g Subscription: a g $2.00 a year j $1.00 half year Issued every m | z - .-: g r- Thursday g ili!l!l!lll!ll]|iillli!llllll!i!llll!lll!llilllllili!illl!lll®S Ilustrcvan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as sorond class matter March 12, 1324 at the post office at New York, N. Y., under the Act of March 3. 1379. Address: §j 261 East lOth St. ■ New York, N. Y. j 1 ■ ! Tel.: 1 Orchard 0140 Letnik — Volume II. New York, N. Y. April 9. — 9- aprila 1925. BODOČA VOJNA Pariz, Francija. -"Ako pride do vo-jne v Pacifiku, se bodo žrtve štele na .deset miljonov. Zadnja vojna se imenuje svetov¬ na vojna, toda še-le bodoča voj¬ na bo v resnici svetovna "Vojna. To izjavo je podal pred svo.- jim imenovanjem za finančnega ministra, de Moises, ki jc igral veliko vlogo v vprašanju pri¬ znanja sovjetske Rusije od stra¬ ni Francije. "Kot izgleda, ne 'vidi niti A-' merika niti Japonska, proti če¬ mu greste,“ je rekel de Moises, ’’toda : z našimi’ velikimi kolo¬ nijami v Indo-iKini in pacifiški obali vidimo to strašno nevar¬ nost. Kdo bo obvladal Pacifik- Združene države ali Japonska? "Boljševiki so dvignili novo državo in so izzvali narodne in plemenske boje. Moskva dela na tem, da.zlomi vse kolonjal- ne sisteme in iz vsjike kolonije bo nastala sovjetska država, ki bo odvjsji;).. od Moskve: je bbljševiška propaganda, po francoskih kolonijah zelo moč¬ na. Toda ne samo po kolonijah, temveč tudi po drugih deželah in državah vodijo boljševiki mo¬ čno in energično propagando in agitacijo, katerih cilj so sovjet¬ ske države na Kitajskem, v In¬ dijk Turčiji, Arabiji, Egiptu in Balkanu. "V istem času pa se vodi bor ba za hegemonijo na Pacifiku in za sovjetski imperij v Aziji. Ako Se nam posreči zajeziti bo- Ijševiško propagando in ako ne pride -do sporazuma na Pacifiku, bo izbruhnila vojna, v katereo bo potegnjenih vseh pet delov sveta in bitke se bodo vršile na vseh sedmih morjih. Cilj w a s h i n g‘t o i Is k e konferen¬ ce je bila omejitev oboroževan¬ ja, na morju. Prihodnja konfe¬ renca mora vzeti v pretres vpra sanje kontrole na Pacifiku ter dognati vzroke današnjim spo¬ rom in nesporazumljenju.“ •-o- ZA TROCKIM RADEK Moskva, Rusija. - Komunisti¬ čna internacjonala je 6. aprila za Trockim strmoglavila druge¬ ga odličnega svojega člana, -Kar la Radeka, ki je bil od vstano.vit- ve internacjonale nje-n najdelav nejsi član, njen voditelj in naj¬ odličnejša osebnost ruske komu¬ nistične stranke. Prepovedano mu je bilo dclovannje v inferna- cjonali, prepovedano vmešavati sc v delovanje nemške komuni¬ stične stranke, bil je strogo za¬ vrnjen zaradi kršitve strankine discipline in dobil svarilo, da bo izključen iz stranke, ako se bo še dalje mešal v delo nemških IVAN ZORMAN Mr. Ivan. Zorman je najboljši in najplode.vitejši slovenski pe¬ snik v Ameriki. Po svojih dosedanjih umotvorih je pokazal da se more vredno postaviti ob stran svojih tovarišev^v stari domo¬ vini- Več o njem in njegovem pesniškem delovanju je povedano u a 4. strani pod naslovom "Lirični spevi." komunistov. Ista usoda je zadela tudi sku¬ pino nemških komunistov, med njimi Talheimerja in Brancller- ja, ki sta bila prej voditelja nem ških komunistov. Na n ju se zvrača krivda, da lansko leto ni prišla v Nemčiji do komunistič¬ ne vstaje- To odločitev je izrekla osred¬ nja preiskovalna komisija ruske komunistične stranke in jo je po trdil plenarni izvrševalni odbor internacjonale, ki zdaj zboruje v Moskvi- Do te odločitve je pri šlo na predlog nemških komuni¬ stov, ki so. prosili ruski politi¬ čni biro-, da naj varuje prepir in razdor v stranki, kamor vodi Radekovo in Brandlerjevo delo¬ vanje. O izjalovljenju nemil: • boljše- viške vstaje se je zelo burno raz pravljalo na kongresu internacj- ji.ale, ki je strmoglavil Trockega. Radek je v mnogih ozirih zago¬ varjal Trockega pred stranko, .zato ni presenetljivo, da bo se¬ daj moral s Trockim deliti uso¬ do. Radeka smatrajo za najbolj¬ šega ruskega žurnalista in j e za 1 rocknn najbrilantnejši govor¬ nik. Je 'tudi priznana avtoriteta v mednarodnih zade v ah in zu¬ nanjih razmerah. Radek izha¬ ja iz, poljske židovske rodovine. Šolal se je v Nemčiji in zna te¬ meljito več jezikov, med njimi .tudi angleško. JAPONSKA P40RNARICA Tokio, Japonska.- Mornariško mimste.rstvo je objavilo načrt za zgradbo 22 bajnih ladij s skup¬ no 124.900 tonami. Med temi je 8 križark prvega reda. tri dru¬ gega reda, 10 rušilcev in ena ladja za aeroplane. Vojno miništerstvo je poslalo 7 izvedencev v Francijo, pet. v Ameriko, tri v Anglijo in tri v Nemčijo, kjer bodo ostali tri leta. SKRVAVELA DO SMRTI Ilammond, Ind. - Suzana Sa¬ ko. sta r a 19 let iz Indian Har- bo.r je umrla v bolnišnici, po¬ tem ko so dentistj in zdravniki zastonj poskušali vstaviti ji kri. Pred trdnii tedni si je Suzana pri umivanju zob ranila čeljust in od -tedaj naprej j e iz rane vedno tekla kri. Vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem "Našega Doma" želimo prav vesele velikonočne .praznike. Uredništvo in upi^avništvo Na¬ šega Doma“. Essen, Nemčija. -V Kruppovih napravah v Karnapu se je 4. a- prila dogodila velika nesreča. Veliko dvigalo, v katerem se je spuščalo 70 rudarjev v jamo, je padlo, na dno in takoj se je zru¬ šil tudi stroj za navijanje vrvi. Reševalna dela so se takoj pri čela in opoldne so prinesli 63 po nesrečencev na površje. Dva med njimi sta bila mrtva, trije težko in 43 lahko ranjenih. Petnajst rudarjev je bilo nepoškodovanih ker so se nahajali skupno, z lah¬ ko ranjenimi v gorenjem delu dvigala. Sedem rudarjev se še pogre¬ ša in so' najbrže mrtvi. Njih tru¬ pla leže pod razbitim dvigalom na dnu rova. Natančno število mrtvih še ni dognano. Neko ne¬ potrjeno poročilo naznanja IS mrtvih. STAVKA V NEMČIJI Berlin, Nemčija. - V glavnih nemških tovarnah za lokomoti¬ ve je na stavki S tisoč kovin¬ skih delavcev. •-o-- KERENSKI LOČEN Leningrad. Rusija. - Kakor se je sedaj izvedelo, je žena bivše¬ ga ruskega minnjterskega pred¬ sednika Aleksandra Kerejpske- ga že pred dolgim časom dobila od svetega sinoda ločitev zako¬ na od svojega moža. Ona ži¬ vi v Leningradu, njen mož pa v Pragi, kjer -izdaja nek protibolj- ševiški časopis- ---o-— MUSSOLINIJEV MINISTER JE ODSTOPIL Rim, Italija. -Uradno se po¬ roča, da je odstopil italjanski vojni minister, general di Gior- gio. Mussolini je njegovo ostav¬ ko sprejel in sam prevzel mesto vojnega ministra. RAZSTRELBA NA PARNIKU B c rini, Nemčija. -Vsi e d raz¬ strelile na parniku Saturn je bi¬ lo ubitih 7 oseb, trije so bdi po¬ škodovani. dva pa pogrešajo. Razstrelila je bila tako silna, da je trske razbitih desk neslo’ da¬ leč po mestu. --o- SREČNI DEKLICI Philadelphia, Pa.- Dve deklici stari C in 7 let, sta na cesti po¬ brali bleščečo iglo, katero sta izročili policiji. Izvedenec je do¬ gnal. da je v iglo vdelan drago¬ cen dijamant in da je igla vred¬ na 5 tisoč dolarjev. Stran 2 NAS DOM IZ NAŠIH NASELBIN New York, N. Y Jugoslovan¬ ski radnički i prosvjetni klub priredi v nedeljo 19- aprila kon¬ certi s' plesom v D. A. Sokol Hall, 525 E. 72 Street. Ob tej priliki se bo tudi predstavljala igra Prolječe bez sunca. Začne se o pol treh popoldne, ples pa ©b sedmih zvečer. New York, N. Y. Igra “Ro¬ ka božja", katero jc vprizorila Marijina družba na Cvetno ne¬ deljo, je nepričal^ovano :dobro izpadla. Igra je po svoji vsebi ni zelo zanmiva in so njene po¬ samezne vloge zelo. hvaležne.- Vendar pa zahteva za popoln uspeh zelo dobre in spretne i- gralke. kakor-šhe so se v polni meri pokazala ,naša slovenska dekleta. Predolgo bi bilo, ako. bi omenjal vse igralke, toda vso .pohvalo zasluži Mi&s Než,ika Pavlič, ki je kot rojena za igral¬ ko. Prav dobro So. se postavi¬ le tudi vse ostale gospodične. Belo nedeljo, 19. aprila bo-dru štvo slovenskih tamburašic Slo¬ venka p° večletnem odmoru zo- pet nastopilo. Priredilo bo na¬ mreč svojo veselico s plesom v dvorani na 62 St. Marks Plače. Pričetek je od p eri h popoldne. Društvo je bilo vsled odhoda ne¬ katerih članic primorano prene¬ hati, toda se jih je zo¬ pet zbralo lepo število in gotovo bodo zopet igrale tako dobro kot s° pred leti, ako ne še bolj¬ še. Na svidenje tedaj na Be¬ lo nedeljo! Br°oklyn. N- Y. Slov- pev¬ sko in dram. društvo “Danica" priredi v nedeljo, 26. ^aprila v dvorani na Montrose Avenue i- gro ‘‘Na dan sodbe". Pričetek je ob petih popodne. , MiHvaukee, Wis. In vendar je narava nam zo¬ pet podelila to ljubo spomlad, po kateri smo toliko časa z ne¬ strpnostjo hrepeneli dolge zim¬ ske večere. S svojim prihodom bo prebudila hribe in dohne iz dolgega zimskega spanja v no,- vo življenje ter pretvorila v lepšo obliko, kr/.:ere se veseli vsako živo bitje. Pošebpo pa veseli nas delavce in delavke, ki. se v .potu svoje¬ ga obraza mttpimo za naš vsak¬ danji kruh po nevarnih, zatohlih postorili od dne d°- dne. Tudi nas veseli, ko opazujemo' .ta čudodelen zakon narave in sre¬ čne se čutimo, ko zaslišimo glas, „ Pomlad je tukaj!“ .Vsled tega je S. S. M. P. D. „Vijolica“ sklenilo- prirediti Be¬ lo nedeljo ,to jr 19- aprila v Harmonie dvorani veliko spom¬ ladansko veselico z 'obšlirhim programom s plesom, petjem in igro. Veselica se začne ob drugi uri popoldne, večerni pro¬ gram pa točno ob osmi uri zvečer- Nastopili bodo naši vr¬ li pevci in pevke Slov. p£v. kluba "Danica" ter Jugosl. Del Zbora "Bodočnost". Po končanem petju se začne vesela šalo igra v enem dejanju “Zaklad," katere vloge so raz¬ deljene med same društvene čla¬ ne. Upati je torej, da jih bodo do¬ bro in ves(tno izvršili, akoravno bodo omenjenega dne prvič na gledališkem odru kakor diletan- tje, ker med njimi vlada požrt- v°volnost in veselje do drama¬ tike, kakor tudi doi petja. Vsled tega vidim in še mi zdi potrebno, da bi vstano.vili dra¬ matični ali pa pevski klub ter g priklopili k društvu “Vijoli¬ ca." ! ' Ampak tukaj naletimo na ve¬ like ovire in težkoče, ker v celi njaši naselbini nimamo primer¬ nega prostora za številne vaje, ki so potrebne v tak namen in Za povzdigo slovenske naselbine, ki se nahaja rta,- severozapjadni Stranj mesta Mil\vauk,ee- Vsled tega mislim, da bi bilo zelo ko¬ ristno za celo našo naselbino, a ko bi se vsi skupaj združili ter složno delovali med seboj in si preskerbeli primeren mali pro¬ stor, da bi odgovarjal naši po¬ trebi. Trdno sem prepričan, da je kaj takega nam lahko storiti in da bi imeli velik uspeh ter bi bi¬ lo nam v korist, naselbini, in o- kolici. Ni moj namen, da hi cenjene čitatelje N. D- dolgoča¬ sil s svojim dopisom in tožb c naših razmerah, v katerih se na ha jam o, veselici rekoč: še vselej ob sli¬ čnih prireditvah so dala naša sosedna društva iz Mihvaukee, North Mihvaukee in West Alli- sa svojo gmotno pomoč, ta¬ ko upam tudi to pot, da bodo mam izkazala svoje simpatije do nas, kakor tudi posamezni roja¬ ki in rojakinje ter mislim, da se ho omenjenega dne po dolgem času zopet Harmonie dvorana napolnila do zadnjega kotička- Zatorej. jVam radostno kli¬ čem in vabim : Pridite vsi, ki lju bite plis, petje, igro, okusno kap ljico in končno veselo zabavo, da se znami vred zabavate par ve¬ selih uric in da - skupno prosla¬ vimo veselo pomlad. Alois Ambrožič, Ipredsednik. Joliet, -IB. v Uvrstite teh par vrstic 'V Vaš priljubljeni list ”Naš Dom". Po¬ ročam Vam, da je glede dela v naši naselbini zelo slabo. Vre¬ me pa je zelo lepo, suho in top¬ lo. Društvo Triglav se priprav - da priredi igro ”Sad greha", na Belo nedeljo, dne 19. aprila V slovenski dvorani. - Rojak John Kren si je kupil novo hi¬ šo. na Center St- od poznanega slovenskega stavbenika Franka Grum- Tu sta po kratki bolez¬ ni umrla John Barbič in Frank Mustar; prvi za pljučnico, dru¬ gi pa za operacijo. Barbič je. bil doma iz Metlike na Dolenj¬ skem, kjer zapušča '■ženo. in e- nega sina. Bil je član dr. sv. Antona in dr. sv. Družine. L.A. V Braddock, Pa. je 19.februa- rja umrl naš neumorni zastopa nik Frank Arhar- Nameščen je bil pri želežniških tračnicah. Ob treh zjutraj 19. februarja je po¬ tožil svojim tovarišem, da mu je slabo. Navzoč je bil tudi nje¬ gov prijatelj Frank Sef ran, ki je takoj hitel po zdravniško po¬ moč. Po zdravnikovi odredbi so ga prenesli v bolnico. Ob šestih zjutraj se je stanje poslabšalo, tako, da je kmalu umrl. Mrliški ogled je dognal, da je Arhar umrl za zaprtjem v želodcu. Po¬ kojnik je bil rojen na Primor¬ skem, pa se je še v mladosti na¬ selil na Borovnici. V Ameriki je bil 20 let. Star je bil 45 let. Bil je član SNPJ.. Za njim žalujejo soproga, tri hčere in dva sinova- V Kangas City, Kan s. je 12.ma rca umrl Peter Ste r k, star 54 let Doma je bil iz Jelenje vasi pri ■Crno-mlju. Zapušča ženo, štiri sinove in tri hčere. V Ottavva, III. je 13. marca v najlepši dobi 24 let umrla Eli¬ zabeta BiUani. Zapušča sopro¬ ga^ štiri hčerke,enega sina in dv e sestri. V Sheboygan, V/is. je 12.mar- ca preminul Martin Zore. Pod¬ legel je operaciji za kilo. Zapu¬ šča soprogo, enega sina in dve hčeri- V Bessem«r, Pa je umrl Mar¬ tin Mazi, star 34 let in doma iz Iške Male vasi pri Ljubljani. Za pušča ženo in troje otrok. V East Helena, Mont. je umrl 13. marca rojak Frank Knap, star 3-2 let. Doma je bil iz Gori- GORA SE SELI Meeker, Colo. — Vrh 2000 visoke gore se je 23. t. m. po¬ časi pomikal preko doline 'Rio Blanca med Rifle in, Meeker. Colo, .Zapadni del gore se pola¬ goma premika s svoje prvotne lege proti zapadu. V enem. dne¬ vu se je gora premaknila za 25 jardov v dolžini četrt milje.To je sedaj že druga selitev te gore. Prvikrat se je premikanje opa¬ zilo leta 1909. NEW YORK THURSDAY, APRIL 9, 1925. REPORT OF THE GONDITION OF ZAKRAJŠEK & CESARK Private Bankers, at the close of bu- siness on the 25th day of Mareh 1925. RESOURCES' Stock an& Bond investntents, viz: Public securities . $ 8,316.04 Loans and discounts secured by other collatera! . 900.00 Dne from approved re- serve depositaries $6,397-62, Due from foreign banks and bankers 3,99 8.61, $10.3 96.23 Spccie . 95.75 Ouher currency authorize c f by the lav/s of the United States 4.100.00 Foreign-currency . 1.154.25 Other assets, viz: Furniture and Fixture . 665.15 Totaj .... $25.627.42 LIABILITIES Permanent Capital .. $20.000.00 Surplus . $ 5.627.42 _ To tal ... $25.627.42 zato se vrnem nazaj k ,lhce ' fara . Pres€r je. Zapušča so¬ progo, štiri, sinove in dve hčeri. V Pittsburghu, Pa je 18 mar¬ ca rojak John Baselj zdrav še 1 na del< 7 , toda ni se več vrnil, temveč so ga še isti dan mrtve¬ ga pripeljali domov. Zaposljen je bil pri American. Steel - Foun- dry Go, Ko so dvigal velik kos jekla se je utrgala vrv in je je¬ klo padlo ravno na Bašema. Bil je na mestu mrtev. Star je bil 39 let* Doma je bil iz Jame, fara Šmihel pri Novem mestu.' Za njim žaluje soproga in tro¬ je otrok. V Collmvoodu, O. so razpo¬ sajeni pobalini razbili šipe pri ■trgovinah Wahčiča in Jazbeca. V Cleveland, O. je 2. aprila umrl Maks Zajc, star 44 let. Do¬ ma je bi 1 iz Št. Ruperta na Do¬ lenjskem. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo in Italijo Naše cene za pošiljanje dina¬ rjev in lir so bile včeraj, skupno poštnino, sledeče: 500 Din . $ 8.80 1000 Din . 17.25 2500 Din. 43.00 5000 Din ... ... 85.50 10000 Din. 170.00 100 Lir . . $ 4,90 200 Lir . 9.45. 500 Lir. 22.75 1000 Lir . 44.25 Pri pošiljatv.-.i. nad 10.000 Din. Ali nad 2000 lir -poseben popust, Ker se cena denarju čestokrat menja, dostikrat docela nepriča¬ kovano, je absolutno, nemogoče določiti cene vnaprn Zato se po- šiljatve nakažem ;»■ cenah onega dne, ko mi spreimemo. denar. Dolarje pošiljamo -ni tudi v Ju¬ goslavijo, Avstrijo, Italijo in druge Evropske držate šsi sicer po pošti kakor *■••-!« brzojavno Vse pošiljat.ve naslovite na . SLOVENSKA B A N K O ZAKRAJŠEK A CESARK 70-9th / ve. ■ ! V. Y. med 15. in 16. ulico Dr. M. J. Pleše zobozdravnik 242 East 72nd Street New York City ob pondelikih in petkih Tel. Rhinelander 2065 2399 Silve: Street JHdov-AVP'd Breikivr. N. V tel. " Ob nedeljah ordnira po dogovoru ==f* NAS DOM Stran S AMERIŠKA ZGODOVINA V APRILU 4-apriIa 1609. Tega dne je Henry Hudson, angleški brodar v holandski službi, odplul iz Am stcrdaraa na Holandskem v majhni jadrnici “Eolumes.ee” z moštvom 20 mornarjev, da naj¬ de morski prelaz do “zapadnega oceana” (Pacifika). Tega pre laza seveda ni našel, ali meseca septembra je vstopil v zaliv, kjer se je kasneje razvilo, mesto Nefv York, in odkril reko, ki je po njem imenovana. 6. aprila 1909. — Odkritje se¬ vernega tečaja. L. 1898 je Ro¬ bert Echvin Peary izvedel svojo prvo ekspedicijo v dosego sever nega tečaja. Njegova ladija “\Vinchvard” je prispela do se¬ vernega dela Princess Marie za¬ liva, kjer jo je led ustavil. Dve^ leti kasneje je dosegel. Cape AVashington, ali ni mogel nada¬ ljevati. V marcu 1902 je zno¬ va začel potovanje čez zmrznje¬ no Polarno Morje, in prišel, jc do 94 stopinj 19 minut severne širine, ali radi neprebrodljivih odprtij v ledu se je moral zopet povrniti.' Dne 6. julija 1908 je odplul z ladijo ‘‘Roosevelt’ ha po lamo 'ekspedicijo, ki je bila kan čno uspešna. Dne 6. septem¬ bra. .1909 je ves svet pretresla vest, da je Peary dne 6. aprila 1909 dosegel severni tečaj. V priznanje je dobil uradno zaliva lo kongresa ,in bil imenovan za kontradmirala. S. aprila 1885. — Podaja pri Apponiatox in konec Civilne voj ne. Bilo je proti koncu marca 1865 in general Grant, glavni in pogoji podaje so bili sestavlje ni in podpisani. General Grant j c bil velikodušen. Konfederi- ra-ni vojaki s 0 smeli oditi svobo¬ dno domov proti častni besedi, da se ne bodo več vdeležili voj¬ ne proti Uniji. S tem je dejan¬ ski končala Civilna' vojna razun malih spopadov tupatam na ju¬ gu- • 12. aprila 1861. — Bombardi¬ ranje trdnjave Sumter in zače¬ tek Civilne vojne. Y januarju 1861 je-sedmorica južnih držav, med temi South Čarobna, progla sila izstop iz Unije in ustanovi¬ la Konfederirano. Države Ame¬ rike. South Carolina, smatra¬ joč se za neodvisno republiko, je pozvala, naj Združene Drža¬ ve izročijo vse trdnjave in arze¬ nale znotraj mej South Čarobne. Pri tem se je zlasti mislilo na Fort Sumter, ki je bila ena iz¬ med najvažnejših trdnjav, ali brez garnizije. Predsednik Bu clianan, ki je simpatiziral z Ju¬ gom, bi bil rad vzadovoljil tej zahtevi, ali bal se je javnega mnenja na Severu. Dočim je predsednik obotavljal, je major Robert Anderson tihoma zase¬ dal trdnjavo. Storil je to brez povelja od zgoraj, ali računal je na to, da ga bo sevrrno javno mnenje podpiralo. Ni se zmo¬ til. Vsa dežela je bila razbur¬ jena. Obotavljajočemu pred¬ sedniku Buclianan je sledil A- braham Lincoln. Ta je takoj sklenil ojačiti garnizijo forta -in dne 9. aprila je ladja ”Baltic“ odplula iz New Yorka v Char- leston z zalogami in s pomožni- 'mi četami. Vesti o tem so bile čoln, njegova 'žena in nekateri prijatelji sedeli v predsednikovi loži gledališča Ford’s Theatra v \Vashingtonu. Že dve uri. so sledili igranju na odru. Tekom tretjega čina je neki clobrozna- rii igralec in fanatični pristaš ju¬ ga, imenom John Viikes ltooth tihoma odprl vrata do lože, pri¬ plazil se za hrbtom predsednika, ki je bil ves zatopljen, v igro, prav od blizu 'pomeril cev sa¬ mokresa proti zatilniku Lincol¬ na in sprožil, istočasno zavpiv- ši: ”Sic seipper tyranis“ (Naj se tako vedno zgodi tiranom). Predsednikova glava se je zgru dila naprej; strel ga ni ulili ta¬ koj. Umrl jc ob 7. uij prihod¬ njega jutra, ne da bi zopet pri¬ šel do zavesti. .Major Rathboone ki je bil Lincolnov gost v isti loži je planil na morilca in me¬ tal se je žnjm. Booth pa ga je odsunil in skočil z lože na oder, 14 čevljev ..globoko. Zlomil sije pri tem nogo, ko je telebnil Uas,.Gotovine pod, ali ..vstal je in vihteč boda¬ lo odšepal za kulise mimo zbe¬ ganih igralcev ; zbežal je na' po- sransk® ulico za gledališčem, kjer je nanj čakal zasedlani konj, in odjahal v. temno noč. Dvanajst dni kasneje ga je četa kavalerije zasačila v nekem slda dišču tobaka 60 milj južno od \Vashingtona. Začetkoma . se je izzivajoče postavil v bran in ' streljal proti vojakom. Povelj¬ nik čete je ukazal, naj se ne strelja proti njemu, češ da je tre ba uloviti ga živega. Eden iz¬ med vojakov pa ni ubogal pove¬ lje in sprožil je puško skozi špr njo skladišča, pri čemur je Bootlia smrtno ranil. Umrl je dve uri kasneje. 18. aprila 1908 - Potres v Ca- liforniji. Tega dne je silen po tres v Califomiji vničil trgovsko srechšče mesta San Francisco. Prvi sunek je bil zabeležen ob 5. 15 zjutraj. Takoj je izbruhnil ogenj med razvalinami. Skup no število mrtvih se je cenilo na 4000 in gmotna škoda na 300 jniiijonov dpiarjev. Poslopja na .površini 10,000 * aktov so bila skoraj popolnoma vničena. Po številu žrtev in gmotni škodi je bil ta potres največja prirodaa nezgoda v Združenih Državah. F.L.I.S. Prvi mortgage poveljnik unijske (severne) voj |, . , r 1 J . brzojavljene v Montgomery, ske, se je pripravljal za končni | , . T % J 1 1 : .... glavni stan »Konfederacije. Jef- napad na konfedenrana (južno) , , , •, ' , , 1 V . ferson Davis, predsednik odpad- vojsko generala Lee, la je b:la ... .... , . . , , J a J ' lili južnih držav, je takoj .poz- vtaborjena za okopi blizu Rich- , .... . 1 r val majorja Andersona, naj se mond, Virginia. Po noči, dne 2. aprila, je'Lee z vso svojo voj sko približno 4Q,0G0 mož zapu¬ stil svojo pozicijo in. smuknil pro ti zapadu v nadi, da se združi z drugo konfederirano vojsko in se potem postavi v bran. Pri¬ hodnje jutro' je uhijska vojska začela zasledovanje. Dan in noč je nadaljevala tekma med obe¬ ma vojskama in dne 8. aprila je dospel do vasi Appomatox.v Vir giniji. Njegova vojska ni mo¬ gla iti dalje. Druga unijska iz juga ji je bila presekala pot. Vendarle sc je Lee postavil v bran in začel graditi trenče. Ali glavni Leeovi častniki, ki so u- videli brezupnost vsakega boja, so mu nasvetovali, naj se sesta¬ ne z generalom Grant, ki je dne 7. aprila pozval generala Lee, ,! sfrai j. <. naj se poda. V jutru dne 9. a- prila, ko je bitka že začela, je Lee odposlal sla z belo zastavo k sovražniku. Ob pol eni v ne¬ deljo popoldne sta se Lee in Grant sestala v neki hiši v vasi ! liki petek so poda nemudoma. Anderson, ki je bil že tri mesece v težavnem položaju je izjavil, da je priprav ljen izprazniti trdnjavo do pol¬ dne 15. aprila, akd ne bo med tem napaden in ako do tedaj ne dobi ojačen ja od svoje vlade. Ta odgovor ni. bil povoljen kon- federiranceni, kajti pomožne če¬ te so morale dospeti ravno 15. aprila. Ob 4. popoldne dne 12. aprila so konfederiranci sproži¬ li prvi strel proti Fortu Sumter in od tega trenutka je. začela Civilna vojaka. Bombardiranje je trajalo neprenehoma 40 ur, dokler ni bila trdnjava tako raz sreljena, da se je Anderson po¬ dal. Zunaj luke je stala ladja s jpomožnimi četami in ni mogla [vstopiti. V začudenje obeh se je našlo, da v tem spo paclu ni bil na obeli straneh nih¬ če ni ubit niti ranjen. 14. aprila 1865 -Umor Lincol¬ na. -Zvečer tega dne-bil je Ve- j predsednik Lin- i NA PRODAJ Zidana hiša na vogfcju za dve družini s trgovino in garažo. , V Ridgewcod, L.I. Cena . $21.000 5.000 . 5.500 . Drugi mortgage . 2.500 Taksa . 347 Vodna taksa . 47 Izdatki: Obresti ... $ 900 Taksa . 347 Vodna taksa . 47. Zavarovalnina . 2(j Skupaj $1314 * Dohodki: Rent . $2464 Izdatki . 1314 Dobiček $1150 JOSEPH CESARK 42 Hallsck A v«. Ridgewood,L.I. UPMiiiii—iii iiiiiii i iiii i iii i i n i i i iii ii iiii m iiiii i i i iiiiii i ii i 1 liiiii i i iiiii i iiniiii ii iii iim i i i iiiii i iiii iiiimiiii m ii i imi i iSii i i imiiiiii—■nm' JOSEPH CESARK REALESTATE | II! §f Kdor si želi postaviti hišo, kakoršne hoče imeti, naj se obrne | na mene in mu preskrbim zidavo. Taka hiša ga bo veljala manj kot pa bi kupil že gotovo hišo 42 Halleck Ave. Ridgeivood, L. I. Telephon: Evergreen 6566 ..——. . lilij r VAŽNO NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dnem 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in s splošno zavarovalnino (Real Estate and Insurance). Kdor želi priti osebno k me¬ ni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi »a 49. cesti. Kakor do sedaj, ta¬ ko bom tudi v bodoče sprejemal v izvršbo raznovrstne no¬ tarske posle za Ameriko ali stari kraj. Pojasnila zastonj. ANTON ZBAŠNIK JAVNI NOTAR, 4305 Butler' St. Pittsburgh, Pa. Telet.: Orchard 2208 I Philip Stauber TOBACCONIST & IMPORTER tobaka, pip iz morske pene in jantarjevih ustnikov 1 -Pošilja tudi po pošti- | 128 St. Marks Plače, blizu Ave A Nev York, N. Y I gBB»a B ia»aBiaggawawBWM^a * 'uass&g A N T H O N Y BIRK Sobni slikar in pleskar 359 Crove Street B?cokIyn, (Ridgewood), N. Y. SE PRIPOROČA ROJAKOM ZA OBILNA NAROČILA CENE ZMERNE — DELO ZANESLJIVO Telephone :Jefferson 6253 J v.' 1 Stran <> NAS DdJ| NAŠ DOM (Our Home) Slovenian Weekly issued every Thur»day Owned and published by: NAŠ DOM PUBLISHING CO. Inc. Dr. M. J. Pleie, Preš.; Ignacij Hude, Manager Office: 261 East lOth Street, New York, N. Y. Slovenski tednik ra gospodarstvo, izobrazbo in zabavo. Izhaja vsak četrtek. Cene oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina, ki jo je poslati vnaprej, znaša $2.00 za vse leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo za vse leto $2.50 Dopise, članke, naročnino in sploh vse, kar ima stik z uredništvom ali upravništvom, naj se pošlje ne naslov: NAŠ DOM, 261 East lOth Street, New York, N. Y. VSTAJENJE Dogotki v tednu od Cvetne nedelje do Velike n,oči pred malo manj kot dva tisoč leti so bili tako pomembni, da so imeli v zgodovini človeštva za posledico velik preobrat. Nazarenec je imel Cvetno nedeljo svečan vhod v Jeruzalem v spremstvu svojih učencev in velike množice. Pred njim so pola¬ gali palmove veje in iz tisočerih grl so »rili klici: Hossana Sinu Davidovemu! Prirejen mu je bil sprejem kot- kralju- Toda mišljenje ljudstva se je tako naglo premenilo, da je jKrist naslednji četrtek v bridkosti svoje duše, ki je bila žalostna do smrti, klečal ifa Oljski gori in molil. Krvavi pot ga je oblil, ker je slutil, da ga čaka dolga križeva pot na Kalvarijo. Njegov lastni učenec ga je izdal za sramotno* ceno tridesetih srebrnikov. In Vel-iki petek, pet dni po njegovem slavnostnem vhodu v Jeruzalem, je ravno isto ljudstvo, ki mu je prej klicalo "Hossa¬ na!“, tulilo "Križaj ga!“ In izročen je bil rabljem, ovenčan s trnjevo krono., bičan in slednjič razpet na sramotni križ sredi dveh razbojnikov. Kako veličastna slika brezmejnega trplenja! je pesem komu po volji ali ne. Pravi pesnik je podoben škrjan- čku, ki v svitu jutranje zore poleti v zračne vižave in žvrgoli svoj pozdrav prihajajoči luči novega dne. Takih pesnikov pa imamo mi med seboj jako malo in bi jih brez dvoma lahko sešteli na prstih ene same roke in bi pri tem uajbrže niti vseh prstov ne porabili. In med tem pičlim številom je Ivan Zorman edini, ki je zadostno plodovit in ob .enem dovolj pogumen, da je izdal svoje pesmi v posebnih knjigah in se tako izpostvail javni kritiki, ki naj, ali pripozna njegov pesniški talent, ga opozori na nedostatke ter mu pokaže smer za nadaljne delo, ali pa s stvar¬ nimi argumenti dokaže njegovo nesposobnost in ga positavi v vrsto pesnikov potrebarjev. Kritika je tako tu v Ameriki kakor tudi v stari domovini pri- pozna’-a Zormanov talent že ob izidu prejšnjih nje'govih zvezkov ter ga s tem uvrstila med slovenske književnike in ga še posebej pozdravila kot kulturnega glasnika slovenskih izseljencev v Ame¬ riki. I 11 ako je dosegel Zorman taka odlično pripoznanje že s svojimi prejšnjimi deli, potem ne more biti nobenega dvoma, da si je s svojimi “Liričnimi spevi' 1 ,svoje ugledno mesto še utrdil in razširil, kajti njegova najnovejša zbirka znači znatno spopolnitev od prej¬ šnjih. Zrelejše misli, gladkejše izražanje in lepši jezik so vrline, ki značijo razvoj njegove pesniške umetnosti- V' “liričnih spevih" dobite pesnice, ki so pravi biseri in ki se mo¬ rejo uvrstiti med jako dobre in najboljše produkte te vrste v slov- literaturi. Med temi naj zlasti omenimo: — Na cvetlični raz¬ stavi. — V božični noči. •— Na svatbi. — itd. V. splošnem lahko rečemo, da so “Lirični spevi 17 kakor cvetoča majska poljana, posuta z nebrojnimi pestrimi cvetovi, eden lepši od drugega, eden mične j ši od drugega. Med njimi najde te skro- me marjetice, sanjave zvončke, samozavestne šmarnice, ponižne vijolice in tudi bahavih tulipanov ne manjka. Največ pa najdete med temi cvetovi dehtečega rožmarina in vabljivih nageljnov. Ko ste prebrali “Lirične speve 11 , se Vam zdi, kakor da ste šli pre¬ ko te poljane, polno lepote in, mika. Na koncu knjige ne bo¬ dete odložili, pričeli bodete zopet od začetka in poiskali si bodete onih cvetov, onih pesmic, ki so Vaši duši najbližji in boste pre¬ brali zopet in čim večkrat jih bodete prebrali, tem bolj Vam bodo ugajale, tem bolj se Vam bodo priljubile- (Dalje prihodnjič) * -o- Ali se ne ponavljajo v vsakdanjem človeškem življenju Kristovi dnevi od Cvetne nedelje do VMikega petka. Marsikdo izmed na$ je živel v vsej svoji sreči in zadovoljnosti, v vsem sijaju- Pa bodisi po lastni ali po krivdi drugih nas je za¬ dela nezgoda, da smo bili strti, kot Kristus n,a Kalvariji. Gorje onemu, ki je obupal! Ah nas ne uči zgodovina, da so to pot napravili tudi celi naro¬ di? Bili so mogočni narodi, pa propadli so- Nekateri za vedno, ker so izgubili vero v svojo moč, drugi samo za nekaj časa, ker so obdržali vero v svojo silo. Dvignili so se zopet, toda od svojega prejšnega padca so si vzeli nauk in so zopet napredov-ali in dose¬ gli moč in veljavo./ Kdor ni obupal, je vstal, kot je vstal Kristus, ki je prema¬ gal smrt. . Velika noč, vstajenja dan bodi nam vedut'- pred očmi. da čl°v vek premaga lahko vse, samo da ne izgubi vere v samega sebe. Če padeš enkrat, ne obupaj; če padeš trikrat kot je Krist,ne obupaj! Še vedno je vstajenje f- In, če veruješ v to vstajenje, boš živel! PRODAJA RUSKIH DIJA- MANTOV Pariz, Francija. - Odposlanec ruskih sovjetov Evdokimoff je prišel-v Pariz z nalogom, da najde kupca za preostale ruške ! dijamante, /ki so bili shranjeni v skrivni zakladnici pod Krem- lom v Moskvi. Sovjetovi u- radniki cenijo vrednost teh di- jamantov na eno miljardo zla¬ tih rubljev ali 500 miljonov do¬ larjev. j Ruski begunci v Parizu so 'mnenja, da je ta cenitev preti- jrana, kajti leta 1896 j e bil car- Ijev zaklad cenjen na 38 miljo¬ nov zlatili rubljev. Ruska sovjetska vlada je pla¬ čala .za stroške vojne s Poljsko 32 miljonov rubljev z dragimi kamni. Poleg tega pa so bili ruski boljševiški ag-enti tudi pla čani s prodanimi dijamanti. Pohvala No zdaj imate novo kuharico. Ali je kaj vredna? Ne; lena je, krade, ni čista, laže in sploh ne‘zna kuhati, to¬ da eno dobro lastnost ima. In ta je? Ostane. LIRIČNI SPEVI Pred nekaj tedni je izšel v .Clevelandu, O-, nov zvezek Ivan. Zor¬ manovih poezij pod naslovom “Lirični spevi.” Knjiga je vezana v svetlo sivo platno in obseza blizu sto strani. C e n,a ji je $1.00 s poštnino vred pa $1.10. Naroča in dobi se p r i pesniku Ivan Zormanu, 6820 Edna Avenue, Cleveland, Ohio'. * ' * * Če izvzamemo naše koledarje ter strankarsko - ■agitatoričue in reklame ter druge neliteranie publikacije, je originalna knjiga med nami, amer. Slovenci, jako redek pojav; naravnost senzacija pa je izid originalnih slovenskih, poezij. Sicer je res, da je med nami marsikateri, ki se “poti in trudi”' ter “orje ledino naše poezije' 1 , to¬ da vsakdo, ki pesni - kuje, še ni pesnik. Med našimi pesni - ko¬ vači je namreč večina takih, ki-opravljajo pesnikovaški posel le v gotove praktične svrhe in zato se ti ne morejo prištevati v vrsto pravih pesnikov, kajti pravi pesnik kuje svoje stihe zato., ker ga k temu sili notranji nagon. Pri pravem pesniku ni vprašanja, če se pesnikovanje izplača ali ne, če je pesem potrebna ali ne, ali, če NAŠ ZASTOPNIK Za Shebovgan, Wis- in okolico, Mr. Valentin Kalan, je poobla¬ ščen pobirati naročnino za “Naš Dom 11 in ga; cenjenim rojakom toplo priporočamo. Upravništvo “Našega Doma 11 NAŠ ZASTOPNIK Mr. Joseph Matoh, MTvvaukee, Wisconsis?,, je naš zastopnik *n ga zelo priporočamo našim rojakom. Upravništvo “NAŠ DOM” NAS DOM Stran S ~7 STARI GRADOVI IN MESTA PO SLOVENSKEM Na slovenski zemlji tja do 12. stoletja ne nahajamo mnogo mest in trgov. Le na jugu, na Primorskem, so sc ndkatera mesta ohranila še iz rimske do¬ be, a imela so večinoma italjan- sko meščanstvo in so bila več¬ krat v nasprotju s 'slovenskim prebivalstvom na deželi. Najime¬ nitnejše med njimi je bil Trst. Ze v L. stoletju se nahaja med tržaškimi meščani mnogo imeti slovenskih priseljencev, ki so došli s Krasa in iz drugih slo¬ venskih vasi ter se v mestu sta¬ lno naselili. Drugod po slovenski zemlji pa so- bila tedaj le kmečka sela in vasi, med katerimi so se po¬ nosne dvigali gradovi na strmih gričih in pečinah- Grad je bil značilno znamenje srednjeveške pokrajine, v katero so le še cer¬ kve in samostani spravile- nekaj izpremebe. Grad je gospodoval nad vasjo in ljudmi, ki So tam¬ kaj prebivali, bil je glavna opo¬ ra in zavetišče v bojnih časih; v njem se je merila pravica rn določevala usoda podložnikom, -bil je vir blagoslova in zla za srednjeveško družbo. Zre stari Slovenci so poznali gradove, to je utrjene prostore na strmih brdih, sredi vode ali močvirja, kamor so se zatekali o vojnem času in kjer so oprav¬ ljali svoje poganske žrtve. U- trjevali so jih z močnim lesenim plotom, nasipi in okopi, izza katerih so metali kamenja in ko pja na sovražnike. Ko so Slo¬ venci spoznali -umetnost stavbar stva, so si namesto lesenih tr¬ dnjav dali po tujih zidarjih na¬ praviti zidane gradove. Tako je gradeški patriarh Fortunat le¬ ta 821. poslal panonskemu voj¬ vodu Ljudevitu zidarjev in ume¬ tnikov, ki so mu stavili grado- . SKUPINA VOJAŠK. POLO Slika nam predstavlja skupino vojaških polo—igralcev, ki bodo zastopali Združene države na mednarodni pol 0 — tekmi v juni¬ ju v Angliji- Pr^d odhodom jih je nadzoroval generalni major John L. Hi ne s v Ft. Myer, Va. H \ y r* ve, da je v njih našel zavetje ob času frankovskih napadov. Tudi gradovi nemških plemi¬ čev se izprva niso dosti razliko¬ vali od preprostih slovenskih tr¬ dnjav. Primeren prostor na str¬ mem -griču je bil obdan z plo¬ tom in -nasipom, včasih tudi z okopi, na'sredi se je dvigal mo¬ gočen trden stolp, v začetku le¬ sen, pozneje zidan, ki je služil za opazovanje (”straža"), pa tudj za stanovanje grajski go¬ spodi. Razdeljen je bil v več nadstropij, da šo lahko vanj spravili tudi obrambeno moštvo in zalogo živeža. Na grajskem dvorišču je bilo še nekaj koč za hlapce in dekle, dhljc hlevi in peči in včasih tudi kapela. Mno¬ go gradov izprva ni imelo nobe¬ nih drugih prostorov kakor tr- jden stolp okrogle ali mnogo- kotne oblike. Zidali so te stol¬ pe iz lomljenega kamna po dva metra na debelo; notranji pre¬ mer je imel do deset metrov. Močni hlodi, ki s 0 nosili strop, so jih debli v več nadstropij. V ROJAKI, ROJAKINJE! | Rojaki v New Vorku ali okolici, tni pišite in prišel bom na | majhne, povečane in medaljone. S Priporočam se Vam v izdelavo vsakovrstnih slik in sicer g vaš dom po delo zopet prin.eseel izvršeno. Plačate po spre- jg j emu. |j| Rojake po celi Ameriki pa prosim, da mi pišejo po pojas- | nila, ali pa če želite velike slike, da mi pošljete male, kate 2 re predelam in Vam jih po pošti pošljem. Odgovorno srt n> r e vzamem vso nase in plačate po sprejemu dela- Ako pa ne boste zadovoljni, jo vzamem nazaj brez vseh vaših stroškov. Sestavljam tudi iz več slik v eno. Vsak je zadovoljen z mojim delom in upam, da boste tudi Vi. Pišite na mene in boste zadovoljni -ter jih dobite mno¬ go cenejše kot drugod. Delo točno in zanesljivo. spodnjih delih so bile navadno napravljene ozke strelne line, v zgornjih, ki so služile za stano¬ vanja, pa večja okna. V 12~sto- letju so se ti preprosti gradovi lazvili v mogočne, razšežne sta¬ vbe. Ta grajski stolp (turn) je še vedno ostal najznamenite- ši del poslopja. Zato so mnogi gradovi dobili od njega svoje ime, n. pr. Turn pri Premu, Iš¬ ki turn, Turn pri Radečah, Turn pri Črnomlju, Čradcarjev turn pod Gorjanci. (Dalje prihodnjič.) -—o-— V JUGO SLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu do Za¬ greba od. $198. do $210. V BeogPad in nazaj — $198.50 do 210.50 . . Veliki parniki za vas, — vključno Majestlc “največji par- DGBIČEK OD KAZNJENCA : n .- k na gvetu”, 01ympic, Homerk Ker je bil Isidoie Siegel zap r t . Belgenland, Lapland. Pittsburgh v Tombs 30 dni, je mesto New j Zee!an<] , Minnakahda itd, York napravile, dobička $4500.00 j Vi . , ahko ob5š č ete domovino Tekom svojega zapora je slikal $e vrnete v Združene države katoliško kapelico v jetmšmc, | z ameriškim vIadnim dovojje- in po izjavi jetmškega vvardena j njem . Vprašajte poob laščene a- bi se moralo za to delo kakemu gettte ah zunanjemu slikarju plačati naj¬ manj $4500 dolarjev. Edini delavec, ki nikdar ne gre na stavko je mati. WHITE STAR LINE RED STAR LINE 1 Broadway Nev/ York | ALBIN ZALETEL | ARTIST Bfble House. Room 54 New York, N-Y. 2 •5 v SPIESS Photo Studio 54 — 2nd Ave,, New York, N. Y. Priporočam se v izdelovanje vsakovrstnih umetniških fo- ografij, kakor posameznih oseb, krstov, porok itd. Delo iz¬ borno, postrežba točna, cene nizke. Kadar ste namenjeni se slikati, se oglasite pri meni, ir. I -az Vam jamčim, da boste z mojim delom zadovoljni. | KADAR POŠLJETE DENAR § * © ^ ►£< ^ Svojim sorodnikom v starem kraju želite biti gotovi, da ^ j^dobe toliko dinarjev za Vaše dolarje, kolikor je mogo če in * v najkrajšem času. . ^ T Naj hitrejše,- najzaneslivejše in najcenejše' se pošlje de T ^ nar v Jugoslavijo s posredovanjem ££j| * * * # * * * * * * * * * BANK 0 F EUR 0 PE * (JlFirst Avenue & 74-th Street New York Cit ;b f4 -V Jr-. stran 6 NAS DOM POŠKODOVANO LICE Miss Mav GoJdhaar je pri sodišču dosegla priznanje odškodni¬ ne 25 tisoč dolarjev, ker ji je kilo lice pri neki avtomobilski ne¬ zgodi v Nc\v Yorku tako poškodovano, da se ne more več -sme¬ jati. Slika na- levi kaže Miss Goldhaar pred nezgodo, na desni pa po nezgodi- VELIKA JAJCA V' naravoslovnem,, muzeju v Nc\v. Yorku imajo jajce velikan¬ skega ptiča aepvornis, ki je že- v- i na Madagaskarju, ki pa je izginil. To jajce -drži dve galoni, oi: 150 krat toliko kot kokošje jajce. Domačini na Madagaskarju so pi rahljali lupine za različno po¬ sodo v svojem 'gospodinjstvu. Prvikrat, se je izvedelo za ta ve¬ lika jajca, k 0 sq Madagaskarči prišli v Mauritius po žganje in so prinesli kot posodo lupine aenvornisa. Daši so ta jajca stara že več stp let, so še v naj boljšem stanju. Vsebina Se je posušila in premenila v prah. ki se istrese, ako se napravi v hi¬ pno luknja. Vendar pa se naha¬ jajo v muzejih samo štiri'jajca te vrste in eno v nevvvorškem muzeju. Aepvornis je še pred nekaj stoletji živel v veliki množini. Našli so nekaj njegovih kosti, celega okostnjaka pa še ne. Iz najdenih ostankov pa je razvi¬ dno, da je imel tri kremplje in kratke peruti. Mlada žena: "Povej mi, Ru¬ dolf, ali veš, kako se pozna sta¬ ra kokoš od mlade?“ -Mož. "Po zobeh, Ančka.“ -"Toda ko¬ koši vendar nimajo zob." -Ko¬ koši gotovo ne, toda mi!" Na'sliki je videti Miss Katherine McGregor v potovalni obleki, kakor- je izglodala Pa i svojem., prvem .-raziskovalnem poVovanju. ] red kratkim je zopet odpotovala v Južno. Ameriko, in bo prva Eda žena. ki bo prodrla v pokrajino Ekvadorja, kjer še prebiva¬ la Indijanci, ki odrežejo vsakemu belcu scalp. (kožo na glavi). Miss McGregor jo doma iz Watipaca, Wis. MLADA RAZISKOVALKA T0AU-#PH THEOPPOVBPFORt Pi.«GK0US0$ in eacrfrt SutTiciertt spačena to catv forthe e chitd teama aitfMess.coo- centratlonpessevsrario.e. - OGOOCiTIZ&S!# Orvthe piay^rourta'i.'<: chifdre- ceives valuable i rainin^ in fair pi by»fty team vr&\ . : »DEL OF QTY PLAVGRCMC FOR CHL DREM Ch i to , en's Buf-eau,US Department of Labor ČEZ poTOMAC RF,CO iM w I>3 M a i i čez reko Potomac. Na j in na desni prejšnja inzmirske- videti na levi polkovnika Iga načelnika Johna L. N agle. l, ki nadzoruje zgradbo I »EBUDNA DEKLICA je slika Estelle Smith, re deklice iz Chicago, je sanjala o prijetnosti življenja. Pobegnila jim ljubčkom, toda jo oče zalotil v Detroit, jo, odpeljal zopet do- ČLOVEKI LASJE Kolik« las ima človek na gla¬ vi, je vprašanje, s katerim so se znanstveniki že mnogo ukvarja¬ li. Toda pri vsem tem se more računati samo s povprečnim šte vilc.m. Pred kratkim so zopet šteli lase in prišli do zaključka, da pride na kvadratni palec oko li tisoč las, tako da nosi člove¬ ška glava, kolikor jo je odloče¬ ne za rast las, na 129 kvadrat¬ nih palcih 120 tisoč las. Največ jas imajo plavolasi, namreč o- kc.li 140 tisoč. Rdečih, črnih-ali I kostanjevih las je ha glavi sa¬ mo 100 do 110 tisoč,- Toda, to so samo povprečne številke in posemezne izjeme pri tem ne pridejo v poštev. Pa tudi dolgost las je odvisna od barve. Blondinke, ki nosijo dolge lase, nosijo na glavi lase, ki so dolgi, ako bi se priklopili en las na drugega, 140 kilomet¬ rov. Toda plavi (blor.d-lasje ni¬ so zelo močni, ker morejo pre¬ nesti samo breme do 70 gramov medtem ko prenesejo temni les- IX OTROŠKO IGRIŠČE i CGMWTY0W TO AU EMnIH FP0.TWP?0RPlAY UNK> shovidbaprov«- ^rKMtjjSrtoOct ****> ft spadijfflflt ecfuip-acnt forthi eMMredSfthe ■r-.ocu Atrficd fhy- foectjestiooidbe m spa.ee and -vtforštjtehc games is. • "% '1 p«rialltlllUin)l)i:li: ■: .ul,G :i:.:!!!!:„ Illillillliiiill OlUil iiliul E^aBKmHMuuiatifliimiimiiiuiHHmiiimiiiiiiiniiniHiinmnimmiimimniimiii - KUHINJA - ■ _ __—.. . M (Nadaljevanje) Prašičja ribica z gorčico Deni na pločevino na koleščke narezano čebulo, malo korenja, zelene, ohrovtov storžek,košček limone in lorberjev listič. Na to položi 3 funte nasoljene praši¬ čje ril»ice. Polij jo z vročo mas¬ tjo ter peci toliko časa v sami masti, da zelenjava nekoliko za rumeni. Potem odlij preobilo mast in prilij 2 zajemalke juhe. Tako naj vre, da bo dosti meh¬ ka. Zdaj prideni še eno žlico domače gorčice, ko še v tej prevre, jo s krompirjem ali ma- karonami na mizo. Parjena svinjina s kašo 3 funte prašičjega mesa od {lama ali reber razreži na ko¬ ščke. Iste deni v kozico ter do¬ daj košček korenja, peteršilja, zelene, čebule, vršiček majero- na, soli in malo vode. Dobro po- krij ter počasi pari približno e- no uro. Medtem pa večkrat pre-' mešaj, in ako sc je sok posušil, prilij še malo vode. Ko je meso že precej mehko, ga poberi v drugo kozico, prilij mu malo juhe in ga pusti pokritega stati na gorkem; sok pa precedi v lonec ali kozico, ki drži 1 in pol kvarta, deni ,vanj pol pajnta prav dobro v vroči vodi večkrat oprane kaše, prilij še toliko vo¬ de, da bo lonec ali kozica sko- ro polna, ter pusti počasi vreti pol do tričefrt ure. Med . kuha¬ njem jo včasih premešaj in, ako treba, tudi osoli. Kuhano deni na dolg krožnik ali v skle¬ do, okrog pa naloži mesa. Prašič e vo meso z rižem Bolj mastno prašičevo meso od pleč ali trebuha zreži na več¬ je kocke, ga nasoli in pusti po¬ kritega eno uro. Nato ga praži, da nekdliko 'zarumeni, dodaj malo zrezane čebule, prilivati •mu pa nikar. Ko čebula zarume¬ ni, prideni pol pajnta riža, po¬ mešaj ga, potem pa zalij s tri- četrtinke kvarta juhe ali kropa; v pol ure je gotov. Riž po turški šegi Operi skodeljico . riža, ter ga skuhaj v tričetrtine kvarta vre¬ le vode. Lonec dobro pokrij in pusti, da se voda čisto pokuha, nakar postavi lonec malo na stran./ Prilij 4 žliee masti, naj- •bolje od kuretme; če ja pa ni¬ maš vzemi presitega masla, ka¬ terega pa poprej razgrej, pome¬ šaj riž z. vilicami, pokrij ga in pusti atko stati pol ure. Pptem ga zopet z vilicami nadrobi v skledo, vrh riža pa naloži peče¬ no kuretino ali pečeno meso, ki naj se dobro s sokom polije. Riž po laški šegi Vzemi od kuretine 2 žlici ma¬ sti, če je nimaš, pa presno ma¬ slo. Zarumeni čebulo pa jo vze¬ mi iz masti, prilij mast k rižu. katerega si dest minut kuhala v vrelem kropu, ter ga precej pripravi za na mizo, ker mora biti še precej trd, a vendar gost. Zraven lahko daš zabeljeno te¬ letino, piščance ali golobe. Golobje v črni omaki Zakolji 4 golobe in prestrezi kri v kapje kisa, oskubi gorke, vzemi drob iz njih, dobro jih splakni v mrzli vodi pa malo .po¬ soli. Ko se nekoliko odteko, de¬ ni v primerno kozico malo ma¬ sti, zrezke slanine, na zrezke na rezane zelenjave, t. j, peteršilja, korenja, zelene, čebule, peresce majerona, malo ■lorberjevega li¬ stiča, peresce rožmarina, timeza celega pimenta, limonove lupini ce in golobe. Poškropi jih s 4 žlicami juhe ali vode in ravno- toliko vina, pokrij jih in počasi pri ognju praži, da se zmehča¬ jo in vso mpkrdto popijejo ter da zelenjava zarumeni. Potem mast odlij, zelenjavo pa zalij z govejo juho, da se odkuha, na odliti masti pa naredi lepo ru¬ meno prežganje iz 2 žlici moke in 1 žlico drobtin, precedi juho. od zelenjave nanj in daj tudi kri vmes. Ko zavre, deni tudi, golobe noter, da se še malo v o- maki pokuhajo. Preden daš na mizo, golobe zreži, zloži na kro¬ žnik in vlij omako nanje. Golobje s saimi - omako Zakolji golobe, kri prestrezi v kaplje kisa, osnaži in praži kot za črno omako (glej pod točko ‘‘Golobje v črn omaki), zraven pa deni tudi želodčke ali če imaš kaj divjačine. Ko so mehki in lepo rumeni, odlij mast, golobe vzemi ven, odreži jim vratove bi peruti, daj jih k zelenjavi nazaj, slanino pa vzemi ven, zalij ze¬ lenjavo bi golobe z govejo juho, da se malo skuha, od vratov in perntnic pa poberi meso, kolikor je mogoče čisto, in ga drobno sesekaj s slanino, želodčki in div jačino, če si je kaj pražila. Na¬ redi iz pol obribane, v vodi na¬ močene in ožete žemlje pešamelj dodaj ga k sesekanemu mesu pa vse skupaj v možnarju stolči; surova jetrca in malo telečje vra■' niče z nožem sestrži pa zraven deni. Na masti pa naredi ru¬ meno prežganje iz žlice moke in žlice drobtin, deni vanje seseka- no in stolčeno meso, premešaj in precedi nanj juho od zelenjave in kri, kani noter še malo črne¬ ga vina in sok od polovice limo¬ ne. (Vendar pazi, da ostane gosto.) Potem deni noter golo-- be, da se vse skupaj še malo prepraži. Preden postrežeš ž njimi, zreži golobe na lepe koš¬ čke in vlij čeznje omako. ■ ZDRAVSTVO ZAKAJ JE JETIKA LJUDSKA BOLEZEN? Dr. M,alka Šimec, Ljubljana Vzemimo pa slučaj, da stanu¬ je v takem majhnem prenapol¬ njenem stanovanju jetičen člo- liiiillilliliiaailllllllB . ihimmiiii— vek. Neprestano, po noči in po dnevi, je vstiku z drugimi čla¬ ni družine. Pri kašlanju, kihan¬ ju in smejanju izmetava nešte¬ te jetične kali, ki.se vlegajo po stanovanju in se s prahom zo¬ pet dvigajo v zrak. Vsi sostano¬ valci so v trajni nevarnosti o- kuženja in pogosto je konec ta, da je namesto eftega člana bol¬ na vsa družina. Eden je nalezel jetiko oddružega, ker vsled pre¬ majhnega stanovanja, nezadost¬ ne pazljivosti in morda tudi iz nevednosti, niso pravočasno od¬ vrnili nevarnosti okuženja od drugih, dotlej zdravih članov družine. -Iz lastne skušnje vem, da ljudje navadno imenujejo pljučna obolenja šele takrat je¬ tiko, ko ie bolnik že z enono¬ go v grobu. Vsa ložja tuberku¬ lozna obolenja pa prezro in. še celo užaljene se čutijo, če jim rečemo, da je ta ali ona bolezen začetek jetike. To nabiranje ljudstva, ki je pa žal zelo raz¬ širjeno, je zmotno. Izvirti skoro v vseh slučajih iz nevednosti; vendar so posledice te nevedno¬ sti lahko, usodbe. -Začetno je¬ tiko zamoremo popolnotna o- zdraviti; čim bolj pa je bolezen napredovala, tem manj je upa¬ nja na ozdravljenje. Oškodovan je torej predvsem bolnik sam. Pa tudi V interesu družine je, če se tuberkulozno obolenje čim prej spozna in začne zdraviti. S primerno vestnosjo izvrševana zdravniška navodila, skrb za skrajno snažnost in potrebno razkuževanje v stanovanju, daje tudi v majhnih prostorih mož¬ nost, da se nevarnost prenosa bolezni zatre, ali vsaj izdatno zmanjša. - Mnogo so res krive razmere, da so zdravstveni pogoji revne¬ ga ljudstva ,tako slabi; nekaj krivde pa nosijo tudi sami, ker iz nevednosti ali malomarnosti še povečujejo obstoječe nedo- statke.-- -o-- POZDRAVI IN PRIPOROČILA h Pred odhodom v, staro domo¬ vino, pozdravljam vse prijatelje v Johnston City in La Salle, Pl.. Zahvaljujem ;se tudi tvrdki ZAKRAJŠEK inCESARK, ker s o mi vse potrebne reči preskr¬ beli za potovanje, da nisem i- mel tukaj v New Yorku nikakih sitnosti. Rojaki, ki mislite po¬ tovati v staro domovino, obrnite se na to tvrdko, pa bodete naj¬ boljše postreženi. Še en pozdrav prijateljem širne Amerike. Greg-or Smolič. Pred odhodom z Neve Yorka v staro domovno z posredovan¬ jem. tvrdke ZAKRAJŠEK in CESARK v New Yorku, pozdra vima vse prijatelje in znance v johnston Citv, 111., in se jim zahvaljujeva za'njih uljudnost in postrežbo, ker so naju spre- milji na postajo. Pozdravljava tudi tiste, katerih nama ni bi¬ lo mogoče osebno obiskati. Vsem . -et- pa, ki nameravajo potovati v sta¬ ri kraj, priporočava tvrdko Za¬ krajšek in Cesark, ker ti ljudje se res potrudijo, in dajo potniku dobro postrežbo. Na svidenje! Math in..Thercsa Križman. Jaz -Frank Ciinennančič, se teni' potom javno zahvaljujem tvrdkiZakrajšek in Cesark v Ne\v Yc.rku, do so mi pomagali pri na¬ bavi vsega potrebnega za poto¬ vanje v stari kraj. Jaz nisem karte kupil pri tej tvrdki, tem¬ več v Minnesoti, kjer se mi je povedalo, da bom imel, ko pri¬ dem v New York, vse pripravlje¬ no.. Toda jako sem bil razočaran. Ko pridem v Nevv York na posta¬ jo, pa ni bilo nobenega človeka, ki bi me pričakoval, le nekaj a- gentov se je prepiralo, med seboj, kateri me bo vzel. Tak 0 so me zapeljali v nek hotel-, kjer sem moral-plačati .$3.00 za avto in $8.00 za sobo za eno. noč, za mene ženo in dva mala otročička. Da nisem slučajno prišel v roke go¬ ri omenjeni tvrdki, sploh ne vem, kako bi se mi godilo. Ker mi je torej tvrdka Zakrajšek in Cesark potem vse uredila kar mi je bilo potrebno za potovanje, se ji prav lepo zahvaljujem in jo med pri¬ jatelji, znanci in rojaki toplo .pri¬ poročam. -Kadar mislite potova¬ ti v stari kraj, obrnite se do nje za pojasnila in od nje kupite tu¬ di karto, da ne bodete imeli to¬ liko skrbi in stroškov, kakor sem jih imel jaz, doldef nisem prišel do njih. Frank Cimermančič in družina. MORILKA MATERE T 0 je zadnja slika I)orothy Ellingson, ki je umorila svo¬ jo mater, ker ji ni hotela dovo¬ liti, da bi po cele noči ostajala na plesiščih- Zdaj se vrši proti njej obravnava zaradi umora pred sodiščem v San Francisco California. V *—“ NAS DOM i iTJ ^ Vrtnarstvo TEMELJNA NAČELA O PRI- DELOVANJU ZEIENJADI (Nadaljevanje) SKROMNE ZELENJADNE RASTLINE Znano je, da je zelenjad raz¬ merama jako izbirčna in občut¬ ljiva z ozirom na podnebje, zem¬ ljo, lego in obdelovanje in daje tem večjie pridelke, čimbolj se njeni naravi prilega podnebje in zemlja v kateri raste in čim pri¬ merneje jo obdelujemo.. Vendar So pa tudi glede izbirčnosti in (občutljivosti med posameznimi zelenjadninri rastlinami precej¬ šnje razlike. Nekaj jih je ven¬ darle, ki so razmeroma skromne v svojih zahtevah, bodisi da u- : spe vaj o v slabši in manj gnoje¬ ni zemlji, ali da jih lahko go¬ jimo tudi na bolj senčnem pro¬ storu, ali p;j da izhajajo z manj¬ šim obdelovanjem. Glede zemlje je skromna vsa tista zelenjad, ki jo navadno go¬ jimo na istem zemljišču kot dru gi ali tretji pridelek. Lesem spa¬ da predvsem sočivje ali stročni¬ ce, razen boba in fižola prekla- rja. Takisto je z malim zado¬ voljna vsa korena sta zelenjad, kakor korenček, peteršilj, rde¬ ča pesa, podzemeljske kolerabe, 5 črne korenine in pastinak. Se- POSEBNI IZLETI V JUGOSLAVIIJO NAJPRIKLADNEJŠA POT —VIZEJI SE NE ZAHTEVAJO KRATKA VOŽNJA PO ŽELEZNICI — EKONOMIČNO POTO | | VANJE. ■ Vsako potovanje je pod osebnim nadzorstvom izkušenih vodite- g I ljev. Iz New Yorka se odpotuje 14. aprila, 12. maja, 2. junija in 30. g S mnija na velikih in hitrih parnikih MARTHA \VASHINGTON in s jj PRESIDENTE VTLSON. Naravnost v Dubrovnik,Reko in Trst'. jj B Cene voznih listkov: , j§ Tretji razred Turistovski razred Drugi razred g Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj g | .$95.00 $162.00' $120.00 $182.00 $135.00 $243.00 | g Železnica iz Trsta do Zagreba :$2.35, do Ljubljane $1.20, do Bel- g g grada $6.50. Potnikom, ki se vračajo iz Trsta, nj treba ostati v g g kyarantini. Profesor Paul R. Radosavljevič bo potoval 2. junija, j§ S Vsi potniki bodo pod njegovim osebnim nadzorstvom. Ostali \o- S == §= |j ditelji bodo naznanjeni pozneje. g Zglasite se pri najbližjenj zastopniku in si preskrbite kabine, g 1 COSULICH LINE, PHELPiS BROS.,CO., GLAVNI ZA- § STOPNIKI, 2 WEST ST., NEW YORK, N. Y. IIIIIII!l!ll!llllill!yil!ll!ll!!!ll!li!IIIIIIIIII!li:iillll!li!!illllll!!ll!lllll!Hiai!lllli!IB!!illlll!l veda s tem nočemo trditi, da bi te rastline lahko izhajale brez vsakega gnoja. Reči hočemo le, da dajejo dobre pridelke brez posebnega gnojenja z dušikom, ali ako jim k prav malo poma¬ gamo s tem gnojilom, ki jim v obilni meri c-elo| škoduje. Za gnojenje s fosforovo kislino (Thomasova žlindra, superfos- fat) in kalijem (kajnit, žv.eple- nokisli kalij, pepel) so pa vedno zelo hvaležne ; posebno sročnice tako gnojenje vselej dobro, po¬ plačajo. Malo je zelenjadnih rastlin, ki bi dobro uspevale v; senci, zla¬ sti so neugodni prostori, ki jih ves dan ne obsije solnce, ugod¬ nejša so pa mesta, ki imajo vsaj jutranje ali popoldansko solnce. Nekaj zelenjadnih rastlin se pa vendar zadovolji, ako jih sadimo vmes med drugo zelenjad ali pod sadno drevje (pritlično ali nizkodebelno), ako Idobo rasti tako uravnavamo, da se razvi¬ jejo, predno nastane prehuda 1 senca. Tako n. pr. lahko sadimo in sejemo vso prav zgodnjo ze¬ lenjad, kakor zgodnjo čebulo (Čebuljček), podzemeljske ko¬ lerabe, solato, korenček, peter¬ šilj, prav zgodnjo repo. Vse te rastline se deloma že prej raz¬ vijejo, predno se -drevje tako razkosati, da dela temno senco. Prav tako poleti julija in av¬ gusta) sadimo ali sejemo lahko v senco sadnega drevja, n. pr. pozne kolerabe, zelje, rožni ka¬ pus, špinačo, zimsko .endivijo -itd. Te rastline se začno šele prav razvijati, ko pozno na je¬ sen začne odpadati listje m je pod drevjem vsled tega vedno bolj jasno. NASVETI ZA DOM Vzgoja piščancev Najvažnejši del perutninarstva je vzgoja piščancev. Iz teh nam zrastejo dobri ali slabS rodovi. Gospodinja mora paziti na krep¬ ko razvijanje piščanccev, na njih zdravje in na močne ko-sti. Ka¬ ko se to doseže ? .Plemenski rod mora biti zdrav, plemenska ko¬ koš popolnoma razvita, torej starejša kakor eno leto. Rabijo se kc.koši v polni moči, ne osla¬ bljene vsled dolgega nesenja. Mlade kokoši naj sc parijo s starejšim petelinom, starejše z mlajšim. Paziti je treba tudi, da se večkrat premeni kri. Valiti daj srednja jajca enake oblike Izloči jajca kakršnekoli nenava¬ dne oblike. Da se izvalijo krepki piščanci, podloži, če je le mo¬ goče, sveža jajca, ne starejša kakor 14 dni, od kokoši, ki dob¬ ro neso. Pri vzgoji piščancev je velikega pomena enakomerna toplota. Piščanci so zelo občut¬ ljivi proti mokroti. Imeti mora¬ jo zadostno množino svežega zraka in treba jih je -pravilno krmiti. Takoj, ko se -pišče izva¬ li, ne potrebuje 48 ur nobene j hrane. Zadostuje mu beljakovi¬ na, ki je prinese iz jajca s seboj, i V prvem tednu daj piščancu su¬ ho krmo n.pr. kašo in, večkrat' ne premrzle sveže vode. Dobro je tudi zrezano trda kuhano jaj¬ ce, pomešano z drobtinicami, in sicer tri četrtine suhih krušnih drobtin in četrtina kuhanega jajca. V drugem tednu primešaj kaši nekoliko raztrganega pše¬ ničnega zrna in kuhane ktme. V tretjem tednu pridaj krmi zdrobljenih kosti in zelenjave. Prvo je posebno dobro, da se okrepijo, kosti. Zelenjave pozi¬ mi so: odpadki solate, repe, oh¬ rovta, krompir; tudi detelja ne¬ koliko pomočena, je prav dobra. V četrtem tednu prebavi- pišče že razno raztrgano žito. Zelo dobro je dajati zdrobljenega les nega oglja. V poznejših tednih ko letajo piščanci prosti, si po¬ iščejo' sami razno živalsko hra¬ no. kakor kebre, črve itd. ■--o- / LAHKO VZETI - TAKOJ POMAGA PROTI KATARU NA MEHURJU in pri vseh URINSKIH IZLOČBAH Vsaka pilula nosi ime Varujte se ponaredb! Dobi se pri vseh drugistih! Tel..: Orchard 2432 « Mesar JOHN MELCHNER priporoča svoje vedno sveže in suho meso ter klobase 16 - 1 st Ave. New York, N. Y. ... | ŠE JE ČAS, DA SE PRIGLASITE jj za 1 SKUPNO POTOVANJE § V JUGOSLAVIJO | katero priredi SLOVENSKA BANKA f | ZAKRAJŠEK & CESARK | § 70 - Ninth Ave. New York, N. Y. H in sicer s najboljšim parnikom francoske proge Paris-om, ki jj 1 odpljuje iz New Yorka na 25. aprila. S potniki bo potoval tudi uradnik naše banke, ki bo jj ■ skrbel za čim udobnejše potovanje potnikov tega potovanja. || Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite J jj te prilike! |j Vedite, da so “ Retur-karte" za potnike III: razreda jj jj znatno cenejše kakor so bile, isto tako so znatno cenejši ju- jj § goslnvanski potni listi, ki so sedaj veljavni za eno leto. Poleg | 1 tega dobijo nedržavljani poseben “PERMIT“, na podlagi ka- g 1 terega se v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko. ŠE DANES PIŠITE PO NADALJNA POJASNILA Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dinarjih, li- jj jj rah, avstr, kronah ali v dolarjih, se vselej obrnite na našo jj 1 banko. Mi imamo direktne zveze z največjimi bankami v 1 1 starem kraju. ^ r ^lli!l!llll!!l!!l!llllilll!lilllll!!llll!!lllll'll]!lllll!lll!!llllllllll]|lllllllll!llll!!llll!l!!li!lllllllllllll!llllllllll!llll!lii!lil!!lllll!ll!lllllll!lllllllllll!!lll!l!l!l!ll!ll!l!lllllllIiiillllll{Ullillllllllllllllll!llllllllll!l!Slik STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION t >2TC.. REQUIRED BY THE ACT OF GONGRES OF AUGUST 24 1912, Of NAS DOM CO.,INC. puhlished wcekly at New York,N.Y. for Apr. 1925 State of New York ; County of New York Before me, a Notai-y Public in for tbe State and eounty aforesaid, perso- nalv appeared Ignace Hude -ivho, havingbeen duty stvorn according to law, depo&eiv and says tht h,c is 'the Busines Manager of the Nas Dom, and that the follopving is, to the best of his knovdodge and belief, a trne stjatement of the otvnership, management (and if daily paper, the circulation) etc., of aforesaid publieation for the da.te sfccnvn in the abowc caption, reqttired by the Act of August 24,1912, embodied in section 443, Postal Latvsand Regula- tions, printed on the rcverse of this form, to vit: 1. That the naraes and addreases of ,:he publisher, managing editor, and busines managers are: Publisher Nas Dom Publ. Co., Inc. 261 E. lOth St., New \ork, N.Y. Editor Ignace Hude 2366 Chauncey St., Astoria, L.I. Business Managers Ignace Hude 2366 Chauncey St., Astoria, L.I. 2. That the owncr is: (If the publicajion isownedby an individual hi>name and address ,or if otvned by more than one individual the name and address of each, should begiven below; if the publieation is owned by a Corporation the neme of the Corporation and names and addresses of the stockholders ow- ning or holding one per ečih or more of the totaT, amaunt of stock should be given.) Nas Dom Publ. Co., Inc. 261 E. lOth St., New York, N. Y. M,J. Plese, M.D. 2399 Silver St., Ridgervood, L.I. Jugoslav-American Corp., InC., 1055 Forest Ave.,Ridgewood, L.I. M.J. Plese, M.D. is the on'Ly stockholdei- ovningmofe than onp percent of Jugoslav Amercan Corp,- Inc. 3. That the knov u bondholders, mortgagees, and .other security holders ow- ning or holding 1 per cent or more of total amount of honds.mortgages, or other securitis are: (if tberc are none, so State.) Mergenthaler Linotype Co. 29 Ryerson St. Brooklyn, N ; .Y. M.J. Plese. M.D. 2399 Silver St., Ridgetvood. L.I. | 4. That the two paragraphs next above, giving .flie names, of thg otvner-s, stockholders, and socurityholdcrs, if any,V;oiitain not only the list of stockhol¬ ders and security holders.. as theyapper upon tihe books of the company but also, in cases tvliere the stockholdcr or security holder appears upon the books of the company as trustee or in anv other Jiduciary relation, the name of the person or Corporation for whom such trustee is acting, is 1 given; also that the said two paragraphs contain statements cmbracing affi'ant’s ful| knoivledge and bclef as to the circumstanecs and conditions under which stockholders and scccuritv holders vho do not appear upon the books of the companv as trustccs,-hold stock and securities in capacity o((!ier than that of a bona fide otvner; and this affiant bas no reason to belicve that any other person, association, or Corporation bas any iuserest dircct or indirect in the said stock, bonds, or other securities than aS' so stated by him. 5. That the average number of copics of each issue of this publieation soM or distribuled; trugh the mails or otherwise, to paid suseribers during the six months preceding tke date shown above is. (This information is rcquircd from daily publications only.) ... Hude busines manager Srvorn to and suseribed before me this 30th day of March 1925 Alois Cesark, Notary Puhlic . (My connnsion expires March 30, 1926) Stran 15 RJŠiS DOM GOZDARJEVI SPOMINI Spisal Jos. Kostanjevec (Nadaljevanje) Ali kako se je to moglo zgo diti saj je Ivanka vendar pame¬ tno dekle," je vprašal župnik. ”Saj to je ravno, kar me naj¬ bolj boli. Ivanka je izgubila pa-, met, popolnoma v njegovih kre¬ mpljih je in ne more se mu str¬ gati. Sam Bog ve, kaj je storil z mo, da je pozabila vse okoli.se¬ be in se mu obesila na vrat. DA- nes zjutraj mi je naznanil naj- ptej on, da j 0 misli vzeti, a na to s e ona in prosila sta mo- jega in materinega dovoljen¬ ja. Morete si misliti, gospod¬ je, kaj. se j e ta čas godilo v meni. Svojo hčer in z, njo vse svoje žulje naj hi vrgel v žrelo ciganu, privandhancu Bog vedi odkodi, človeku, ki je že s svo- jmi postopanjem proti njej po¬ kazal vso. svojo podlost in nič--, vrednost." Govorjenje ga je utrudilo in prosil j e za čašo vode. Bil j e us¬ miljenja vreden v svoji veliki, žalosti in svojem obupu. \ idite, prijela me je jeza, kakoršne ne pomnim," je nada¬ ljeval. ”S temi svojimi rokami, starimi in izsesanimi, sem ga prijel za rame in ga obrni! ka¬ kor otroka, kazo.č‘na vrata. Ta¬ koj naj se pobere iz hiše, seta zavpil nad njim in dvignil sem celo palico nad njegovo glavo. Res je pobral takoj svoje reči in odšel iz hiše. Toda na pragu se je ta lopov ostudno nasmejal in mi zabrusil v obraz: Se klicali me bodete, takšen zet se n e do¬ bi za .vsakim grmom.” “Ivaj pa Ivanka, kaj j e rekla ona na to?” je vprašal učitelj. Saj ravno to je, gospodje, rav no to je najgroznejše. Moja hči moja prej tako poslušna in do¬ bra hci, mi je rekla po' njego¬ vem odhodu: "Oče, ali ta ali pa nobeden!” Zaman so bile moje nadaljnje besede, zaman opomi¬ ni materini, vse bob ob steno. Popolnoma jo je spravil ob pa¬ met, začaral ji je ta pustolovec prokleti." Tu ni še vse izgubljeno," ga je tolažil župnik. ” Ivanko ho¬ čem jaz povabiti k sebi in vsaj upam, da ji izbijem sčasoma iz glave te nevredne misli," Da, da storite to, gospod žu¬ pnik. Ako se vam posreči, boste storili veliko dobro delo. Mi¬ slil sem že, da bi g a naznanil njegovim predpostavljenim, ki bi .ga spravili od tukaj. Toda uvidel sem, da bi se s tem samo brezpotrebno ponižal, zato sem se . premislil. Kako bi mogel kaj takšnega zahtevati? Toda se enkrat rečem, da rajši raz¬ dedini svojo hčer, da rajši poda¬ rim vse svoje premoženje cer¬ kvi in ubožcem, kakor da bi pri¬ šlo kdaj v roke takšnemu ne- vrednežu.” Te ^t° se je mož poslovil od župnišča, stisnil nam je roke tr do, kakor bi se poslavljal za ve¬ čno. Še na vrtu s e je ozrl vno vič nazaj in nam pokimal z gla¬ vo. Župnik je poklical Ivanko še tistega večera k sebi. Z vso njemu lastno prisrčno¬ stjo, in brez najmanjše žal be¬ sede ji je izkušal dokazati njeno nepremišljenost, ji je odprl pred dušnimi očmi propad, ob. čigar robu stoji. Ivanka ga je poslu¬ šala. s solznimi očmi, in, njena glava, je klonila na prsi. "Prepozno je, gospod žup¬ nik,” se je nazadnje izvilo iz nje nifi ust, in krčevito zaihtevši, mu je poljubljala roko. Župnik je razumel. Nepo¬ pisna žalost in srd nad takšnim lopovom mu je prešinil dušo. “Torej tudi kaj takšnega se je moralo zgoditi na Črni, med mo jinii ovčicami. Prišel je volk neopaženo in v trenotku moje nečuječnosti je ugrabil eno iz¬ med najboljših kar sem jih pre¬ mogel. Oj Črna, Črna, na raz- j pot ju si, to je šele začetek hu¬ dega, H ima priti nad te!” Obrnil se -e proti Ivanki in ji dejal: "p-jdi dom--v 'sedaj. Ivanka, in povej očetu, da s.e zglasim jutri pri njem, Bog s teboj-!” Stopila- je plaho iz sob’, prva žrtev novodobne Črne. Župnik pa j(e pokleknil pred razpelo, in zahajajoče sobice ga je še dobilo na kolenih, vsega trudnega in žalostnega. Drugi dan pa ni bilo treba iti župniku več k Trnovcu 410 ime¬ novani poti. Zvečer je bil le-? gel Trnovec nekoliko potolažen spat, ko mu je bila hči poveda¬ la-, da pride drugi dan župnik sam k njemu. Ko je videl pred sabo tudi objokani obraz svoje hčere, je sklepal, da se je vdala da bo še vse dobro, in odleglo mu je. Ponoči pa se je hipoma dvig¬ nil v postelji in zaklical: “Mati, luči” Vsa prestrašena je žena pri žgala luč. Ko ga je pogledala, je že lezel počasi nazaj na bla¬ zino in otrpnil. Zadela ga je bila kap, umrl je brez bolečin in mirno kakor otrok. "Eden izmed stebrov Črne manj," j e med solzami dejal žu¬ pnik, ko je izvedel o smrti.”Bog mu je prihranil žalost, ki jo je imel zvedeti danes, večjo žalost, nego je bila včerajsna." Zazvonilo je na Črni tako ža¬ lostno kakor še nikdar ne. In kaj ne bi, Črna se je začela ru¬ šili, L '.-L- v. Stari Trnovec je umrl brez oporoke; ni se bil nadejal take nagle smrti. Vse lepo posestvo je torej pri padlo Ivanki, razen materinega deleža. Ivanka je bi¬ la tačas uprav dovršila 24 .leto, bila .je torej polnoletna in sama svoja gospodinja. Nihče ni. imel ukazovati nad njo, nihče se vti¬ kati v njene zal.;/e. Pa tudi nihče se ni hofl vtikati vmes, zakaj mati je bolehala in je iz¬ gubila vso moč in voljo. De¬ lala je pri hiši še vedno dalje kakor stroj, brez veselja in ža¬ losti, brez- vsakega najmanjšega zanimanja. Odgovarjala je sa¬ mo z ”da“ ali ne, bilo ji je po¬ polnoma vseeno, kaj in kako se vrši v hiši ‘in okoli nje. A dru-i ljudje so se začeli ogibati hiše, redkokedaj in le ako je bil pri¬ moran, je stopil sem, ter tje kdo vanjo'. Ivanka niti delavcev ni mogla dobiti, da bi ji za dober denar, pomagali, spraviti poljske in druge pridelke. Tedaj ji je priskočil na pomoč Birk. Ko so dokončali njegovi delavci zve¬ čer delo na cesti, jih je pripe¬ ljal k Trnovcu in pozno v noč So delali ter motili nrir na vasi. Pa tudi ob nedeljah in prazni¬ kih so ropotali naloženi vozovi mimo cerkve in skozi Črno do Trnovčeve hiše. ”Bomo videli kdo bo užugal," se je smejal Birk. "Čakajte, še vsi boste beračili na te h-le vratih." Ivanki pa je bilo tesno pri sr¬ cu. Očitala si je, da je ona kri¬ va prezgodnje očetove smrti, in slutila je, da ne bft nikdar sreč¬ na, ker je ravnala proti njegovi volji. Toda ni si vedela poma¬ gati, na eni strani prevelika lju¬ bezen,. na drugi sramota, ki je imela kmalu postati očita, obo¬ je ji je zmešalo razsodnost ta¬ ko, da se je kmalu vdala ved- nemu nadlegovanju Birkovemu, ( da se poročita. Birk pa je bil ti- * ste čase sama poosebljena slad; kost in priliznjenost. Vsako že¬ ljo Ivankino je bral že iz njenih oči in jo izpolnil, še predno jo je izrazila. Pravtako je bil lju¬ bezniv proti njeni materi, tako, da je ta nekega večera celo de¬ jala Ivanki: ”Saj ni napačen človek." Sicer pa je bilo to celo vse, kar je izgovarjala o svoje-m bodočem zetu. Nihjče ni Vedel, kaj je prej ali pozneje mislila o njem. Tudi župnik se ni vtaknil več v to zadevo. Nekako otopel je bil in prvič se je zgodilo, da je izgubil ravnovesnost in ni mo¬ gel najti poti iz te zagate. '.Ko je pa videl, kako so lju¬ dje zapustili Trnovčevo hišo,ka¬ ko se z delom oskrunjajo nede¬ lje in prazniki, je poiskusil go¬ voriti v prilog Ivanke; Toda se¬ daj ga Črnjani prvič niso poslu¬ šali, zmajevali s 0 samo z glavo in molčali. Tega pa je bil župnik celo nekake* vesel,, čakaj dejal je proti nama z učiteljem: ”Da so Črnjani naenkrat ta¬ ko trdi, je dobro znamenje. Mor da vendar ta dogodek ostane osamljen in ne bo imel posebne ga vpliva na razmere na Črni. Dal Bog, da Ih bilo tako! Birk si pa bo pozneje že vedel pre¬ skrbeti delavcev, da mu ne bo treba skruniti nedelj in prazni¬ kov, saj tudi ljudje sata! niso za to in potrebujejo ter imajo radi nekoliko počitka. Takšne so bile razmere na Črni, ko se je neki pondeljek vršila poroka Trnovčeve Ivanke z delovodjo* Birkom. Bilo je pa to prvo ženitovanje na Črni, da ni bilo ne župnika in ne učitelja zraven. Vabila sta ju oba, Birk in Ivanka. Zla¬ sti Birk je porabil vso svojo zgovornost, da bi ju pregovoril, toda župnik je rekel odločno: "Želim Vama vsega blago¬ slova božjega, toda priti ne mo¬ rem, in sicer zaradi spomina na poštenjaka, pokojnega Trnovca. Moral sem vama povedati res¬ nico. Izkušajta, da poravnata krivico nasproti _p6koj.ni k u z le¬ pim življenjem, glejta, da .posta¬ ne vajina hiša zgled krščanske bogoljubne hiše, in izbrisana bo tudi ta kri vida. Pokojnik sam pa bo blagoslavljal iz nebes vaju in vajin zarod. Hodita z Bogom!“ Birk se je spričo tega delal rav¬ nodušnega, a -na skrivnem je škripal z zobmi ter prisegal žu¬ pniku maščevanje. Ker ni šel [župnik, j q hvalezfto odklonil va¬ bilo tudi učitelj Ivanki s težkim srcem. Po poroki pa se niso razšli vsi svatje, nekaj jih je ostalo kar na Črni pri Birku.. Ko so nehale gostije in se je začelo redno delo, so se preoblekli, in Birk je imel takoj pri hiši ne¬ kaj domačinov, ki jih je porabil za delavce. ” Tako', sedaj se bom pa sme¬ jal jaz," je dejal čestokrat sa¬ memu sebi, in njegovo oko se je zaiskrilo v čudnem sovraž¬ nem blesku. Bili so pridni ti delavci Bir- kovi, ni jih bilo treba priganja¬ ti k delu, a bili so nasilni in razgrajači, da so se kmalu za¬ čeli prepirati s črnskimi fanti.Go vorili so o svetih rečeh tako ne¬ spoštljivo in zanikamo, da so se ljudje zgražali in se jih ogi¬ bali, kjer so mogli. Toda Birk jih je bil vesel; njemu ni bilo do drugega kakor da mu garajo od jutro do večera, za drugo se ni jutra do večera, z a drugo se ni Birk sam je bil pustil službo delovodje, trdnemu in velikemu posestniku se ni več spodobilo, da bi bil podrejen drugim. V njegovi glavi 'so' rastli novi na¬ črti kakor gobe po dežju in te načrte je hotel uresničiti, naj 'velja kar hoče. Hotel je posta¬ ti prva oseba, da se mu bodo v strahu klanjali vsi Črnjani, a da se mu bode odkrivala tudi go¬ spoda, ko se pripelje s svetlo kočijo in dvema čilima konjema v trg in mesto. Vse je videl ja¬ sno naprej, bil je podjetna gla¬ va, ki se ni strašil nobene ovi¬ re, pa tudi ni izbiral sredstev, samo da je dosegel svoj cilj. Natihoma je delal, da se ni za¬ vedel nobeden, kaj misli, a ko [je bila reč dozorela, jo je spra¬ vil z velikim šumom med ljudi. Tako je bilo prvo njegovo de¬ lo, da odpre gostilno v svoji hi¬ ši. Čemu bi delali samo kanti- nerji in si polnili mošnjičke, ko je sedaj pravi čas za to, da tu¬ di on začne pobirati denar, ki se valja po cesti-; Najprej torej cestne delavce, ti bodo potegni¬ li za seboj Črnjane, a ko bo do¬ vršena cesta, . pridejo za njimi drugi,., cele procesije bodo roma¬ le na Črno k Birku. (Nadaljevanje) Uitirait-e za' “NAŠ - DOM” it A 5 DOM oiran It PARNIK PARIŠ Slika nam predstavlja največji, najhitrejši in, tudi najmo¬ dernejši parnik francoske linije parnik PARIŠ. Na tem parniku se potnikom III. razreda nudijo kabine z 2, 4 ali 6 posteljami. Vse kabine, ne glede na velikost, so svetle, zračne, prostorne, udobne in čiste. V vsaki kabini se na¬ haja umivalnik s tekočo vodo. Dalje je potnikom III, raz¬ reda na razpolago tudi brijačfiica in kopalnice. PARIŠ ima obširen odprt in zaprt krov, kjer se lahko potniki sprehajajo, igrajo, plešejo in zabavajo, kakor se jim poljubi. Parnik je opremljen tudi z posebnimi dvoranahti za ženske ter s posebnimi sobami za možke-kadilce. Da se potnikom n.e toži po gledališčih, je na parniku vsak dan kino-predstava, godba in koncerti. Obednica na parniku Pariš v III- razredu je krasna- O- premljena je z lepo pogrnjenimi mizami za 4 in, 6 oseb. Potnikom se tukaj servira hrana izborne kakovosti in v izo¬ bilju. Servira pa se tudi dobro vino. Za one, ki so prijatelji čitanja, je na razpolago knjižnica z vsakovrstnimi zabavnimi knjigami in magazini v sloven¬ skem, kakor tudi v angleškem jeziku. Potovati, na parniku PARIŠ, je, kakor preživeti-6 prijet¬ nih dni v velikem modernem hotelu. Vseh gori navedenih udobnosti, in prijetnosti bodo dele¬ žni potniki sjsupn.ega potovanja, ki ga priredi Slovenska AKRAJSEK & CESARK v New Yorku na imeno¬ vanem parniku dne 25. aprila. Kedor torej želi potovati prijetno in udobno, naj piše go¬ ri navedeni tvrdki p c tozadevna pojasnila, oziroma se pri¬ glasi za potovanje dokler je še čas. VESTI IZ STAREGA KRAJA STRAŠEN ZLOČIN Strašen zločin se je izvršil pri Sarnoboru ob kranjskolirv.it 'ski meji. Nek fant je pograbi! štiriletno deklico., jo odnesel v hlev, ji prerezal trebuh in grlo ter še živd odnesel v* - svinjak*; kjer je dvignil dve deski in po¬ ložil - nesrečno, žrtev. Še le popol dne so stariši dekletce našli. Bilo je še., živo, toda je kmalu umrlo. Morilecc je hodil ves dan s krvavimi hlačami. Are¬ tirali so ga in je takoj satu mir n