70 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Več kot čebelarjenje – projektno delo, priložnost za krepitev podjetnosti Mojca Logar Biotehniški center Naklo VEČ KOT ČEBELARJENJE – PROJEKTNO DELO, PRILOŽNOST ZA KREPITEV PODJETNOSTI Mojca Logar Biotechnical Centre Naklo MORE THAN JUST BEEKEEPING – PROJECT WORK, OPPORTUNITY FOR STRENGTHENING ENTREPRENEURSHIP IZVLEČEK Projektno delo je v srednjih šolah pogosta praksa. Izvede se lahko v okviru mednarodnih projektov, šolskih projektnih dni, izmenjav ali drugih učnih situacij, ki jih ustvarja vsaka šola posamično. Tedaj se srečujemo z drugačnimi oblika- mi pouka, realnimi nalogami, situacijami in izzivi, ki jih izvedemo skupaj z domačimi dijaki, če je projekt mednaro- den, pa sodelujemo tudi s tujci. Pri tem se krepijo socialni stiki, veščine in kompetence, za katere menimo, da niso naša najboljša vrlina, postanejo vsakdanje. Dijaki, starši in profesorji sodelujemo kot usklajeni timi brez poudar- janja nadrejenega oz. podrejenega položaja, z istim ciljem, nalogo čim bolje opraviti. Čebelarstvo in z njim povezane podjetniške veščine so bili tema projektnega tedna na Bio- tehniškem centru Naklo, ki je bil sicer del širšega medna- rodnega projekta Skills4life. Ključne besede: čebelarjenje, dodana vrednost, podjetniške veščine, avtentično učenje, projektno delo ABSTRACT Project work is a common practice in secondary schools. It can be implemented within the context of international projects, school project days, exchanges, or other learn- ing situations created by each school individually. During project work, we encounter different types of lessons, real- world tasks, situations and challenges which we carry out together with local secondary school students, or, if it is an international project, also with foreigners. By doing so, we strengthen the social contacts, skills and competencies at which we do not excel, thus making them customary. Secondary school students, parents and professors work together as coordinated teams without any notions of supe- rior or subordinate positions, with the same goal of getting the job done as best as possible. Beekeeping and the related entrepreneurial skills were the topic of a project week at the Biotechnical Centre Naklo, which was a part of the broader international project Skills4Life. Keywords: beekeeping, added value, entrepreneurial skills, authentic learning, project work 71 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Zgodovina v šoli 2, 2020 UVOD Projektno delo je učna praksa, ki jo na mnogih šolah uvajamo z namenom ustvariti pouk bolj avtentičen, problemski, usmerjen k ciljem, ker se ob tem dijaki soočijo z realnimi učnimi izzivi in problemi. Mednarodni projekti so za vsakega organizatorja velik zalogaj, za dijake pa izziv in priložnost za spoznavanje načina življenja in šolanja v tujini, ogledajo si lahko velike korporacije in se kot gostitelji spopadejo z vsemi izzivi organizatorja in gostitelja. Pri projektnem delu se prepletajo veščine in učne vsebine različnih predmetov in učnih sklopov. Vse, kar je tako ali drugače povezano s čebelami in čebelarjenjem, je odličen primer, kjer se lahko prepletajo zgodovina, geografija, biologija, kemija, fizika, tuji jeziki, slovenski jezik, glasba, podjetništvo, likovna umetnost in še kaj. PROJEKT VEČ KOT ČEBELARJENJE KOT PODJETNOSTNI IZZIV Biotehniški center Naklo je ustanova, ki združuje srednjo šolo, višjo šolo in medpod- jetniški center. Tako je v okviru medpodjetniškega centra posebna enota projektna pisarna, ki formalno uredi vse organizacijske podrobnosti za prijavo projektov in pisanje poročil. Vsebino in izvedbo projektov pomagamo pripravljati srednješolski profesorji, namenjeni pa so seveda dijakom in študentom. Največ projektov se izvaja v okviru pro- grama Erasmus+. Projekt Več kot čebelarjenje je bil del mednarodnega projekta Skills4life, ki je trajal od 1. 9. 2017 do 31. 8. 2020. Partnerske šole so bile: iz Nemčije Kaufmänische Schule Ge- islingen (šola se nahaja v kraju Geislingen an der Steige), iz Belgije šola Onze – Lieve – Vrouw – Presentatie – Secundair Onderwijs (OLVP) (šola se nahaja v mestu Sint-Ni- klaas v vzhodni Flandriji) in Biotehniški center Naklo iz Slovenije. Cilji programa so bili iskanje in razvijanje ključnih kompetenc za aktualne poklice prihodnosti. Seznanjamo se z možnostmi in načini samozaposlitve in krepimo kompetence podjetnosti. Šole so iz različnih držav, kjer so standardi in načini življenja drugačni, zato obstajajo tudi različne možnosti, načini in potrebe zaposlovanja mladih. Zelo pomembno je, da se šole med seboj povežemo in se druga od druge učimo. Končni cilj projekta je bila izdelava računalniške aplikacije, ki bo mladim služila kot pomoč za izbiro pravega študija in poklica. GOSTOVANJA V NEMČIJI IN BELGIJI V projektu smo izvedli štiri mobilnosti, dve v Sloveniji, eno v Nemčiji in eno v Belgiji. Prva mobilnost v Nemčiji se je imenovala T eden orientacije, v njenem okviru pa so dijaki izvedli miniraziskavo, kateri poklici in kompetence bodo v prihodnosti aktualni. Shemo poklicev smo pripravili s pomočjo aplikacije Padlet. Obe šoli sta ekonomski gimnaziji. Nemška šola pri svoji vsakodnevni praksi sodeluje s podjetjem WMF, v katerem izde- lujejo posodo. Dijaki se učijo praktičnih situacij dela v nadzoru v proizvodnji, kadrovski službi. Udeležili so se dneva odprtih vrat na tamkajšnji univerzi. 72 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Več kot čebelarjenje – projektno delo, priložnost za krepitev podjetnosti Projektni teden v Belgiji, ki so se ga udeležili dijaki in profesorji mentorji iz vseh sodelujo- čih šol, je bil usmerjen kot priprava na pogovor za službo. Vsi dijaki udeleženci izmenjave so izvedli simulacijo pogovora za službo v angleškem jeziku z vsemi ustreznimi prošnjami in izdelki. Ogledali smo si proizvodnjo tovornjakov Volvo v Gentu. Dijaki domačini so se preizkusili v vlogi vodnikov po mestu, gosti pa so izvedli fotonatečaj. Po ogledu pro- izvodnje nas je sprejel kadrovik in se pogovoril s skupino mladih. Na vprašanje, katere spretnosti in kompetence so pri iskanju zaposlitve v podjetju Volvo najbolj iskane in zaže- lene, smo večinoma odgovarjali: znanja s področja strojništva, elektronike, računalništva. Na koncu je kadrovski vodja odgovoril, da so vsa ta znanja zelo zaželena, ključne pa so mehke veščine, kamor spadajo komunikativnost, timsko delo, sodelovanje v skupini in reševanje problemov. BODIMO PODJETNIKI – PODJETNOSTNI TEDEN V SLOVENIJI Tretja mobilnost je bila izvedena v Sloveniji. Poimenovali smo jo Let‘s do business ali Bodimo podjetniki. Glede na orientacijo šole in naše izkušnje smo si zamislili podjet- niško prakso, ki temelji na odnosu do okolja, tradiciji in malem družinskem podjetništvu, ki je za Slovenijo zelo pomembno. Izbrali smo čebelarjenje. 20. maj je svetovni dan čebel, ki ga je na pobudo Slovenije (in Čebelarske zve- ze Slovenije) razglasila Organizacija združenih narodov. Spominjamo se Antona Janše kot prvega učitelja čebelar- jenja na dunajski poklicni šoli. O tem se pri pouku zgo- dovine učimo v 2. letniku gimnazije, pri poglavju o refor- mah Marije T erezije in Jožefa II. Zelo poudarimo, kako so bili tedaj odprti za različna znanja. Žirovnica je bila tedaj majhna vas, Anton Janša pa je dobil pomembno službo na Dunaju, izključno zaradi svojega znanja (Štih idr., 2016). Pomen čebel za okolje je morda še pomembnejši kot sama pridelava medu. Opraševanje sadja in zelenjave brez če- bel in čmrljev daje zelo majhen pridelek in celotna vloga čebel v trajnostnem in sonaravnem donosu do okolja je izjemno pomembna. Prav v tem vidiku smo Slovenci lahko zgled večjim narodom in državam in prav tu smo tudi zelo uspešni. Ogledali smo si Čebelarski muzej v Radovljici, kjer so se dijaki preizkusili v vlogi vodnikov po muzeju. Prav tako so se kot vodniki izkazali z vodenjem po Bledu. Popoldan smo spoznali družinsko podjetje Logar Trade d. o. o., kjer že 30 let vodijo proizvodnjo opreme za čebelarje iz nerjaveče pločevine. Glavnino proizvodov prodajo na tujih trgih. Proizvodnjo in trgovino je predstavil sin, ki je bil enake starosti kot naši dijaki. Družinsko podjetje Logar Trade d. o. o. v Šenčurju. (Vir: Arhiv BC Naklo.) Dijaki se preizkušajo kot vodniki po Bledu in v Čebelarskem muzeju v Radovljici. (Vir: Arhiv BC Naklo.) 73 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Zgodovina v šoli 2, 2020 Drugi dan smo obiskali podjetje Medex – najstarejše podjetje v Sloveniji, ki se ukvarja s prodajo in izvozom medu in čebeljih proizvodov. Žal nam niso mogli pred- staviti laboratorijskega dela podjetja, tako smo lahko po- bliže spoznali njihovo prodajalno na Miklošičevi ulici v Ljubljani, kjer nam je vodja trženja predstavila podjetje. Zaposlujejo mlade različnih strok, s področja biotehnolo- gije, živilstva in prehrane, ekonomije, kemije, strojništva. Podjetje je izvozno usmerjeno in tudi v njem so timsko delo, komunikacija in projektno delo zelo pomembne ve- ščine in kompetence. Sledil je ogled Ljubljane, kjer so se dijaki zopet preizkusili v vlogi vodnikov. Popoldan smo obiskali bivšega dijaka, ki ima v Kresnicah pri Litiji svoj čebelnjak. Predstavil je delo čebelarja, biologijo čebel in ponudil svoj med, ki je prejel številne nagrade za kakovost. Dijak je končal študij gozdarstva in čebelari z veliko odgovornostjo in skrbjo za naravo. Tretji dan smo na šoli izvedli delavnice, kjer smo izdelali različne izdelke, ki vsebujejo med ali čebelje proizvode. V narodnostno mešanih skupinah so dijaki izdelali medeno kremo, medeni vazelin, medeno milo, spekli so mede- njake, poslikali so panjske končnice in izdelali medene sveče. Obe gostujoči šoli sta ekonomski gimnaziji, tako da v svojih rednih programih in predmetih nimajo tovrstnih ročnih aktivnosti. Vse jim je bilo zelo novo in nenavadno. Niso vajeni, da lahko človek kakšno stvar za vsakdanjo uporabo izdela sam, kaj šele da bi iz tega lahko ustvaril posel. Doma jih pripravljajo za delo v velikih podjetjih. Tako smo združili znanja biologije, kemije in laborato- rijskega dela, likovne umetnosti, in zgodovine. Čebelar- stvo in čebele nudijo še več možnosti medpredmetnega sodelovanja. Lahko bi se učili, kako ravnati ob čebeljem piku, vključili bi lahko glasbo in književnost, geografijo z razširjenostjo panjev in čebelarjenja kot gospodarske panoge po svetu, lahko bi se ukvarjali z avtohtonimi in invazivnimi medonosnimi rastlinami, izdelovali bi lahko satnice in še kaj bi se našlo. Medexova prodajalna na Miklošičevi cesti v Ljubljani. (Vir: Arhiv BC Naklo.) Vodja trženja predstavlja podjetje Medex. (Vir: Arhiv BC Naklo.) Svoj čebelnjak in delo s čebelami je predstavil bivši dijak BC Naklo. (Vir: Arhiv BC Naklo.) 74 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Več kot čebelarjenje – projektno delo, priložnost za krepitev podjetnosti Četrti dan so imeli gostujoči profesorji uro ekonomije. Izdelke smo ustrezno embalirali, dodali smo jim dekla- racije, izračunali cene in jih pripravili za prodajo. Izdelke smo prodali na dobrodelnem večeru in drugih decem- brskih prireditvah na šoli, vsak dijak jih je nekaj lahko odnesel domov. V šolski sklad smo prispevali 300 evrov izkupička. Želeli smo jim predstaviti dodano vrednost nekega izdelka. Osnovni proizvod čebelarja je med. Ki- logram medu je na trgu vreden približno 13 evrov. Iz ki- lograma medu lahko pripraviš sto mil, več kilogramov medenjakov. Čebelji vosek ima nizko ceno, predelan v kreme in vazeline pa mnogo večjo. Dodati moraš še druge sestavine in človeško delo, vrednost prodanih izdelkov, v katerih je kilogram medu, pa je mnogo večja od osnovne sestavine, kilograma medu. Dodana vrednost zahteva do- datno znanje in spretnosti, to pa prinaša večji zaslužek (Maurya, 2016). Zadnji dan smo pripravili uradni zaključek projektnega tedna s podelitvijo certifikatov, tiskovno konferenco in poslovilno zabavo za vse vključene dijake in profesorje. Vse potrebno (pogostitev, program, zabava) so v celoti pripravili dijaki sami, kar je prav tako za tujce zelo ne- navadno. V tujini so nas povabili v gostilno ali pa najeli gostinca, ki je pripravil pogostitev v šoli. Gostoljubnost in domačnost, ki jo lahko ustvariš v domačem okolju, je nekaj, kar znamo pri nas v Naklem zelo dobro pripraviti. Tujci in gostje to zelo cenijo. Dijaki izdelujejo medeni vazelin. (Vir: Arhiv BC Naklo.) Izdelava medenjakov. (Vir: Arhiv BC Naklo.) Barvanje panjskih končnic. (Vir: Arhiv BC Naklo.) 75 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Zgodovina v šoli 2, 2020 Tabela: Kompetence EntreComp in aktivnosti dijakov v projektnem tednu VRSTA KOMPETENCE STOPNJA DOSEGANJA KOMPETENCE DELO DIJAKOV V PROJEKTNEM TEDNU A. ZAMISLI IN PRILOŽNOSTI Odkrivanje priložnosti Dijaki najdejo priložnosti za ustvarjanje vrednosti za druge. Čebelarjenje je močna dejavnost na Slovenskem, prav tako laboratorijsko delo na šoli, tako smo se domislili izdelave konkretnih izdelkov. Ustvarjalnost Dijaki razvijejo raznolike zamisli, ki bodo ustvarjale vrednost za druge. Vrednost za sovrstnike so bili že sama dijaška vodenja, predstavitev panja, vsi konkretni izdelki so le še nadgradnja – ideja, ki se uresniči. Vizija Dijaki si zamislijo želeno prihodnost. Predstavljali smo si, da bi to bila lahko nova linija rednih proizvodov v šolski trgovini. Vrednotenje zamisli Dijaki razumejo in cenijo vrednost izdelkov. Med samo delavnico smo razumeli, da tujcem naravni in domači izdelki niso pomenili toliko kot našim dijakom. Etnično in trajnostno razmišljanje Dijaki prepoznajo vpliv svojih odločitev in vedênja v skupnosti in okolju. Spoznali so pomen čebelarjenja za okolico. Tujci prihajajo iz velikih mest, njihovo poznavanje trajnostnega in sonaravnega vpliva čebelarjenja na okolje je bilo zelo majhno. B. VIRI Samozavedanje in samoučinkovitost Dijaki izkoristijo svoje prednosti in slabosti. Prednost je usmeritev naše šole – biotehniška gimnazija, ki razvija odnos, spretnosti in znanja do okolja in ima možnosti za izdelavo različnih izdelkov. Motiviranost in vztrajnost Dijaki vložijo trud in sredstva v sledenje svoji strasti in ustvarjanje vrednosti za druge. Dijaki gostitelji so morali tujce navdušiti za aktivnosti, ki so jih počeli prvič, niti niso o njih veliko vedeli. Vključevanje virov Dijaki zberejo in upravljajo različne vrste virov za ustvarjanje vrednosti za druge. Dijaki so morali upravljati s spretnostmi, znanji in izkušnjami (laboratorijsko delo, veščine vodenja, embaliranja izdelkov, izdelovanja sveč), da so v različnih timih ustvarili nove proizvode. Finančna in ekonomska pismenost Dijaki pripravijo proračun za enostavno dejavnost. Izračunati so morali, kakšna bi bila lahko cena posameznega izdelka, ki so ga ponudili na dobrodelnem večeru. Cena je bila postavljena kot priporočljiv prostovoljni prispevek. Vključevanje človeških virov Dijaki prepričajo, vključijo in navdušijo druge, da ustvarijo pogoje za ustvarjanje vrednosti. Vedno je ključna naloga, kako za neko idejo navdušiš svoj tim, ki mu vsi sledijo. C. K DEJANJEM Prevzemanje pobude Dijaki rešujejo probleme, ki vplivajo na njihovo skupnost. Medonosnih avtohtonih rastlin je zaradi vplivov na okolje vedno manj, zato sta čebelarjenje in z njim biotska raznovrstnost tako pomembna. Načrtovanje in upravljanje Dijaki izdelajo akcijski načrt, ki identificira prednostne naloge in mejnike za doseganje ciljev. Za vse terensko, praktično in laboratorijsko delo se je bilo treba predhodno uskladiti in se posvetovati, katere so prednostne naloge. Obvladovanje negotovosti Ob preizkušanju novih stvari dijakov ni strah narediti napake. Pri praktičnem delu se lahko zgodi, da izdelek ne uspe, kot smo predvideli. Sodelovanje Dijaki enakovredno delajo v timu. Delovni timi so bili narodnostno mešani, vendar je običajno, da je dijak domačin malo bolj aktiven član tima, lahko bi rekli vodja. Izkustveno učenje Dijaki razmislijo in ovrednotijo svoje dosežke in neuspehe ter se iz njih kaj naučijo. Tuji dijaki so bili navdušeni nad nečim novim, takšnih delavnic še niso izvajali. (EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence, 2019.) 76 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Več kot čebelarjenje – projektno delo, priložnost za krepitev podjetnosti Izdelki, pripravljeni za prodajo. (Vir: Arhiv BC Naklo.) PODJETNOSTNE KOMPETENCE ENTRECOMP IN AKTIVNOSTI DIJAKOV Projektni teden je bil izveden s številnimi aktivnostmi, ki so krepile kompetence pod- jetnosti. Različne naloge lahko razvrstimo prav med vse kompetence EntreComp, od idej in priložnosti do iskanja virov in ukrepanja. V nadaljevanju v tabeli predstavljamo, katere podjetnostne kompetence glede na evropski okvir podjetnostne kompetence EntreComp smo razvijali in spodbujali v okviru projekta o čebelarjenju. Po drugi strani je to primer avtentičnega učenja, kjer smo naloge in cilje dosegli po mode- lu AMT (izgrajevanje – acquisition, osmišljanje – making meaning in prenos – transfer (Brodnik, 2019). Dijaki so se soočili z avtentičnim pristopom kot muzejski kustosi, dijak sam je predstavil družinsko podjetje in dijak sam je predstavil svoj čebelnjak. Kot turistični vodniki so se preizkusili na primeru vodenja po Bledu in Ljubljani, kot kustosi pedagogi pa z vodenjem po muzeju. Tudi muzeji izvajajo različne muzejske delavnice, morda bi kakega od naših medenih izdelkov lahko izdelali tudi v muzeju, mi smo jih izdelali na šoli. Rezultat so bili konkretni izdelki, ki so bili narejeni na nivoju prodajnega izdelka. Prodali so jih na dobrodelnem večeru in jih nekaj odnesli domov. Naloge so bile medpredmetno zasnovane. Pogovorni jezik je bil ves čas angleški. Pri vodenju so se povezovali z zgodovino, geografijo, etnologijo, sociologijo, javnim nastopanjem. Pri izdelavi izdelkov so povezovali znanja biologije, kemije, umetnosti, pri izdelavi dekla- racij znanja živilstva in prehrane, pri računanju cen znanja matematike, ekonomike, pri oblikovanju embalaže znanja likovne umetnosti, pri prodaji pa znanja trženja in poslovne komunikacije. Da so opravili vse zastavljene naloge, so morali medsebojno sodelovati in situacija je bila več kot realna, avtentična. 77 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Zgodovina v šoli 2, 2020 VIRI IN LITERATURA Čebelarski muzej Radovljica. Pridobljeno s https:/ /mro.si/muzeji-in-zbirke/cebelarski-muzej/ . Medex Ljubljana. Pridobljeno s https:/ /www.medex.si/o-podjetju/predstavitev. Logar Trade d. o. o. Pridobljeno s http:/ /www.logar-trade.si/ . Biotehniški center Naklo. Pridobljeno s http:/ /www.bc-naklo.si/projekti/mednarodni-projekti/ e r a s m u s/s k i l l s 4 l i f e/. Brodnik, V. (2019). Avtentično učenje zgodovine. V: Zgodovina v šoli. Letnik 26 (1). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 3–18. Polšak A. (ur.) (2019). EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Mlacovič, D. in Urankar, N. (2010). Zgodovina 2: Učbenik za zgodovino v 2. letniku gimnazij. Ljub- ljana: Državna založba Slovenije. Učni načrt. Zgodovina: Strokovna gimnazija (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s http:/ / eportal.mss.edus.si/msswww/programi2019/programi/media/pdf/un_gimnazija/ un_zgo_210_ur_strok_gimn.pdf. Štih, P., Simoniti, V. in Vodopivec, P. (2016). Slovenska zgodovina: od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja. Ljubljana: Modrijan. Češnovar, T. (2015). Podjetništvo za mlade raziskovalce. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. Maurya, A. (2016). Delaj vitko: od načrta A do načrta, ki deluje. Ljubljana: Pasadena. SKLEP Univerze in kasnejši delodajalci pričakujejo od mladih vse več kot le visoko število točk na maturi, kar je sicer nujen pogoj za vstop na želeno fakulteto. Mladim moramo zato v času šolanja omogočiti, da pridobijo tudi paleto procesnih znanj. Na univerzah in pri kasnejših delodajalcih so tako najbolj iskane veščine kompetence in miselni procesi, kot so kritično mišljenje, kreativnost, presojanje in odločanje, pogajanje in timsko delo, reševanje kompleksnih problemov idr. Učitelji se lahko ves čas sprašu- jemo in preverjamo, kakšne situacije ustvarjamo pri pouku zgodovine ali drugega predmeta, ki ga poučujemo, da dijaki lahko krepijo navedene veščine, kompetence in miselne procese. Vsekakor z aktivno vlogo dijakov, ki berejo knjige, gledajo filme in o tem pišejo kritične eseje, izdelajo intervjuje, pripravljajo javne tribune, pišejo javna pisma, ustvarjajo izdelke, se preizkušajo kot vodniki, kustosi, podjetniki. Z znanjem smo ustvarili nekaj novega. Reševali smo probleme, mogoče smo komu utrnili idejo, kako priti do lastne zaposlitve.