393 Jugoslavensko slovstvo. * Makrobiotika ali nauki, po kterih se more človeško življenje zdravo ohraniti in podaljšati. Spisal večidel po C. Hufelandu Matija Prelog, doktor zdravilstva v Mariboru. Natisnil Edv. Janžič v Mariboru 1864. Cena 1 fl. 20 kr. V Ljubljani jih prodaja J. Lerher, knjigar. Take knjige smo zelo pogrešali Slovenci. Hvala rodoljubnemu gospod dr. Prelogu, da nam jo je spisal. Osnoval jo je po nemški knjigi Hufelandovi, ktera slovi po vsem svetu. To je samo zadosti, da se spozna velika vrednost Prelogovega dela, kije na 17 polah prišlo v lahko razumljivem slovenskem jeziku na dan in je posvečeno slavnemu gospod dr. Fr. Miklošiču. „Spisal sem to znanost — pravi pisatelj v predgovoru — ne glede na zdravnike ali učene ljudi ^ temoč na manj učeno ljudstvo, posebno pa na mladino. Ta spis postal je zato v mnogih delih daljši, kakor bi bilo drugače potrebno. Mladina bi se izprva morala učiti, kaj je za dolgo in zdravo življenje potrebno; pa ravno pri nji se je dozdaj to od več strani zamujevalo. Spisana je zato 394 ta knjiga tako, da se sme vsakemu mladenču brez skrbi v roke dati. Makrobiotika mora zato spisana biti ne samo zdravilsko, temoc tudi moralno. Kdo bi mogel o človeškem življenji pisati v moralni svet ne stopivši, h kteremu ono spada? — Človek in njegov moralni namen se ne moreta naravsko razločevati; kazal zato bode moj mali spis, kteri je ravno zato morebiti veliko več vreden, kakor mnogo drugih, da prave moralne postave niso samo za naravsko zdržanje in podaljšanje življenja potrebne, temoč da je narava človeška samo na moralnost položena, in da je samo po nji človek človek, in se loči od živine." Živo želimo, da bi v vsako slovensko hišo prišle te koristne bukve. Makrobiotika je grška beseda in se po naše veli vodilo za „srečno življenje." Kdo pa ne bi želel srečnega življenja tudi na tem svetu? * Kratek pregled slovenske literature. Sa dodanim riecnikom za Slovence. Napisao Ivan Macun. V Zagrebu 1863. Dobro došla nam knjižica, drobna sicer\ima le 7 pol) pa veliko vredna po vsej osnovi! Genesis te mične stvarice popisana je v predgovoru tako-le: Gosp. profesor Macun je po vredniku prekrasne češke knjige „Naučni slovnik", kterega izdaja dr. Ladislav Rieger, prejel nalogo, naj spiše za-nj članek o slovenski literaturi. Celo kratka doba mu je bila odločena za to delo. Nabral je gradiva obilo, pa ker bi bilo za omenjeni „slovnik" preobširno, je predelal ga in natisniti dal v podlistku zagrebških „Narod. Novin". In to, kar je tu natisnjeno bilo, složil je v samostojno knjižico, ki je ravnokar prišla na svetlo v hrvaško-srbskem jeziku. Da nepozabljivi nam profesor Macun pozna slovstvo slovensko od konca do kraja, ni nam treba ziniti besedice; vsak to ve; da pa spisek ta ni le suhoparna sestava knjig, ki so jih slovenski pisatelji od nekdaj do danes spravili na dan, ampak da je zanimivo delce kritično spisano, prepričal se bode vsaki či-tatelj. Kritika mirna in trezna pa se ne sprehaja v dolgem besedovanji, ampak z malo črticami točno izra-zuje, kar misli. Zato je berilo toliko mično in prijetno. Da zlasti o knjigah poslednje dobe našega slovstva bi bilo trebalo tu in tam gospodu pisatelju nekoliko obšir-nejemu biti, nam bo menda rad sam pritrdil. — Drugo pa, kar je še posebne hvale vredno, je to, d& je knjižica pisana v hrvaško-srbskem jeziku. Citatelji slovenski se tako ob enem vadijo narečja naših južnih bratov. Gospod Macun že tako piše ono narečje lahko razumljivo; predmet sam po sebi pa še bolj polajša vsakemu omikanemu Slovencu razumenje; da pa še vrh vsega tega ni Slovencu nobena beseda nejasna, je dodal mal slovnik > v kterem hrvaško-srbske besede prevaja v slovenske. Tako tedaj izveš slovstvo slovensko, pa se vadiš hrvaško-srbskega jezika ob enem — in vse to za 35 nov. krajcarčkov, ako se knjižica kupi pri pisatelju samemu. * Književnik za povestnico, jezikoslovje in prirodne (natorne) znanosti začne ob novem letu izhajati v Zagrebu. Delili se bojo spisi v teh znanostih na tri kampe: 1. nauki, to je obširnega sestavka v omenjenih predmetih; 2. kritika in 3. bibliografija (popolna hrvaško-srbska z ozirom na ostalo slovansko pa tudi neslovansko, ako se tiče Slovanov. Izhajal bo „Književnik" v zvezkih, po 8 do 9 pol; 4 zvezki bojo izhajali leto in dan, tako, da v vsem skupaj bode 35 pol. Naročnina za celo leto stane 4 gld., ki se na enkrat plačati mora. Da bode ,,Književnik" vrlo dober, porok so nam imena vrednikov njegovih; gosp. dr. Fr. Rački vredoval bode članke za povest in starine; g. V. Jagič, jezikoslovne, g. J. Torb ar prirodopisne. Da se naročilo polajša nam Slovencem, prejema naroč- nino v Ljubljani gosp. dr. Etbin Gosta,^ v Celji gosp. profesor Krušič, v Mariboru gosp. prof. Suman, v Trstu gosp. dr. Kopač. * Prorok7 ilustrirani koledar za prestopnu godinu 1864, ki ga v Karlovcu izdaja nevtrudljivi domoljub g. Abel Lukšič, bode bogato obdarjen s članki pod-učnimi in zabavnimi, prozaičnimi in pesniškimi (med kterimi marsikteri slavnega pesnika „Kriesnic"J, pa ozaljšan še z 20 slikami mnogovrstne struke, med kterimi tudi podoba našega dr. L. Tomana z životopisom. Gena mu je le 80 nov. kraje. * Ravno zdaj tiska naš bukvar v Gorici g. Janez Paternolli „Navod k pobožnemu življenju", koristno knjigo za vsaki stan posebno za bogoslovce. Knjiga obsega dva dela: 1. Stoegerjevo „Tugendleben", in 2. Vsakdanje molitve in pesmi po Schloru. Vem, da si pobožni Slovenec tacih bukev rad kupuje; ni mi jih treba tedaj veliko priporočevati; priporočale se bodo same. Obsegale bodo blizo 16 tiskanih pol. Cena jim bo nizka. Veliko truda so mi prizadele, to je res; al če bodo med Slovenci veselo sprejete, se mi moj trud obilo poplača. Andrej Makarovič, bogoslovec.