puninski vestnik ZiMA IN SNEŽNI PLAZOVI V SLOVENIJI V SEZONI 1987/1988 NEPREMIŠLJENOST NAJPOGOSTEJE BOTRUJE NESREČI pavle šegula Za zimo 1987/1988 je bilo v večini evropskih dežel značilno pomanjkanje snega v dolinah in nižavah, snežne razmere v visokogorju pa so bile več ali manj v mejah normale. Pri nas so na Kredarici med novembrom in majem zabeležili trinajst izdatnejših sneženj, med katerimi so največ snega vrgla tista med 14. in 15. 11. 1987 ter 21. in 22. 11. 1987 oziroma med 26. in 31. 1. 1988 ter med 2. in 9. 2. 1988. Največja debelina snežne odeje je znašala 425 cm, ostanki snežišč so obležali v julij. V Kamniških Alpah in Karavankah je bilo snega manj, kar ustreza pričakovanjem, saj padavine, ki prihajajo večidel od zahoda, najprej prestrežejo Julijske Alpe. O nesrečah v snežnih plazovih smo razpravljali na seji komisije za plazove IKAR dne 20. in 21. oktobra 1988. Na podlagi poročil iz petnajstih dežel-članic smo sestavili pregled smrtnih žrtev plazov v hidrološkem letu od 1. 10. 1987 do 30. 9. 1988. Rezultate ponazarja razpredelnica 1. RAZPREDELNICA 1 Gornik! Smučarji Driava J- 9 •o e C 'ci O * o t ►N s "E t E m > o xn O. ,c > = ® > 10, n C GÎ ¡Ti M > Oni a s tu C Anglija Avstrija Bolgarija Češkoslovaška Francija Italija z Južno Tirolsko Jugoslavija Kanada Liechtenstein Norveška Poljska Švica ZDA ZR Nemčija 18 4 12 24 4 2 13 6 2 1 1 2 9 5 2 9 7 7 1 1 6 1 3 2 6 2 2 2 1 1 2 37 1 4 24 42 7 4 5 24 6 4 246 31 17 155 101 34 38 8 90 15 312 40 47 6 58 3 4 35 53 3 34 22 14 144 16 ca a. število 83 22 31 6 8 6 156 1138 392 ji odstotkov 53,2 14,1 10,87 3,85 5,13 3,85 100 1986/1987 število 53 7 45 1 1 10 117 992 181 •a a a ods tot. 45,3 6.0 37,3 0,95 0,95 9,5 100 1985/1986 število 101 16 30 3 19 35 204 1166 (0 odstot. 49,51 7,84 14,71 1,47 9,31 17,16 100 E "C Û, 1954/1985 število 103 22 71 1 11 18 226 1202 odstot. 45,6 9.7 31,4 0,5 4,9 9.7 100 PLANINSKI VESTNI K Primerjava s podatki za sezono 1986/1987 kaže porast smrtnih primerov za 39 oseb. Če pa vzamemo podatke sezon 1985/86 oziroma 1984/85, je število vendarle še vedno manjše za 48 oziroma 70 oseb. Ni znano, kaj je vzrok temu nadvse ugodnemu nazadovanju števila smrtnih žrtev plazov; morda je vendarle kaj prispevala tudi preventiva! Razpredelnica nadalje spet kaže, da so najbolj ogroženi turni smučarji in smučarji na obrobjih organiziranih smučišč. Ti udeleženci v nesrečah predstavljajo slforaj 75 odstotkov vseh mrtvih. Dokaj močno so zastopani planinci, alpinisti in drugi, ki v gore iz takih ali drugačnih razlogov zahajajo kar peš. POSLANICA I KAR* Ti podatki kakor tudi razprave o uspešnosti uporabe lavinskih žoln ter drugih pripomočkov za iskanje zasutih v plazovih so vodili komisijo za plazove IKAR, da je vsem možnim žrtvam plazov pripravila naslednjo poslanico: V zimi 1987/88 /e v snežnih plazovih umrlo 156 oseb, od tega 83 turnih smučarjev in 31 smučarjev na obrobjih urejenih smučišč. Med mrtvimi je bilo vse preveč takih, ki so vedeli, da gredo v nevarnost, a so se kljub opozorilu igrali z življenji. Vsem tistim, ki zahajajo v kraje, kjer bi jih mogel pobrati snežni plaz, priporočamo uporabo lavinske žolne. Pazijo naj, da bo žolna uporabna, imeti mora sveže baterije, biti mora vključena, nosimo /o pod srajco, ne v nahrbtniku!** Pregled žrtev v sezoni 1987/88 kaže, da je bilo med mrtvimi več takih, ki so nosili s seboj pokvarjeno žolno, nekateri so jo imeli v nahrbtniku namesto na telesu. Elektronske naprave, kot sta elektronski vohljač (LAVVINO) in radarski odmevnik (RECCO), so orodje organiziranih reševalcev, ne pa medsebojne pomoči! Znani so številni primeri, ko se je iskanje z žolno zavleklo, ker iskalci niso obvladali iskanja z lavinsko žolno ali pa so Imeli prema/o izkušenj. Zelo verjetno je prav to pripeljalo do smrti prizadetih. Najboljši pomočnik organiziranih reševalcev je slejkoprej lavinski pes, vendar se reševanje zasutih pogosto zav/eče. Zafo pri načrtovanju ture ali smučanja upoštevajmo obvestila o stanju snežne odeje in opozorila o nevarnosti plazov. Ne hodimo na pot, Če so obeti neugodni.' In kako je bilo z nesrečami pri nas? Podatkov je malo, navajam pač, kar je znano. Verjetno bo komu le koristilo. * IKAR — Internationale Kommlsion fiir alpines Rettungswesen (Mednarodna komisija za reševanja v gorah). ** Glej priročnik Sneg, led, plazovi. plaz pod velikim vrhom Mlada in izkušena gornika M, š. in M. G. sta se 30. 11. 1987 v prazničnih dneh odpravila proti Velikemu vrhu v Karavankah. V območju Križa blizu Kofc je bila snežna odeja na trdi podlagi že debela okoli 60 cm, v zametih pa še precej več. Spotoma sta opazila, da je ponekod snežna odeja napokana in sta postala previdna. Odločila sta se za hojo v varnostni razdalji, oziroma da ne bosta hodila hkrati. M. Š. je Iz zavetja skal opazoval M. G., ki se je na smučeh prebijal skozi predirajoči se sneg na pobočju, nagnjenem za približno 37°, ko mu je pok naznanil plaz. Nosil je M. G. po strmini, porasli z mladimi smrekami. M. G. se je plazu upiral in si pomagal z gibi rok, da bi ostal na površini. Iznebil se je dela opreme, ena smučka pa se ni hotela odpeti. Tako ga je neslo dobrih 50 metrov, nakar je potonil v plazovini in izginil izpred oči tovariša. Ta je takoj pregledal plaz, našel nekaj opreme, nikakor pa mu ogled ni pokazal, kje naj bi bil pogrešani. Odločil se je, da se poda po pomoč v bližnjo.kočo na Kof-cah, kjer je bil k sreči vodnik lavinskega psa J. Kavar s svojim psom. Z njim in še z nekaterimi planinci je kar najhitreje odšel nazaj na plaz. Po kratkem času je pes nakazal, začel lizati prste na roki zasutega in kopati v sneg. M. G. je ležal okrog meter globoko v trdo stisnjeni plazovini, ki ga je odložila ob deblu smreke. Bil je poškodovan po glavi, imel je težak zlom stegnenice in je bil že nekoliko pod-hlajen. Akcija je tekla hitro in uspešno, tovariši so M. G. skupaj z gorskimi reševalci hitro odpremili v dolino in v nadaljnjo zdravniško oskrbo. Do te nesreče bi gotovo ne bilo prišlo, če bi prizadeta upoštevala opozorilo Službe za opazovanje snega in opozarjanje pred plazovi, ki je za kritično obdobje predvidelo naslednje: Konec tedna bo prenehalo snežiti. Shladilo se bo, sneg bo rahel. Zaradi debele snežne cdeje je nevarnost plazov v gorah zelo velika in se bo večala z višino. Vsaka tura v visokogorju terja skrajno previdnost. Bolj bi tudi morala upoštevati znamenja, napoke v snegu in žamete. plaz pod vrhom pod žkrbino Nosil je pešaka, planinca samohodca, ki je bil 16. I. 1988 na poti z Vogla proti Komni. Ko je bil na SV pobočju Vrha pod Škrbino, je sprožil plaz suhega, sprijetega snega, ki se mu je sprva umikal, vendar ga je plazovina končno zajela in nosila po strmini. Pomagal si je z gibi in imei srečo, da ga je plaz potisnil k robu plazine. Tam se je ustavii in si sam pomagal na varno. PLANINSKI VESTNI K Plaz se je utrgal kakih 20 metrov na Široko, debelina napoke je bila približno 50 cm. Podlaga je bila trd sren. K tej nezgodi velja pripomniti, da je hoja brez sopotnika v svetu, kjer so doma snežni plazovi, izraz neznanja in velike nepremišljenosti. Tveganje je bilo vse preveliko, le sreči se prizadeti lahko zahvali, da je ostat živ, PLAZ NA VOGLU Učitelj smučanja R. Š. z dvema tovarišema je 12. 3. 1986 ubiral svoja pota zunaj utečenih smučišč. Sprožil je plaz in si v pla-zovini zaman poskušal pomagati z gibi rok in nog. Obtičal je v plazu, zasut vse do obraza. Brez pomoči sopotnikov si ne bi mogel pomagati na varno. Nesreča je tipična za smučarje, ki se brez premisleka podajajo na obrobja prog, saj se nevarnosti sploh ne zavedajo in je tudi ne poznajo. Povzetek dogajanja kaže razpredelnica 2. varstva pred snežnimi plazovi, ki se ga je udeležilo 70 oseb, pretežno mladinskih vodnikov, kadrov milice, taborniki in alpinisti. 2. Izvedli smo 13. tečaj in preizkus znanja minerjev snežnih plazov, namenjen za zaščito nekaterih naših smučišč (Kanin, Zelenica) in cest. 3. Na Komnl je bil 37. tečaj In preizkus znanja za vodnike lavinskih psov. Naši člani so sodelovali tudi na podobnem tečaju koroškega BRD v Fragantu na Koroškem. 4. Uredili smo odnose s Kinološko zvezo Slovenije. Ta je med drugim zagotovila, da bo GRS dobavljala kakovostne mlade pse, 5. Izvedli smo vrsto predavanj za JLA, za vodnike, učitelje in trenerje smučanja, predavali na zimskem tečaju štajerskega BRD nad Schladmingom, posadki Letalske enote milice, krajanom Sorice in Dav-če, pripadnikom CZ. 6 Preventivno delo smo izvajali tudi s številnimi članki, nabavili, prevedli in ozvočiii video kaseto »Plaz, nevarnost za smučar- RAZPREOELNICA 2 Ponesrečenec Način reševanja Posledice nesreče S MP GRS M BP Ji 'c na smučeh — — 1 — 1 1 o O brez smuči 1 — --- — 1 Vt ra ■o zunaj smučišča — 1 — — — 3 S na smučišču — V zgradbi, na cesti — _ — — — Drugod Skupaj 1 1 1 1 5 Legenda: S — samopomoč GRS — organizirani reševalci P — poškodovani MP — medsebojna pomoč M — mrtvi BP — brez poškodb delovna podkomisija Na zasedanju IKAR smo obravnavali tudi priprave na izdajo šestjezičnega slovarja o snegu in plazovih, ki bo zajemal poleg angleškega, francoskega, italijanskega, nemškega in španskega jezika tudi slovenščino. Slovar bo predvidoma nared do jeseni 1989, tako na disketi kot v knjižni obliki. Našo izdajo bo sofinancirala Zveza vodnih skupnosti. Naj končno navedem še nekaj podatkov o delu podkomisije za plazove GRS. Člani podkomisije smo sproti in redno spremljali dogajanje ter izvajali zlasti vzgojne in preventivne akcije. 1. Skupaj s KVIZ smo organizirali 13. dan je« ter poskrbeli, da je na voljo tudi MK, RCOU Poljče, univerzi in drugim. Do nedavnega je podkomisija izvajala tudi oglede na terenu zaradi izstavitve lokacijskih dovoljenj in za kataster snežnih plazov. To delo je sedaj v pristojnosti Komisije za snežne plazove Zveze vodnih skupnosti, s katero po ostajamo še nadalje tesno kadrovsko povezani in deležni tudi njene letne dotacije. Podkomisija bi bila zelo hvaležna, če bi z njo bolj sodelovali alpinisti in mladinci ter jo obvešča// o vseh primerih, ko naši ljudje zaidejo v snežni plaz. Gre za dragocene podatke, nadvse koristne za preventivno delo. 69