševič je na- vajal dokaj prepričljive dokaze, da bifurkacija Nerodimke niprirodna, marveč umetna. Geologinja J. Markovič-Marjanovič je ob primeru sedimentov in tektonike fluviatilnih teras v dolini Usore pri- kazala moderno problematiko mlajšega pleistocena, prof. F. Habe pa je poročal o novejših rezultatih speleološkega dela v Sloveniji. Naj tukaj omenim, da so imeli slovenski dele- 22