Poštnina plačana v gotovini. Leto K., št. 27 lutila Cena 2 Din _ ^ftvi^ivo. udUüijajOÄ, ùjjatljeva ulica Ó. Telefon ŠU 3X22, 3123, 8124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St- 2, — Telefon št. 19a podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. 100, Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v blši dr. Baum-gartnerla. ©nedeljska izdaja „Življenje in svet" Ljubljana: Knafljeva ulica Telefo» St. 8122, 8123, 3124, 3125 tn 3126 vsa!' ponedeljek zjutraj. — Na, jtj roča se posebej ln velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznafiaJ-clb dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifa VE BOLGARSKE VLADE prilik ^ m * pisati volitve raz* Zunanja politika ostane nespremenjena Sofija, 5. julija, t. Snoči se je vršila prva seja rekonstruirane vlade Georgija Kjosei-vanova. Po seji je bila objavljena naslednja kratka deklaracija: »Vlada,ki ji je Nj. Vel kralj blagovolil poveriti upravo države, bo v zunanjepolitičnem pogledu neomajno nadaljevala politiko prejšnje vlade: Zvestoba Društvu narodov, zbližan ie z Jugoslavijo, mir, sporazum in prisrčno sodelovanje s sosedi ter prijateljski odnosi z vsemi državami. Za notranjo politiko vlade ostane kot program zgodovinski manifest Nj. Vel. kralja z dne 21. aprila preteklega leta. Pri izpolnjevanju tega programa bo vlada zastavila vse svoie sile in vsa mogoča sredstva, da oživi gospodarsko življenje v državi, da zmanjša bremena in pomaga gospodarsko slabotnejšim slojem. »Vlada, ki ji je Nj. Vel. kralj blagovolil času popolnoma normalizira stanje v državi. Nadaljevala bo delo dosedanjega kabineta, da se pripravijo pogoji za pritegnitev naroda k upravi države. Zato bo vlada v drugi polovici meseca oktobra t. 1. izvedla svobodne volitve«. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, se bodo volitve nove bolgarske poslanske zbornice vršile 18. oktobra. Zaenkrat še ni znano po kakšnem volilnem sistemu se bodo te volitve vršile. Novinarjem je predsednik vlade izjavil, da se bodo ministri, ki sestavljajo novi kabinet, udeležili volitev v znamennju najpopolnejše svobode, in sicer ne kot. ministri, marveč kot osebnosti. Dokončne smernice za jesenske volitve bo izdelal v kratkem ministrski svet, ki bo razpravljal tudi o vprašanju obnovitve strankarskega življenja. Vlada ima nalogo, da izvede volitve v jesenskem terminu Vlada se bo morala zaradi tega vreči z vsemi močmi na delo in obvladati velike priprave v nastopnih sedmih tednih. Na koncu je se enkrat podčrtal, da članov njegovega kabineta ni smatrati za predstavnike strank, temveč kot izvenstrankar-ske osebe. Načrti za pregrupacijo političnih strank še niso končani. Nova vlada smatra za svojo največjo in najvažnejšo nalogo izvedbo resnično svobodnih volitev, ki bodo predstavljale nepopačeno narodno voljo. Cankov zadovoljen Sofija, 5. julija, t. Tudi bivši predsednik bolgarske vlade prof. Cankov je sprejel novinarje. ki so prosili pojasnila o najnovejših političnih dogodkih. Prof. Cankov je rekel, da so bile izvršene zadnje spremembe popolnoma v duhu 21. aprila 1935. Veruje tudi da je ta političen pravec pravilen in da bo obrodil zaželjene sadove. Nova bolgarska vlada je sestavljena v znamenju idej. katerim je prej služil. Zato prof. Cankov pozdravlja novi kabinet s prepričanjem, da bo uspešno dovršil nalogo, pred katero je postavljen. Vtis v politični!* krogih Sofija, 5. julija. AA. Od vseh prvakov in šefov razpuščenih političnih strank v Bolgariji je novo vlado pozdimvil ter ji obljubi! svo'io porrne bivši mm s-trski predsednik Aleksander Camikov. Danes popoldne je sprejel novinarje in jim dali kratko izjavo, v kateri je poudaril: Pomen nastalih izprememb obstoja zame v tem, dia sii državni poglavar prizadeva normalizirati stanje v duhu idej manifesta 7. dne 30. aprila preteklega leV Veruiem. da bodo politične pravice in državljanske svoboščine kmalu spet obnovi iene m da bo narod pozvan k sodelovanju nri ureditvi države in notranje uprave. Z üdejario tega manifesta se popolnoma strinici, te ideje smo proglašali že pred 19 inaicm. Zato jaz in mnogoštevilni moji idejni somiv ie-niki pozdravljamo novo vlado m smo globoko prepričani, da bo opravičila vse zaupanje, ki se ji izkazuje in da bo uspesno izpolnila svojo zgodovinsko misno. to ie. da da socialnim silam možnost za sodelovanje pri upravi in notranji zgraditvi nove Bolgarije. Politični krogi presojajo to stališče Can-kova napram vladi Kjoseivanova predvsem s tega stališča, da je vlada prevzela obveznost, da izvede volitve v duhtl njegovih idej Pri tem ne pripisujejo večjega pomena izjavi ministrskega predsednika Kjoseivanova, ki je naglasil, da je tudi ta njegova vlada nestrankarska. Politični krogi opozarjajo na to. da je v novo vlado vstopilo pet političnih prijateljev Aleksandra Cankova in sicer Todor Kožuharov. Dimitrij Mihajkov. Ivan Krasnovski. Angel ka-radjozov in Rado Vasilev. Poslednji velja v ostalem za nekdanjega prilla sa Demokrat i češkega zgovora 2- Ljapčeva. Politični krogi sodijo, da je na osnovi omenjene izjave g. Cankova pričakovati, da bo novi volilni zakon izdelan v duhu Can-kovljevega nacionalno socialnega pokreta in da bo spričo tega osrtalim političnem strankam in srtruiam onemogočeno pridobiti si še ita:ko malo zastopnikov v novem narodnem sobranju. Pod tako perspektivo je zavladalo tudi v vrstah pristašev oralih bivših političnih sitrank zlasti pa zemljo-radnikov nezaupanje in nezadovoljstvo z novo vlado- Sofijski policijski direktor odstavljen Sofija, 5. julija, t. Včeraj je izšel odlok vlade, s katerim je razrešen svojih dolžnosti dosedanji ravnatelj sofijske policije, polkovnik Kirčev. trne na lokati konferenco Konferenca pa se ho sestala tudi brez nje na pritisk Anglije, ki sili k razčiščenju ženeva, 5. julija, r. Snoči so se pri angleškem zunanjem ministru Edenu zbrali francoski zunanji minister Delbos, državni podtajnik v francoskem zunanjem ministrstvu Massigli, belgijski ministrski predsednik Van Zeeland in belgijski zunanji minister Spaak. Razgovor je trajal preko polnoči. O njem je bil v zgodnjih jutranjih urah izdan naslednji komunike: V vsakem primeru je potrebno, da se ponovno sestanejo zastopniki lokarnskih držav, ki so 19. marca t. 1. v Londonu skle nile poseben sporazum, in da se posvetujejo o političnem položaju. Ob tej priliki še ni bil določen ne kraj ne čas tega sestanka. Sklenjeno pa je bilo, naj konferenco skliče Van Zeeland, čim se zaključijo poseb na diplomatska posvetovanja med vladami prizadetih držav. Najbrže se bo konferenca vršila v Bruslju, in to še pred koncem tega meseca. Kakor zatrjujejo politični krogi se bo konferenca sestala ne glede na to, ali bo med tem prispel odgovor Nemčije na znana angleška vprašanja, čeprav se lokarn-ske sile trdno nadejajo, da bo Nemčija vendarle še pravočasno dala svoj odgovor. Pozno v noči objavljeni komunike o bližnji lokarnski konferenci ne vsebuje ničesar o tem, da bi se na prihodnji sestanek lokarnskih sil povabili tudi zastopniki Nemčije. Vendar bo Nemčija po informacijah poročevalca agencije Radio povabljena na konferenco, čeprav dotlej še ne bi odgovorila na angleška vprašanja. Angleški krogi poudarjajo, da mora imeti bližnja konferenca lokarnskih sil konstruktiven značaj. Zaradi tega se na tej konfe- renci ne bo razpravljalo le o likvidaciji preteklosti, nego tudi o bodoči organizaciji zapadno-evropske varnosti. Po francoskih informacijah pa Nemčija bržkone ne bo povabljena na to konferenco, dokler ne bo pristala vsaj na minimalne garancije za bodoče odnošaje v Evropi. Sploh pa bi se smela Nemčija povabiti le tedaj, ko bi se obnovila fronta, ki je bila ustanovljena v Stresi. Nemški pogoji Berlin, 5. julija, o. V tukajšnjih diplomatskih krogih se širijo govorice, da je Nemčija pripravljena poslati v Bruselj na konferenco lokarnskih držav svojo delegacijo, toda le pod gotovimi pogoji. Predvsem bi se morala nemški delegaciji na konferenci v Bruslju priznati popolna enakopravnost z ostalimi udeleženci konference. Opustiti se mora tudi zahteva po nemškem odgovoru na znana angleška vprašanja. Hitler bo ev. na splošno odgovoril na angleška vprašanja ali na kongresu narodno socialistične stranke v Weimaru ali pa na seji Državnega zbora, ki bi se sklical posebej v to svrho. Listi imajo zanimive informacije iz Londona. po katerih narašča v vsej Angliji ne-ra-zpoloženje proti Nemčiji. Angleški uradni krogi si sicer prizadevajo, da bi si na kak način pridobili prijateljstvo Nemčije. To svoje stališče so zastopali tudi v Parizu. Toda v širših političnih krogih dan za dnem naraščajo antipatije proti Nemcem. Italija ostane rezervirana napram Evropi Rim. 5- julija. AA. Zaenkrat še ni mogoče ničesar reči, kako bo ukinitev sankcij vplivala na Itali jo in njeno sodelovanje na evropskem mednarodnem političnem terenu. Resolucijo DN so listi objavili brez komentarjev. Politični krogi s» jo sprejeli precej ipovaljn». Pri tem opozarjajo na to, da v njej ni miikake besede, s kaitero bi bila Italija ponižana. Uradni krogi pa se še vedno rezervirani. Pri tem naglašajo le, da se itaJlijainsko stališče ne bo spremenilo, dokler ne bodo dejansko ukinjene finančne in gospodarske sankcije, ki se izvajajo že 236 dni. Poleg tega pa kažojo na sredozem- Češkoslovaški turisti na Jadranu Split, 5. julija, o. S posebnimi vlaki prispe jutri v Split 1.900 češkoslovaških turistov. V splitski luki jih že pričakujeta dva parnika, s katerima bodo po'ovali proti Dubrovniku in okrog otokov. Del turistov pa ostarne dailje časa v Splitu. Pogajanja za zgraditev moderne kemične tovarne Beograd, 5. julija, p. Skupina nemške kemične industrije se pogaja z zastopniki na- ski pakt, o katerem sodijo, da predstavlja prav za prav vojaške sankcije proti Itailiji. Če hoče Evropa, da se Italija spet briga za njena mednarodno politična vprašanja, ji mora priznaitj absolutno enakost z drugimi velesilami Sredozemski pakt in križarjenje velikega angleškega brodovja po Sredozemskem morju pa docela paralizira italijansko mednarodno politično svobodo. Enakopravnost Italije postaja spričo tega iluzorna. Kar se tiče konference v Montreuxu Italija bržkone tudi po ukinitvi sankcij nanjo ne bo poslala svoje delegacije in tudi ne bo priznala njenih s'k ' o - ših industrijcev za zgraditev velike kemične tovarne v Jugoslaviji, ki bi dobavljala vse kemikalije in farmacevtske izdelke balkanskim državam. Iz Nemčije se uvaža sedaj v Jugoslavijo za okrog 100 milijonov dinarjev tega blaga na leto. Bombe v Španiji Barcelona, 5. julija. AA. Havas poroča: Na polkovnika Cristula Morata je bil poskusen atentat. Neka neznana oseba je vrgla proti njemu dve bombi. Ranjen je bil samo en redar, ki je stal v bližini. Najbrž gre za atentat fašistov. Jovo Miodragovič f Beograd, 5 julija. Snoči ob 22.30 je nenadoma preminul Jovo Miodragovič, zunanjepolitični urednik »Politike«. Pokojni je imel srčno napako m snoči ga je v redakciji lista zadela kap. List je v svoji današnji jutranji izdaji objavil njegovo biografijo. Jovo Miodragovič je bil rojen v Jarkovu pri Zemunu leta 1882. Maturiral je na zemunski realki leta 1901. Na filozofski fakulteti na Dunaju je študiral matematiko. Čeprav je imel mnogo smisla in sposobnosti za znanost, je vendar svoje študije prekinil in se posvetil novinarstvu. Leta 1903, ko je v Srbiji nastopila nova doba s prihodom kralja Petra I. na prestol in ko se je na Hrvatskem zrušil Khuen-Hederbaryjev režim, in se je tudi v Zagrebu naglo razvil narodni po-kret, na osnovi srbsko-hrvatskega edinstva, ter se je pričela borba za narodne pravice in svobodo, je jugoslovenska omladina v Pragi dosegla, da se je ustvarila hrvatsko-srbska koalicija na Hrvaškem, ki je bila vse do osvobojenja najjačja politična formacija v Hrvatski in Slavoniji. Tedaj je pričel izhajati tudi list »Srbobran«. In pokojni Jovo Miodragovič je bil njegov urednik. Za časa svetovne vojne je bil interniran na Sušaku. Leta 1917 je v Zagrebu ustanovil list glas Slovencev, Hrvatov in Srbov je bil imenovan za njegovega urednika in je prišel s Sušaka v Zagreb. Leta 1920 je bil v Beogradu urednik »Demokracije«. Nato novega lista, 1922 pa je prišel v redakcijo »Politike«. Pokojni Miodragovič je bil novinar z redkimi in velikimi sposobnostmi. Imel je ogromno znanje. Znal je vse kulturne jezike. Nikoli pa ni podpisal nobenega svojega članka, in zato je ostal neznan širši javnosti. Novinarski in politični krogi so ga smatrali za enega najsposobnejših novinarjev, kar jih je imela doslej Jugoslavija. Mnogo pozornosti so zlasti zbudili njegovi članki leta 1917, v katerih se je odkrito zavzemal za zedinjenje Hrvatov m Srbov, »izven vseh okvirov«. Tedaj je odkrito nastopal za krfsko deklaracijo. Modernizacija zagrebške policije Zagreb, 5. julija, o. Zagrebška policija se bo v kratkem še bolj modernizirala. Dobila bo več novih motociklov in avtomobilov ter tudi poseben avtomobil za intervencijo proti demonstrantom; ta avto bo opremljen z brizgalnami. Končno bo ustanovljenih tudi več novih policijskih stražnic. Zgradili bodo novo policijsko poslopje v Petrinjski ulici. Izgon italijanskega konzula na Malti London, 5. julija AA. Po nekih informacijah z Malte so angleške oblasti odredile, da se nemudoma zapre Dom italijanske kulture. Italijanski generalni konzul na Malti, ki je bil obtožem poskusa špijonaže o britanski pomorski politiki, je moral v peteik zapusii-ti Malto in se bržkone ne to več vrnil. Italija kupuje žito na Madžarskem Rim. 5. julija AA. Kakor poroča agenciji Stefani, sta italijanski zunanji minister Ciano in madžarski trgovinski in prometni minister Winkler. včeraj podpisala italijansko-madžarski sporazum o dobavi večje količine madžarskega žita Italiji. Krasen sokolski dan v škof ji Loki Nad vse pričakovanje uspeli zlet gorenjske sokolske župe — Otvoritev letnega telovadišča Skofja Loka, 5. julija. Današnji sokolski praznik v Skofji Loki je potekel nad vse pričakovanje lepo in mogočno, škofjeloški Sokol si je za 301et-nico svojega obstoja preskrbe] letno telo-vadišče, ki je brez dvoma eno najlepših v celi Sloveniji. Da povzdigne njegovo jubilejno proslavo, jo kranjska sokolska župa priredila v Škofji Loki svoj letošnji župn: zlet. Sokolske svečanosti so se začele že r soboto zvečer, ko je domače društvo prisrčno sprejelo jezdni odsek Ljubljanskega Sokola. Odkrita je bila spominska plošča, nato pa se je razvil večerni sprevod 7. lampi-jončki. dočim so na sosednih hribčkih zagoreli kresovi. Glavni zletni dan je bil danes ob idealno lepem poletnem vremenu. Ze s prvimi vlaki so prišli telovadci in telovadkinje. ki so imeli ob pol 9. skupne vaje. S telovadišča so se podali Sokoli na pokopališče, kjer so položili cvetje na crobove svojih umr- lih bratov. Ob 11. dopoldne je bil manifo-stacijski sprevod, v katerem je korakalo okrog tisoč .pripadnikov velike sokolske rodbine, navdušeno pozdravljeni od prebivalstva. ki je to {xv tvorilo gost špalir. Na Mestnem trgu je bil zlwr z nagovori, nato pa je po»Torka krenila nazaj na telo vadi.-če. kjer je bil razhod. Popoldanska svečanost se je začela ob 15. Poleg Sokolstva se je udeležilo še več tisoč ljudi, tako da so bili prostori, namenjeni za gledalce, popolnoma napolnjeni. Svečani otvoritvi telovadišča je sledila javna telovadba, pri kateri so nastopili vsi oddelki. Posebno viharna odobravanja sta žela nastopa olimpijske vrste pod vodstvom br. dr. Murnika in jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola. Javni nastop je pokazal nele številčno moč, marveč tudi notranjo silo gorenjske župe, ki je s svojim današnjim zletom pokazala, c>a lahko tekmuje z največjimi žiipami. Podrobnejše poročilo o i krasni prireditvi bomo še prinesli. Nemčija pripravlja okupacijo Gdanska? Aroganten nastop hitlerjevskega zastopnika gdanskega senata v ženevi — Mednarodna preiskava Ženeva, 5. julija, r. Komaj je Društvo narodov končalo mučno razpravo o itafi-jansko-abesinskem konfliktu ter z veliko težavo vsaj začasno likvidiralo zadevo, ki je tako zelo ogražala ugled in prestiž ženevske ustanove, so se pojavili nad Ženevo že zopet novi črni oblaki. Tokrat je Gdansk, ki vznemirja ženevske duhove. Gdansk je svobodno mesto pod kontrolo Dtuštva narodov, ki ima v Gdansku svojega posebnega visokega komisarja. Ncmci s tako ureditvijo niso zadovoljni. Odkar je prišel v Nemčiji na krmilo narodno-socia-listični režim, se je tudi v Gdansku pričela velikopotezna akcija, kojc končni cilj je zopetna združitev Gdanska z Nemčijo. Spori med hitlerjevsko usmerjeno upravo mesta in komisarjem DN so se zadnje mesece kopičili ter so dosegli vrhunec pred 14 dnevi, ko je poveljnik nemškega parnika »Leipzig« javno ignoriral zastopnika DN. Na njegovo pritožbo se je bavil z zadevo svet DN pod predsedstvom Edena. Po včerajšnji seji skupščine DN se je zvečer vršila še seja sveta DN, na katero je bil povabljen tudi hitlerjevski predsednik gdanskega senata Geiser. Njegov nastop v Ženevi je izzval začudenje in ogorčenje. Odigrali so se prizori, kakoršnih zgodovina DiN še ne pomni. Ko je Geiserja in njegove spremljevalce pri vhodu v palačo DN ustavil portir in, ker jih ni poznal, zahteval, naj se legitimirajo, je dal Geiser svoji nevolji duška z besedami: »Prileti človek 2.000 km daleč, potem pa ga niti ne pustijo v ta ženevski kumik. Tu bo treba napraviti pruski redi« Pri pozdravu z nemškimi novinarji je Geiser zaklical, tako da ga je slišala vsa dvorana: »Skrajni čas, da požene eskadra bombnih letal to gobezdav-nico v zrak!« Na poziv predsednika Edena, naj opraviči jrvoje stališče, je imel Geiser dolg govor, •3 katerem trdijo, da mu je bil izročen v Berlinu že napisan. Govor je bil v znaku hitlerjevske propagande. Napadel je komisarja DN in izjavil, da je nepotreben. Poljska je dobila, kar je želela, to je izhod na morje. Zato ni več nobenega razloga, da se Gdansk loči od Nemčije, ki zahteva njegovo zopetno priključitev. Ob koncu je izjavil, da govori ne samo kot zastopnik Gdanska, nego kot zastopnik Nemčije. Ko je končal svoj govor, je udaril z roko po mizi in dejal: »Tako, sedaj sem vam povedal!« Eden je v ostrih besedah zavrnil tak v ženevi neobičajen ton. Prav tako je odločno nastopil proti napadom Geiserja na komisarja DlN Lesterja, ki je postopal skrajno obzirno in pokazal veliko potrpežljivost. Avstralski delegat jc ironično pripomnil, da spričo takega postopanja ni nič čudno, če pride v Gdansku do sporov. Geiser je nato zapustil dvorano. Odhajajoč se je za hip ustavil pred novinarsko ložo in tam zbranim novinarjem pokazal osle. Novinarji so skrajno ogorčeni planili pokonci in zahtevali od predsednika Edena zadoščenje. Eden je izjavil, da tega ni videl, da pa je najboljši odgovor, če sc tako obnašaje ignorira. Svet DN je nato sprejel sklep, v katerem proglaša zadevo Gdanska za mednarodno zadevo. Ker je Poljska dolžna skrbeti za vodstvo zunanje politike Gdanska, se ji poveri mandat, da zadevo prouči. Incidente in spore, ki so se pojavili, pa bo proučila posebna komisija, v kateri so zastopniki Anglije, Francije in Portugalske. Komentarji nemškega tiska Berlin, 5. julija, o. V Berlinu brez vsake rezerve odobravajo nastop Grciserja na seji sveta Društva narodov. Nihče ne dvomi, da je Greiser dobil iz Berlina podrobna navodila za svoja akcijo v Ženevi. Vodja nacionalnih socialistov v Gdanskem Foerster se vse zadnje dni mudi v Berlinu. Listi splošno naglaìajo, da nadalj-ni obstoj Gdanskega kot posebne državice nima prav nobenega pomena, ko so se vendar ustvarili prijateljski odnošaji med nemško in poljsko republiko. Najmanj pa, kar je treba sedaj doseči je to, da se gdanska ustava spremeni v tem smislu, da sc Poljska odreče zunanje političnemu varuštvu nad svobodnim mestom Gdanskim in da se komisarju Društva narodov odvzamejo vse reprezentativne in izvršne funkcije, tako da bi ohranil le še častno mesto. Londonske informacije London, 5. julija r. Zanimiv članek o gdanskem vprašanju je objavil londonski »Sunday Times«, ki ugotavlja, da je po poslednjih volitvah v Gdanskem prestiž narodnih socialistov znatno nazadoval. Prav zaradi tega hočejo sedaj Nemci kar naenkrat postati politični in upravni gospodarji svobodnega mesta, da bi si svoj prestiž spet ojačili. List poroča, da je poveljnik nemške armade v Königsbergu dobil ukaz, naj bo vsak hip z vso svojo vojsko pripravljen zasesti gdansko ozemlje. Vsekakor bi nastala z zasedbo Gdanskega izredno huda mednarodna politična kriza v Evropi. Kljub temu misli sedaj Hitler le na to, kako bi iztaknil primeren argument, da zahteva čast nemškega naroda tudi zasedbo Gdanskega. Pogajanja med Berlinom in Dunajem uspešno napredujejo Dana j, 5- julija AA. Vesti o pogaianiin med Avstri jo in Nemčijo odnosno med kance, larjem dr. Schuschniggom in nemškim posla, nikom Papenom se sedaj tudi uradno potrjujejo. Razgovori o normalizaciji avstriisko-nemških odnoišajev se vodijo že mesec dni. Avstrijski uradni krogi pa nočejo dati nika-kih podrobnih informacij o teh razgovorih, nego naglašajo le. da se razvijajo zelo povolj- no in da bo v danem primeru mogoče doseči povoljne rezultate- Avstrija brezpogojno zahteva, da Ne.mčiia prizna njeno neodvisnost in da se v bodoče v nobenem primeru ne vmešava v avstrijske notranjepolitične zadeve. Na drugi strani bi bila Avstrija pripravljena pristati na pomembne gospodarske koncesije v korist Nemčije Zagreb brez kruha Zagreb, 5. julija, o. Jutri bo Zagreb ostal brez kruha. Pekovski pomočniki so imeli danes zborovanje, na katerem so sklenili, da stopijo z današnjim dnem v stavko, ker so ostala pogajanja za sklenitev nove ko- lektivne pogodbe brez uspeha. Ponudili pa so mestni občini, da bodo zagotovili preskrbo kruha mestnemu prebivalstvu, če jim občina zagotovi uporabo potrebnega števila pekarn. Skupno stavka 580 pekovskih pomočnikov. Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 5. juliiia. Slovanskim blagovestmkom na čast so sinoči po okoliških vrhovih zagoreli kresovi in ker je bil izredno lep večer, se je mladim, ki je kurila ogenj, od daleč pridružilo Se znatno število Ljubljančanov, kì se jim izpod jasnega, najlepšo nedeljo obetajočega neoa kar nič ni mudilo spat. Najlepša sta bila pač kresova na Gradu in na Rožniku. Na Gradu so visokpšolci v vedrem razpoloženju prepevali lepe narodne in nacionalne pesmi, ki so se po zvočniku vsipale tudi na vse mesto. Na Rožniku pa so se v zrak vzpenjale rakete. Bil je v resnici eden najlepših večerov, kar smo jih zadnja leta doživeli pred Ciril Metodovo nedeljo. Idealna nedelja, ki je s prekrasnim vremenom odtehtala mnoge nevšečnosti zadnjih tednov... Razumljivo, da se je Ljubljana znatno izpraznila, kar se je posebno videle na dopoldanski promenadi- Planinci so spet veseli zavili na Gorenjsko, tudi Dolenjci so to pot dobili lepu številk» želje-nih gostov. Prijetno ogrete vode v bližini Ljubljane so imele ves dan mnogo kopalcev ■pa tudi Ilirija ni bila zapuščena; nasprotno, kdorkoli je bil prisiljen ostati v Ljubljani, je rad pohitel pod Tivoli v objem vode. ali pa v Kolezijo. na Ljubljanico in v Bokavce. Razen prirodnih lepot in užitkov so vabile tudi precei številne prireditve, ki so se danes prav vse dobro odrezale. Najslovesnejše in najpestiejše ie seveda bilo v staroskvni Skofji Loki. ki ie danes števiirai.m gostom poleg krasne proslave nudila tudi priložnost ohladitve v topli Sori in razvedrila med š^gavimi Ločani Pa tudi prireditev štepamjskega S i kol a ie častno uspela, enako še četa vrsta drug;h prireditev v neposredni ljubljanski okolici in dalje po deželi- Pri vsem znatnem prometu zunaii v prirodi pa do večera niso prispe'a poročila o kakih posebno hudih nesrečah V Ljubi jami so imeli na policiji nailepši mir, reševalci pa «o čez dan prepeljali eno jamo žensko v bolnišnico pa še te ni bi'o treba sprejeti, ker se bo dailo zas+rupljenje z alkoholom lepo ozdraviti tudi doma. Slavje štepanjskega Sskcla Udeležba pri proslavi sokoiskega srebrnega jubileja v Štepanji vabi je biia rekordna. Dopoldne so bile skušnje, ob 11. pa je krenil velik sprevod članstva in naraščaja s praporom na pokopališče, kjer se je aru-štvo poklonilo spominu mrtvih bratov in sester. Cerkveni obred je opravil šentpe-terski župnik g. Janko Petrič, nakar so pevci »Save« zapeli dve žalostinki, starosta br. Slana pa se je pietetno spominjal umrlih in njihovih zaslug za razvoj štepanjskega Sokola. Godba Sokola L je zaigrala Chopinovo žalno koračnico, nakar je bila svečanost zaključena. Popoldne ob 14. &e je zbralo ljubljansko Sokolstvo z godbo Sokola L in sokolske konjenice pred Mestnim domom, odkoder je krenil sprevod s 5 prapori v Stepanjo vas. Med potjo je bilo sokolstvo deležno toplih pozdravov. V štepanji vasi. ki je bila vsa v zastavah, so bili sokolski oddelki obsuti ts cvetjem. Pri br. Novaku je bil sprejem, tu je pozdravil goste starosta br. Slana. Po pozdravu je odšla povorka po Štepanji vasi do letnega telovadišča, povsod burno pozdravljena in obsuta s cvetjem. Pred telovadiščem je bil mimohod, sledil je koncert godbe Sokola I., nakar se je pričela ob 16. javna telovadba, ki je uspela v vsakem pogledu. Nastopili so vsi telovadni oddelki s prostimi vajami in na orodju, posebne ovacijeJ pa je doživela vrsta Sokola I. Tabor za svoje izvrstno Izvedene vaje na drogu in bradlji. Po telovadbi je bila ob neumornem sviranju godbe Sokola I. prijetna zabava, ki je potekla v najlepšem razpoloženju. Izmed sokolskih funkcionarjev so se slavja udeležili starosta župe Ljubljane br. dr. Pipenbacher. župni podnačelnik br. Franjo Lubej in zastopniki ljubljanskih in okoliških društev. Pri nastopu je sodelovala tudi konjenica Sokola Ljubljane HI., ki je žela za lepe vaje navdušeno odobravanje. Lepo gasilsko slavje na Viču Prostovoljna gasilska četa na Viču je danes blagoslovila novo motorno brizgalno. Vedno zavedni Vič se je odel v zelenje in državne trobojnice. Ponosna stavba gasilskega doma je bila vsa v okrasju. 2e v jutranjih urah je bilo živahno vrvenje na Viču. občinstvo je hitelo na slavnostni prostor, prišla je viška godba, pestra skupina narodnih noš in gasilske čete iz okolice. Ob 11. se je pripeljal z avtomobilom iz Ljubljane pokrovitelj proslave mestni župan dr. Juro Adlešič. ki mu Je godba v pozdrav zaigrala koračnico, nagovoril pa ga je predsednik gasilske čete Janez Gašpern. Slavja so se udeležili vsi štirje viški občinski svetniki, zastopniki viškega Sokola v kroju s starosto br. Borštnikom, zastopnik gasilske zajednice g. Mikuž. zastopnik celjske gasilske župe g. Košir, načelnik ljubljanske poklicne gasilske čete g. Furi an. zastopniki ljubljanske gasilske župe gg. inž. Hrovatin in Roš. Novi brizgalni sta ku-movala g. Rudolf Zalokar in njegova soproga ga. Marija, ki so jima bili poklonje-ni krasni šopki. Načelnik Janez Gašperin je pozdravil vse odlične predstavnike. V lepem govoru je g. župnik Tavčar poudarjal pomen gasilstva po blagoslovitvi je spregovoril g. Zdravko Mikuž. ki je čestiral četi k slavju, se s pieteto spomnil nepozabnega zaščitnika gasilstva. blagopokojnega Viteškega kralja in mladega vladarja Petra II.. nakar je godba zaigrala državno himno. Pokrovitelj g dr. Juro Adlešič je čestital četi in vzpodbujal gasilce k požrtvovalnemu delu. Zagotovil je gasilski četi vso podporo. Sledil je strumen mimohod ga- KOLIC DUBROVNIK VELEPKODA.JA VT\4 Skladišča BEOGRAD Tel >6—27(1 29—429 30—808 ZAGREB Tel 78—78. PRAGA - SMl CHOV Tei 107 —66. KOLICEVO VINO OOBITE V VSER PRODAJAL. NAB NA VSEH NAŠIH POTNTSKTH BRO. OOVIH IN TUDI WAG ONS UTS. silskih čet, nakar je bila v salonu pri g. Robežniku zakuska. Popoldne so se zbrale gasilske čete pred kraljevim spomenikom na Glincah in odkorakale z viško godbo pred gasilski dom, kjer je bil pozdrav, nato pa na veselični prostor, kjer se je ob veliki udeležbi razvila vrtna veselica. Razstava v št Vidu otvorjena V št- Vidu dopoldne so obrtniki na slovesen način otvorli svojo razstavo. Zaradi; jubilejnih svečanosti tamošnje čitalnice Blaža Potočnika se ie ves St. Vid odel v zastave, cvetje, zelenje in slavoloke, a ko se je okrog 11. pripeljal ban dr. Natlačen, so ga na občinski meji sprejeli predstavniki občine in vseh prosvetnih in narodnih društev. Bred poslopjem meščanske šole, v kateri je razstava tudi letos zavzela vse razpoložljive prostore, je gos e in množico občinstva nagovoril župan Karel Erjavec, na-pa/r sta govorila še dekan Zabret i,n predsednik Društva jugoslovenskih obrtnikov Vrhovec, nakar je ban ko' pokrovitelj proglasil razstavo za otvorieno. Medtem, ko je na virtù igrala škofjeloška godba vesele koračnice. so si gostje pod vodstvom društve. nih funkcionarjev ogledali razstavljene izdelke, med katerimi ie tudi tnkrail pohištvena panoga deležna posebne pohvale. Obrtniški razstavi sta priključeni še posebni razstavi malih živali in pa risarskih in ročnih izdelkov učencev meščanske šole. ki se po pravici uvršča med najlepše prireditve te vrste, kar smo jih letos videli v Ljubljani in okolici. Aleksičev kanon Na Kongresnem trgu je imela Ljubljana snoči, danes popoldne in nocoj svojo atrakcijo. V goste je pri:el znani atlet Drago-ljub Aleksič iz Knjaževca, ki je že nekaj- . krat zabaval Ljvbljančane s svojimi drzni-j mi umetnijami. Mogočni zvočniki, montira-; in na dveh avtomobilih, so privabili na trg množico radovedne mladine in nič manj odraslega sveta, in ko je Knj*2evčan z majhno zamudo začel izvajati svoj program, je v resnici marsikomu zastajal dih. Najprej je Aleksič z zobmi dvignil sodček piva — le da je bil namesto piva poln vode, z drugim, prav tako polnim pa je zviška udarjal po njem. Nato si je dal s težkim kladivom na glavi razbijati veliko trdo skalo, ne da bi bil trenil z očesom. Tem je pridružil še posebno zanimivo točko, ki jo je obenem navzočim ženam priporočil v posnemanje, kadar njihovi možje zelo zgodaj. • takole proti jutru prihajajo domov: pokazal je, kako se na glavi cepijo drva. Vmes je še nazorno demonstriral silo svojega mišičevja, ki ga ima zares do zadnjega živca v oblasti. Spored je zaključila točka s topom, ki ga je bil Aleksič po ameriškem, nemškem in španskem vzorcu skonstruiral sam. Top, ki je sicer orožje za ubijanje ljudi, so mednarodni artisti predelali v orodje, !;i služi življenju. Dragoljub Aleksič jc v Sloveniji angažiral Franca krausa. da se mu da streljati iz velike, odpis. Kmalu nato je prejšnja občinska uprava padla, začela so se nova poga-anja. ki so kmalu privedla do uspeha: do pogodbe, ki je javnosti že dovolj znana. Na koncu svojih izva'anj je načelnik Salehar tolmačil še razlike med prvotno in tedanjo pogodbo. Določitev novih cen toka je tako ugodna, da si bodo zadružniki prihranili pri tem okrog TOo.COO Din. Prej se je mestna občina zavezala, da bo plačala kupnino v 10 letih, po nov-3m pa v treh polletnih obrokih. Prej ie mestna občina obetala, da bo do leta 1944. zgradila zavetišče za 3 milijone Din, zdaj pa bodo dobili šiškar i v kratkem zavetišče. Župan dr. Adlešič je načelniku zadruge izjavil, da ne more dati nobene garancije, da bi mestna občina mo la v prvotno domenjenem terminu sezidati zavetišče. Na koncu ie načelnik orisal še pomen Vincencijeve konference. Ostra debata V debati je zadružnik Doboviàek predlagal, naj občni zbor sklenjeno pogodbo odobri, nato pa so govorili še Ivan Zeletel iz Zgornje Šiške, inž. Dedek, Dolinšek, Zem-ljič, Rupena, Borštnar in Lajovic. Zadružnik Dolinšek je grajal, da ni v pogodbi nobene določbe v zaščito otrok zadružnikov, ki se poroče, a čeprav bodo ostali pri starših na stanovanju bodo morali plačevati tokovino po ceni, kakor vsak tujec. Prav tako je graje vredno, da načelstvo pogodbe nobenemu zadružniku ni nudilo na vpogled, da je ostala članom njena vsebina vse do zadnjega neznana. Zadružnik £em-ljič je očital načelniku, da je bil v prejšnjih časih zelo strog v zastopanju zadružnih interesov, zdaj pa, ko je sam član mestnega sveta, brani občino pred zadružniki. Načelstvo je samo krivo, če mestna občina prejšnje pogodbe ni podpisala, ker podpisa nikoli ni urgiralo. V novi pogodbi so izpuščene nekatere važne določbe, ki jih je vsebovala prejšnja. Zadružnik Dolinšek je opozarjal na zle posledice, ki jih bo podražitev električnega toka imela za razvoj obrti in industrije. Električni zadrugi gre dobršen del zasluge ,da se je po vojni obrtna industrijska delavnost v šiški tako lepo razvila. Zdaj pa grozi nevarnost, da se bo industrija spet odseljevala na bolj oddaljeno periferijo. Njegova zahteva, naj zadruga obstaja naprej, je žela med zborovale! mnogo živahnega pritrjevanja. Zadružnik Lajovic je z nadzornimi številkami grajal slabe strani nove pogodbo. Po pogodbi bi Siškarji brez ozira na to, da so bili člani zadruge ali ne, uživali tok po isti ceni, zdaj pa ga bodo nečlani plačevali po 5 Din. S tem, da zadruga ni zaščitila interesov najemnikov, je zakrivila, da bodo stanovanja v Šiški v bodoče manj vredna. Prvotna pogodba je ubožnim članom ga- * ran tirala oskrbo v zavetišču, prav tako pa j je tudi zajarnčila nadzorstvo nad zaveti-I ščem. Poleg tega je mestna občina obljubila prispevek 2 milijona Din, da je ta točka iz aogo/ora izpadla pomeni, da so šišenski obrtniki prišli ob delo za tri milijone Din. Pomisleki, da bi mestne občine ne bilo mogoče prisiliti, da izpolni obveznosti po pogodbi ne drže. Danes lahko rečemo, da mestna občina električni zadrugi za omrežje sploh nič ni dala in je načelstvo svojo misijo prav slabo izpolnilo. O pogodbi sploh ni bilo glasovanja Načelnik Salehar je v obširnih izvajanjih pobijal vse te očitke, a ko je bil z večino glasov sklenjen konec debate, se o odobritvi pogodbe vobče ni glasovalo, češ da je načelstvo pri sklepanju pogodbe izvrševalo samo pooblastilo, ki ga je bilo dobilo že na prejšnjem občnem zboru. Na koncu so bili sprejeti še nekateri predlogi načelstva, ki so v zvezi s pripravami za likvidacijo zadruge nakar je načelnik šalehar zaključil zborovanje, ki je trajalo tri ure. ves čas v precej napetem viharnem razpoloženju. poveča delovanj« organizma In ubla* žuje bolečine eol|šl krvni obtok dosežeta * AS«=IRIN tabletami, tem neškodljivim sredstvom proti pre-hlajenju, revmatizmu In zobobolu. Vsaka tableta ima vtisnjen Bayer-Jev križ/- ASPIRIN V. t. »Jugefa« k. d., Zagreb. Ogla« je reg. ped S. Br. 12.314 od 25. VI. 1934. Maribor, 5. julija,. Krasno dopoldansko vreme je izvabilo Mariborčane v okolico in na Pohorje ter Ko z ja k. Zaživel je v vsej pestrosti in sli kovitosti Mariborski otok, po Dravi so br-zeli čolniči, pa tudi po vinotočih je bilo vse veselo in razgibano. V soboto zvečer je za-žnrel tradicionalni kres. ki so ga zažgali pri Sv Urbanu nad Mariborom člani tukajšnje podružnice CMD. Podružnični predsednik dr. Lašič je imel zanesen nagovor. Ci-rilmetodovi kresovi so zažareli tudi na nekateri1! drugih obmejnih točkah. Počaščenje Viteškega kralja na Pobrežju Ni še doživelo Pobrežje tako lepe svečanosti, kakor jo je obhajalo danes, ko je odkrivalo spominsko plo.-čo blagopokojne-mu viteškemu kralju Aleksandru I. Uedini-telju na osnovni šoli. Vse Pobrežje je bilo v zastavah, le zgodaj pred napovedano uro se je zbrala na Pobrežju velika množica ljudi. V lepem sprevodu so prikorakala z vojaško godbo na čelu vsa nacionalna in druga društva pred osnovno šolo, kjer so bili že zbrani funkcionarji. Predsednik po-breške Narodne odbrane br. Annton Požar je pozdravil delegate raznih ustanov in kor-poracij. V krasno zasnovanem patriotičnem nagovoru je poudaril važnost današnje slavnosti, ki je posvečena spominu Nj. Vel Viteškega kralja. Za njim so govorili: za Narodno odbrano v Mariboru dr. Dolar in Rode, za občino Pobrežje župan Volk, za studenško NO g. Golčar, ki je položil na spomenik lep trnjev venec, za pobreško šolo šolski upravitelj Zivko, za cerkveno oblast magdalenski kaplan dr. Meško. Vsi govorniki so imeli krasne patriotične govore. ki so navzoče občinstvo sila navdušili. Sledilo je odkritje spominske plošče Velikemu kralju Mučeniku. nakar je vojaška godba zaigrala državno himno, pevsko društvo »Zarja« pa je zapelo nekaj žalo-stink. Po svečanem odkritju je bil mimohod. Svečanost je v celoti zapustila najlepši vtis. Kmetijski posvet Dopoldne ob 10. se je pričelo na mariborski vinarski in sadjar&ki šoli zborovanje zastopnikov Kmetijskih podružnic na področju bivše mariborske oblasti. Zborovanja se je udeležilo okoli 60 delegatov, navzoči pa so bili med drugim narodni poslanci Ivan Mravlje kot zastopnik glavnega odbora Kmetijske družbe ter dr. Jančič in Janžekovič. Sestanek je otvoril predsednik mariborskega okrožja kmetijskih podružnic dr. KovaČiČ. Obravnavala so se vsa aktualna vprašanja, ki se tičejo interesov obmejnega kmetijstva, tako vprašanje izvo za sadja, organizacija sadnega sejma v Mariboru, sodelovanja pri Mariborskem tednu. higienične oskrbe mest z mlekom, izvoza vin, reorganizacije Kmetijske družbe in ustanovitve kmečke pisarne v Mariboru. V zvez' z vsemi temi problemi se je razvila živahna debata, ki so se je med drugim udeležili inž. Teršan. poslanci Mravlje, dr. Jančič in Janžekovič ter gg. Zorko. Kova-čič in drugi udeleženci. Na sestanku je bila sprejeta važna resolucija in se je razen tega sklenilo, da se ob času Mariborskega tedna priredi v Mariboru veliko kmečko zborovanje. Odhodnica inž. Grudna V soboto zvečer je bila v veliki dvorani Uniona odhodnica g. inž. Grudnu, ki je premeščen v Ljubljano. Kako priljubljen je g. inž. Gruden v Mariboru, je pokazala udeležba pri njegovi odhodnici. Velika union-ska dvorana je bila natlačeno polna čestil-cev. prijateljev in tovarišev, ki so mu priredili viharne ovacije. Na odhodnici. ki so jo organizirala mariborska podružnica UJNZB. SK ?>elezn:čar. železničarsko glasbeno društvo »Drava« in železničarski odsek Jadranske straže v Mariboru, pa so prišli tudi zastopniki mariborskega Sokoli in sokolske župe. zastopniki Narodne odbrane v Mariboru in Studencih ter zastopniki skoraj vseh nacionalnih organizacij v Mariboru. Večer, ki je bil prav za prav manifestacija naroHn«* m'Rli v Mariboru, je otvoril predsednik podružnice U.TNZB v Mariboru g. Vokač. ki je v svojem govoru naj-preje iskreno pozdravil poslavljajočega se nacionalnega borca in tovariša g. inženjer-ja Grudna, nato pa imenoma zastopnike posameznih organizacij. Prisrčne so bile besede vseh erovornikov. ki so javno obsodili načm postopanja r g. inž. Grudnom. Inž. Gruden zaoustj Maribor tako. kakor so pač •e-treba šole in države.« Ena glavnih pedagoških zahtev za narodnega vzgojitelja ie ta da se mu zagotovi stalnost na službenem mestu: kajti vzgojno delo zahteva, da spozna učitelj ves kraj in domače razmere, ki mu olajšajo posel pri vzgojiteljskem delu. GDddldlliia) Kajakaši s o se fiorili za državno prvenstvo Vsa prvenstva so si priborili Ljubljančani — Majhna udeležba Film o olimpiadi Za časa olimpijskih iger v Berlinu avgusta t. 1. bo nastal tudi prvi reprezentativni športni velefilm. Propagandni minister dr. Goebbels, kateremu je podrejeno poleg drugega tudi celotno filmsko delovanje v Nem-| čiji, je poveril vodstvo in oblikovanje oliin-i pijskega filma Leni Riefenstahlovi, ki je j ostala naši filmski publiki gotovo še v j spominu izza velikih dr. Fanckovih alpinističnih velefilmov. Osnovana je bila celo začasna družba »Olvmpiade-Fiim G. m. b. H.«, katero vodi Riefenstahlova. Angažirala je že celo vrsto najboljših nemških film skih operaterjev. Enega izmed njih je že pred dnevi odposlala v Atene, da napravi posnetke za prolog k olimpijndnemu filmu. Okrog Akropole so nazidsli s pcmočjo grških tesarjev začasno ogrodje, in to samo zaradi nekaterih fines filmskih posnet kov. katerega predvideva snemalna knjijra Riefenstahlove. 50 kg dimnega smodnika so že »posmodili« okrog Akropole, kajti sinje grSko nebo se nikakor ni botelo odeti v naravne »dekoracije«. kakršne predvideva rokopis zato so inor.ili poseči pač po umetnih in zažigati smodnik. To se čuje sicer precej paradoksno, kajti običajno si želijo filmski operaterji le solnea ... Tako v Grčiji, kaj pa v Berlinu? Tu se vrše dnevno skušnje v amfiteatru. kjer bo- ZA VSAKO KOPELi, CBIEAN KOPALNO TABLETO ! do plesni nastopi v masah, na nogometnem stadionu in drugod. Tu pa tam se pojavi Lenin s svojim tehničnim štabom, da izbere motive in določi dolžine posameznih scen za svoj film. »Df-uts^hlandhalle«, telovadl-šče, olimpijska vas ter za nočne prireditve stadion in Dietrich-Eckartov amfiteater morajo dobiti dodatne in posebne svetlobne naprave samo za filmske posnetke. Posebni operater bo posnel celo posebni film o delu in samih pripravah za olimpijski film. Svečanosti v Novem mesto Krasna proslava 60 letnice gasilskega društva Sv. Janez v Bohinju, 5. julija. Malo ima Bohinj takih dni, kakršen je bil danes. Nebo jasno ko ribje oko, tem-no-zelena jezerska površina, voda pa tako kristalno čista, da je razločiti vsak kamenček na dnu. In potem okolica! Od vseh strani kipe proti nebu vršaci, na levi se na »trmi skali dviguje kakor orlovo gnezdo smučarski dom Skale, prav na zapadu se pa dviguje mogočna silhueta novega doma SPD na Komni, za njim pa s snegom zalita severna stena Bogatina. Ni čuda, da je letos v Bohinju obilo tujcev, tako pri Sv. Janezu. Sv. Duhu, pri Zlatorogu in v Ukan-ci. Jezero je letos nenavadno naraslo. Zlasti je lep pogled od Zlatoroga proti slapu Savici, ki še nikdar ni izlival tako mogočnega eruka v 80 metersko globino, kakor sedaj. V tem prelepemu kotičku naše domovine so se danes zbrali najboljši kajakaši Jugoslavije v borbi za državno prvenstvo. Konkurenca je bila proti pričakovanju pičla. Ne le, da niso nastopili vsi domači prijavljeni. na startu tudi ni bilo Nemcev, ki menda zaradi deviznih težkoč niso mogli priti pravočasno v Bohinj. Tako je nastopilo skupno le 9 čolnov, ki so pa nudili izredno ogorčeno borbo. Doseženi rezultati so prav razveseljivi in se nam ni bati, da bo Jugoslavija na olimpiadi slabo zastopana. Zlasti izvrsten je čas zmagovalcev v konkurenci dvojk, še posebej zato, ker je bil dosežen brez resne konkurence. Zmagovalca sta namreč vodila od starta do cilja in sta bila torej vezana sama nase ter si tudi sama morala uravnati tempo. Za nas je še posebno razveseljivo, da so vsa državna prvenstva osvojili Ljubljančani, četudi je treba priznati, da se je v enojki tekmovalo prav za prav brez Zagrebčanov, ki so zamudili start in tekmovali nato le v izbirni tekmi za olimpiado. Start je bil pod teraso hotela Sv. Duh, kjer se je zbralo precejšnje število gledalcev in funkcionarjev. Navzoč je bil tudi predsednik kajaškega saveza dr. Golob iz Zagreba, JZSS in SPD je pa zastopal g. Marsel. Tekmovanje je vodil predsednik ljubljanskega kajak kluba g. inž. Pogačnik. Točno ob 10.43 je dal starter znamenje za start enojk. Nastopila sta samo dva čolna Ljubljane in eden zagrebški, dočim je favorit Vincenc iz Zagreba prispel prepozno in je mogel nastopiti le v izbirni tekmi. Proga je vodila od starta 1700 m proti Sv. Janezu, kjer je bil obrat. Od tu so morali veslati 4150 m v smeri proti slapu Savici in po obratu isto razdaljo nazaj do ci- Vöeraj sta se vršili dve semifinalni tekmi za nogometno državno prvenstvo, in sicer v Beogradu med BSK in Ljubljano, v Novem Sadu pa med Nakom in Sarajevsko Slavijo. Ljubljana, ki je nastopila v postavi, ki smo jo včeraj objavili v nedeljskem »Jutru«, je vedela, da proti najmočnejšemu klubu naše države na njegovem terenu ne bo mogla izvojevati zmagovitega rezultata. Ljubljansko moštvo je s svojo igro hotelo pokazati, da v resnici zasluži naslov prvaka LNP. To mu je tudi uspelo. BSK : Ljubljana 3:1 (0:0) Beograd, 5. julija. Ker je uporaba tribune na igrišču BSK od strani oblasti prepovedana, se je tekma vršila na igrišču Jugoslavije, kjer se je zbralo okoli 2500 gledalcev. Prvi polčas je končal brez gola, vendar se mora reči. da je BSK bil v polju v premoči ter ustvarjal ljubljanskemu moštvu zelo težke situa-cije pred golom. Toda sijajni vratar Ljubljane je branil take žoge, lja pri Sv. Janezu. Vsa proga je merila torej 10.000 m. Ljubljančana Deutschman in Malahovskv sta se takoj po startu odtrgala in vozila ves čas vzporedno. Do prvega obrata sta potrebovala S minut, do drugega pa točno pol ure. Na zadnjem delu se je razvila med obema ostra borba za zmago, ki jo je končno odiočil žilavejši Deutschman za sebe. Malahovskv je pri veslal na cilj le 10 se-Cerar-Strikberger. V Ukar.ci pri zadnjem prvega obrata zaostal za 8 minut in je nato odstopil. 1. Deutschman (Ljubljana) 62 min., 2. Malahovskv (Ljubljana) 62 min. 10 sek. Pet in pol minute za enojkami je starter odpustil dvojke. Nastopila sta po dva ljubljanska in zagrebška čolna, ker sta Slovenca Tinta-Ilovar nastopila za zagrebški Maraton Na čelo sta se takoj postavila Ljubljančana inž. Gaberšek-Šavnik. Do obrata sta vozila 6 in pol minute, minuto za njima sta obrnila njuna klubska tovariša Cerar-Strakberger. V Ukancu pri zadnjem obratu sta imela vodeča čas 28 min. 30 sek. in je drugi čoln zaostal že za 3 min, naslednja dva pa celo za 7 minut. Na cilj je zmagovita dvojka privozila v sijajnem fini-šu in dosegla mednarodno zelo dober čas — za eno minuto boljši, kakor Nemci na izbirnih tekmah. Rezultati so bili: 1. inž Gaberšek-Savnik (Ljubljana) 55 min. 10 sek., 2. Cerar-Strikberger (Ljubljana) 59 : 50. 3. Prister-Löwy (Maraton) 64 : 55, 4. Tinta-ilovar (Maraton) 66 : 28. Čas drugega je izredno dober, ker sta vozila z navadnim turnim čolnim. dočim so imeli vsi ostali tekmovalne olimpijske. Državno prvenstvo je bilo s tem končano. Vršile sta se nato še dve izbirni tekmi za udeležbo na olimpiadi, v katerih sta nastopila solo člana zagrebškega kajak kluba Vincenc in Zidam. Že dopoldne je takoj po startu dvojk nastopil Vincenc, ki je imel zaradi tega jako dobro vodstvo. Vso progo je prevozil z enakomernem tempu in dosegel čas 59 : 15. Popoldne je nastopil nato še Zidarn, ki je dosegel še boljši čas 59 : 07. Pri tem je treba vpoštevati, da je na drugem obratu zgrešil smer Takoj po tekmi je bila seja saveznega odbora, ki je določila državno reprezentanco za Berlin. V enojki bo nastopil Vincenc, kot rezerve pa pojdejo Zidarn, Deutschman in Malahovsky. V dvojki bosta nastopila le inž. Gaberšek-Savnik. Zidarn se bo poleg tega udeležil še tekme v lesenem eski-movskem kajaku. o katerih so že vsi mislili, da bodo končale j v golu. Bil je v resnici eden najboljših ! igralcev na polju in napravil najboljši vtis. Ker je bil tudi levi branilec Ljubljane Ber-toncelj izvrsten, državnemu prvaku BSK v prvem polčasu ni uspelo zabiti gola. V drugem polčasu so začetkoma prevzeli inicijativo Ljubljančani ter prišli večkrat s hitrimi prodori pred vrata Beograjčanov. V 20. min. centrira Zemljič, žogo dobi srednji napadalec Pupo, ki tudi iz neposredne bližine strelja, Glaser sicer ubrani z glavo, a žoga se mu vendarle odbije v gol. S tem so torej Ljubljančani prišli v vodstvo. BSK sedaj energično začenja napadati in zabije tudi tri gole. Dvakrat je scortai Marjanovič, enkrat pa Glišovič. Zmaga Beograjčanov je sicer zaslužena, vendar se mora priznati Ljubljančanom, da so zaigrali prav dobro in da so zannatili najboljši vtis. NAK : Slavi Ja 1:1 (l:o) dirkača bosta startela v presledkih 10 minut. Z ozirom na to kazen so naši dirkači sklenili, da se ne bedo udeležili odločilne dirke- Ker pa poznamo Gartnerjevo sigurnost, mu priporočamo nai f- i odloòilne vožnje Smnška tekma sredi julija Kranjska gora, 5- juliia. Gorenjski zimskosportni pod-avez ie oa_ nes Za Akom pod Široko pečjo v Martuljku priredil aLpinsko slalom tekmo, ki je izredno lepo uspela. Tekma se je vršila v morski višini 2000 m na 800 m dolgi progi z višinsko razliko 150 m- Katko velitko zanimanje je vladalo za to tekmo, dokazuje vciLiko število pri je v. Prijavljenih je bilo 30 tekmovalcev, med tomi 6 juniorjev. Ju-niorpi so voziili ié'to progo kot senior r. Na ciiLi je prispelo 17 seniorjev in 3 iuniorji, diskvalificirani so bili 3 seniorii in 2 iunior ia. izstopili pa so 3 senior i i in 1 iunior. Tekmi ie prisostvovalo tudi mnogo gledalcev, ki so bili vsi navdušeni zaradi lepega poteka ter izrazili željo, da bi se ta tekma vršila vsako leto. Snežne razmere so bile odlične. K dobremu razpoloženju tekmovalcev in gledalcev je pripomoglo tudi lepo vreme. Na startu so bili vsi naši «nuČArski »kanom« razen Musiöa in Heim«. Zadnj5 zaradi bolezni ni startal- Rezultati so bili: Seniorji I. Praoek Ciril (Skala Jesenice) 1:47.7; 2. Žnidar Emil (Gorenje) l:4S-6: 3. Klein Bruno (Skala) 1:52-4: 4. Jakopič Alb n (Dovje-Moistrana) 1:55.6: 5. Vol čin: Jože (Gorenje) 1:55 8 : 6. Modre Stanko (Bratstvo) 1:67.3: 7. Jelen Fric (Celje) 2:01-8: 8. Urbar Slavko (Skala) 2:03.1. 9. Skoberne Fric (Celie) 2:20.1: 10 Benedičič Mirko (Skfl'la) 2:23.4; 11 Antonov Vladimir tSka-la) 2-26-2: 12. Herle Fran (SPD Celje) 2:29 6: 13. Bizjak Jože (Skala) 2:33.1: 14. Pancur Rudolf (Kovinar. Jesenice) _2:3;>-2; 15 Praprotniik Martin (Skala) 2:35./: 16. Smole" Fran (B-atstvoi 2:36.4; 17- Praprol-nik Alojz (Skala) 3:17.3. Juniorji 1 Kobler Stanko (Skala) 2:08.3: 2-Stumpfl Toni (Skala) 2:49.1; 3 Kavčič Bogdan (SPD Kranjska gora) 2:52. Lahka atletika v Varaždhm Varaždin, 5. julija. Danes je bil v Varaždinu prvi del državnega prvenstva v lahki atletiki. Ob tej priliki so bili postavljeni trije novi jugo-slovenski rekordi in najboljši čas v hitri hoji na 25 km. Nov rekord je dosegel dr. Manojlovič (Concordia) v metu diska z obema rokama 78.21, drugi rekord je padel po Milošu (Cocordia) v metu kopja z obema rokama 94.37, tretji rekord pa je dosegel Jurkovió (Concordia) v skoku v višino t mesta b 147 cm. Najboljši jugoslovanski čas v hitri hoji na 25 km je dosegel Stanislav (Maraton. Zagreb) 2:19.55. Se boljši čas je sicer imel Zemljak (Maraton, Zagreb) 1:59.40 bil pa je zaradi nepravilne hoje v finišu diskvalificiran. Veliko zanimanje je vladalo za maratonski tek. Favorit Sporn je odstopil zaradi blezure na nogi. Kot prvi je prispel na cilj Belas v slabem času 3:17.55. Cramm pride v Zagreb Berlin. 5. julija, o. Dines je prispel iz Anglije v Berlin nemški teniški isrralec von Cramm, ki ie bil kot znano v Wimbledonu ranjen. Ko je stopil iz vagona, je nekoliko šepal. Izjavil je svojim prijateljem, da bo takoj šel k zdravniku specialistu, da mu pregleda nogo. Dejal je. da mu je nekoliko boljše in da upa, da bo vse dobro. Na vprašanje, ali bo igral v Zagrebu, je Cramm izjavil, da bo igral na vsak način, čeprav tudi z bandažami. O Punčecu in Paladi je Cramm izjavil-da sta dva izredna igralca, vendar upa, da bodo v Zagrebu zmagali Nemci. Ostale nogometne tekme Sofija: Jugoslavija (Beograd) : Slavija (Sofija) 3 : 3 (2 : 1). Ta tekma se je vršila v soboto. Nedeljska tekma med Jugoslavijo in bolgarsko reprezentanco je bila zaradi hudega naliva odgodena na torek. Zagreb: Nočna tekma v soboto zvečer. Ferencvaros : reprezentanca Zagreba 4 : 2 (2 : 2). V nedeljo: Ferencvaros : Gradjan-ski 1 : 1 (1 : 1). Dunaj: Srednjeevropski pokal. Vienna : Ambrosiana 2 : 0 (2:0), Avstria : Slavija (Praga) 3 : 0 C0 : 0). Prostejov: Srednjeevropski pokal. TTjnest : Prostejov 1 : 0 (1 : 0). Razpis I. medk'ubske propagandne kvali-tetne vožnje dne 12. juliia na progi Ljubljana Skofja Loka-Žiri-Logatec-Ljubljana. Kvalitetna vožnja se vrši o priliki železničarskega ; kongresa in v okviru slavnostnih športnih prireditev ZSK Hermesa v Ljubljani. Prvi start je ob 7-30 pred restavracijo Keršič na Celovški cesti, cilj med 11-30 in 12.20 pred I Narodnim domom na Bleiwelsovj cesti. Pra- j vico do starta imajo radi propagandnega značaja vsi motociklisti ne glede na to. ali so v kakem klubu včlanjeni. Vsak vozač ■ prejme na startu 250 dobrih tocìk. Na kon- ; trolo sme priti tri minute pred ali po predpisanem času Za vsako nadaljnjo minu'o t pred ali po tem času se mu odbijejo tri toč- • ke. Za placement odloča preostanek dobrih ! točk. Za poedine kategorije so predpisane ! sledeče povprečne brzine: solo motorji: }>o- I možni do 175 cem turni 25 do 250 cem 30. do 350 com 32 do ."00 ccm 35, nad 500 ccm ' 40: eport- do 250 ccm 32, do 350 ccm 35. do 500 ccm 40. nad 500 ccm 43: motorji s uri- j kolico; turni do 350 com 30. do 500 ccm 32, nad 5Ó0 ccm 38; šport do 350 ccm 32. do 500 ccm 35, nad 500 com 40 Pismene prijave na od prireditelja izdanih prijavnicah je poslati do 10. t m. ot 12. na naslov Moto Hermes Ljubljana kavarna Zvezda, k er je tudi mogoče dobiti iste in pa podrobni razpis. Nagrade so zlate, srebrne in bronaste plakete. Razglasitev rezultatov je na dan tekmovanja ob 16. na igrišču Hermesa. j Novo m««to, 5. julija Po otvoritvi obrtne gospodarske1! in umetnostne razstave, se je mesto v soboto za pro. ? avo 60-letnico obstoja novomeške gasilske čete odelo v praznično obi >-co- Z vseh hi! 60 zavihrale trobojnice, nie»1o pa je bilo si-jr.ino razsvetljeno. KmaiU po 20. so prikorakali v mesto okoliški ga-:,ci- V mestni posve-■ova'.uici je bi'j slavnosiùa seja novomeške gasilske čete, kateri »o prisostvovali zastop. niki oblastev, korporacij in raznih društev. Sejo je otvor.l pi^dsedn'k novomeških gasilcev g. Feri Mikoiie, ki |> orisal zgodovino društva. Nato so Loie pjde";ene ča>:n<* diplome v priznan e za neumorno požrtvovalno delo predsedniku novomeške gasilske župe Karlu Jevšcku, podpredsedniku Josipu Vin-dišerju, predsedniku gasilske čete Feru Mi-količu in župnemu tajniku Franu Avscu. Po slavnostni seji je bil obhod gasilcev z godbo po mesrtu. Ustavili so se pred stanovanjem kuma in kumice prapora dr. Josipa Režka i-n gospe Pavle ter priredili podoknico- Davi ob 5. je bila v mestu budnica z godbo. nato pa sprejem gostov ki so prihiteli z jutrniimi vlaki in z avtobusi iz vseh kraierv dravske banovine. Posebno častno so bile zastopane gasilske čete iz vse Dolenjke in Bele Krajine, iz Karlovca, Kočevja, Kranja, Ljubljane in okolice, iz Mengša, Gornje Radgone in Sevnice. Na kralja Petra trgu, ki ga je do zadnjega kotička napolnilo občinstvo, je bil pod magistralnimi arkadami po- Prof. Svetko Peruzzi Ljubljana, 5. julija. Davi ob 5. uri je preminil v svojem stanovanju v Splitu nai rojak kipar prof. Svetko PeruzzL Zadela ga je srčna kap. žalostna vest o simpatičnem možu se je hitro raznesla po Ljubljani med sorodniki in znanci, ki so vsi ljubili dragega Svetka. Pred osmimi meseci ga je zapustila njegova zvesta družica Anka, zdaj je odšel za njo. Svetko Peruzzi se je rodil L 1883 v Lipah na Barju. Bil je sin znanega, pokojnega arheologa Martina Peruzzija. LjudSKo šolo je obiskoval v Ljubljani, kakor tudi I gimnazijo in tečaj za modeliranje na srednji tehnični šoli pri kiparju Myszu in Alojziju Ganglu. Iz Ljubljane je odšel v Zagreb k prof. Königu, od tam na umetniško aka- demijo na Dunaj. Prvo razstavo Je imel na Dunaju, kjer je dobil pivo nagrado za osnutek cesarjevega spomenika prid justič-no palačo v Ljubljani, leta 1904, pa je razstavljal v Beogradu, kjer je bil ponovno odlikovan s pivo nagrado. Z Dunaja se je preselil v Ljubljano, od tod pa v Split, kjer je poučeval na srednji tehnični šoli do danes. Prav sedaj se je hotel naseliti v svoji ožji domovini, ki jo je ljubil z vsem srcem, da bi tu pri svojih domačih užival v miru jesen svojega skromnega živ'jen jc. Izmed pokojnikovih del naj omenimo, da je dobil prvo nagrado za osnutek Gregorčičevega nagrobnika, ki pa pa niso postatili iz neznanih vzrokoV. Posnel je tudi Gregorčičevo posmrtno masko. Lepo delo je Jurcev mavzolej v Postojni, spomenik Jana Lega v Pragi, portret založnika Bam-berga. Medvedov nagrebn.ik v Kamniku, spomenik Lundru in Adamiču, reliefi za Šentjakobski most, po motivih iz Prršer-novega »Povodnega moža* ki se nahajo še nekje v Ljubljani, canute* za spomenik ukrajinskega pesnika Tarasa ševčenka, ki je bil pri mednarodnih tekmah ocenjen za najboljše delo. izvršitev pa so spet preprečile politične razmere, dalje je napravil >Kraniskega Janeza« za ljubljansko vojaško pokopališče, portret pisatelja Dinka šimunoviča, plaketo Dona Buliča in še mnogo drugih kipov, reliefov in dekorativnih stvari. V teku svojega umetniškega de- stavljen oltar poleg njega pa tribuna za častne goste. Pokrovitelja proslave Nj Vi«, kralje", viča Tomielava je zastopal komandant mesta v Novem mestu kapitan Miograd Mi-čovič. Malo pred 10. uro so prikorakali na trg gasilci. V povorki je bilo 17 praporo» in 5 godb. Služlo božjo je opravil ob veiiki asistenci prost Čerin, ki je nato blagoslovil novi prapor, dar visokega pokrovitelja. Za-fllopnik kraljeviča Toniislava kapetan Mičo-vič je nato razvil prapor, pripel nanj trak ter ga s primernim nagovorom izročil predsedniku Mikoliču, ki ga je predal praporšča_ ku KoMčku. Godba ljubljanske *Sloger je zaigrala državno himno, nakar sta pripela trakove kum in kumica. Sledilo je zabijanja Žebliev, nakar se je vrstila cela vrsta govo-:ov, ki so jih imeli predsednik novomeške čete Mikolič. kum dr. Rezek, predsednik ob. čine Pavčič Josip, zastopnik gasilske zveze Snoj in zastopnik gasilske zajednice pod-ftarosta Cerar. Po govorih je bil defile vseh gasilcev pred zbranimi doetoian.<*-veniki. Popoldne le bilo za povabljene goste kosilo v hotelu pri Vindišerju. Pri kosilu je igral eokolski orkester. Popoldne je bila na Loki ljudska veselica, ki je tra ala pozno v noč. S proslave so bile odposlane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju ter Nj. Vis. knezu namestniku in kraljeviču Tomislavu, pozdravne pa ministru za telesno vzgojo dr. Rogiču in starosti gasilske zajednice Josipu Turku. lovanja se je seznanil na Dunaju z mojstrom Meštrovičem, s katerim sta imela nato skupen atelje. V tem času je deloval tudi za znano >Wiener Werkstätte«, ki je predstavljala takrat vrhunec umetnostne obrti. Meštrovid, ki je cenil talentiranega prijatelja, ga je spravil v Split, kjer sta ponovno delovala skupaj. Največ mu je pokojni Peruzzi pomagal pri Račičevem mavzoleju v Cavtatu kjer mu je izvršil vsa dekorativna dela. Leta 1923. je izvršil še plastično vitrino, ki jo je poklonila Dalmacija Nj. Vel. kraljici Mariji, njegovo zadnje večje delo pa je relief Kristovega vstajenja, ki se nahaja v Cavtatu. Poleg sestra gospa Josipine in Milke, in treh bratov Vladka, Mirka in inž. Stanka ter ostalega sorodstva zapušča pokojni Svetko mnogo prijateljev, ki ne bodo pozabili njegove idealne duše, saj je bila vsa prežeta z ljubeznijo do bližnjega in ni hotela poznati senčnih strani današnjega življenja. Pokojniku ohranimo svetal spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Pokojninsko zavarovanje novinarjev Beograd, 5. juTija. A A Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je sprejel danes dopoldne zastopnike Jugoslovenskega novinarskega udruženja, ki so mu izročili resolucijo novinarskega kongresa z dne 24. maja t L v Zagrebu. Resolucija pojasnjuje stanje jugoslovenskih novinarjev in njihovo pokojninsko zavarovanje. Minister je pozorno poslušal pojasnila zastopnikov Jugoslovenskega novinarskega udruženja in izjavil, da mu je zadeva prav dobro znana in da je vlada pripravljena ugoditi upravičenim zahtevam jugoslovenskih novinarjev. S tem v zvezi je minister izjavil, da bo v kratkem sklical posebno konferenco, na katero bo povabil zastopnike jugoslovenskih novinarjev, da z njimi načelno prouči vprašanje pokojninskega zavaroi^anja novinarjev. Določitev cen pšenice Beograd, 5. julija, o. V ponedeljek se sestane gospodarsko-finančni komite minisrtrov, ki bo določil določeno ceno pšenici- Po infor. macijah iz verodostojnega vira ho cena pšenici določena na 120 do 130 Din za 6tot. Podaljšanje trgovinske pogodbe z Rumunijo Beograd, 5. julija. AA. Z izmenjavo not med kraljevskim poslaništvom v Bukarešti in romunskim zunanjim ministrstvom, so podaljšali trgovinsko pogodbo med našo kraljevino in kraljevino Romunijo iz leta 1930 do 31. decembra. 1936. čsl. poslanik na Bledu Beograd, 5. julija. AA. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. Girsa je danes prispel na Bled. Phipps pozvan v London London, 5. julija. AA. Anrleški poslanik v Berlinu sir Eric Phipps je bil nujno pozvan v London, da poroča. Druge kolesarske Izbirne dirke za olimpiado Druga izbirna preizkušnja naših kolesarjev je prinesla zmago Zagrebčanu Prosinku, ki je vozil 37.80 km na uro — Gärtner drugi Zagreb, 5. julija. Prva izbirna dirka, ki se je vršila prejšnjo nedeljo blizu Zagruba v hudem nalivu in pni kaiteri je bil favorit naš Ganit-ner, je videla na sftartu 23 dirkačev. Na današnji drugi izbirni dirki pa je startalo samo 14 tekmovalcev. Seveda je bil med njimi tudi zmagovalec jumiorskega državnega prvenstva Prosinek, ki spada po tej zmagi v I. kategorijo. Ker so njegovi izredni uspehi že povsod znani, je tudi danes prevladovalo mnenje, da bo Prosinek favorit v drug>i izbirni dirki. To se je tudi zgodilo. Prosinek ie prevozil 100 km dolgo progo s posameznim startom v rekordnem času 2:42, kar znaša 37.800 km na uro- Res zelo lep uspeh! Ljubljanski podsavez ie bil zastonan po dirkačih Gartnerju. Valamtu ki Oblaku. Naš Gärtner si je zaradi svoje zmage pre:šnjo nedeljo ori dobil mnogo simpati-zerjev tudi med Zagrebčani ki pa so dejali. da bo Ga.rtner danes gobovo moral kloniti Zagrebčanom Gärtner res ni zasedel prvega mesta, vendar na se *e nla^iwl kot drugi. Goreniec Valant ie bU šesti. Oblak pa deveti- Starta!i so s posameznim startom v presledkih treh minut, tako da j-e prvi (Ba- nek) odšel s cilja ob 6.22, zadnji (Valant) pa ob 7.01. Dirkači so prispeli na cilj v naisledinjem redu: 1. Prosinek 2:42.18. 2. Gärtner 2:50.48, 3. Pokupec 2:51. 4- Ivnkovič 2:52.01, 5 Er-deli 2:52.43 : 6. Valant 2:53-12: 7. Fani'rager 2:55.34, 8. Ba.nek 2:56.06 9- Oblek 2 56.06. 10. Ormuž 2:56 23. 11. Soštarko 2:56.26. Po teh rezul/tatiih II- izbirne dirke bo imenovanih 11 dirkačev vozilo prihodnjo nedeljo na isti progi zadnjo in odločilno vožnjo, na kateri se bo odločila ekipa petih dirkačev, ki bo zastopala iu«•oslovensko kolesarstvo na berlinski olimpiadi. Omeniti moramo še neprijetnost, ki je zadela dva naša agilna dirkača. Smola je namreč hotela, da so konit.role, ki ®o bile vzdolž proge opazile, da se je Gartnerju približal motociklist in se je mogoče nekaj metrov vozil vzporeidno z njim. Gatrtner je sicer z vso odločnostio odklonil trditev, da bi ga bil neznan; motociklist »vlekel«, kljub temu pa ie naš športno nadvse pošteni France prišel pod udar kazni Pt«v tako je zadek kazen tudi Oblaka, ker ie baje nekaj časa vozil preblizu Ivkoviču. Kaznovana »tfl bila s tem, da bosta na tret ji odločilni dirki s cili-a š :le teda i ko bo odšlo s starta že osem diirkaJev. Naša SK Ljubljana v Beogradu Državni prvak BSK je porazil z dvema goloma razlike Ljubljano, ki pa je prav dobro igrala Pooeàcflef, 8. Vff. 1996. žen a v sodobnem svetu Bele sužnje po vsem svetu Prostitucija in trgovina z ženami sta se ponavljala vedno v onih zgodovinskih epo-hah, ki so vsled vojne in nepravično razdeljenih dobrin ustvarjale na eni strani brezposelni, lačni in demoralizirani proleta-rijat. na drugi pa kliko bogatinov, ki je v izobilju vseh dobrot in v brezdelju zapadla v preverzne in blazirane navade. Tako se je tudi v dobi gospodarskega liberalizma koncem 19. stoletja znova razcvetela najpodlej-ša vseh podlih obrti in trgovin: prostitucija in trgovina z belimi sužnji. Zaradi gospodarskih kriz so ljudje ostajali brez dela. družine so &e začele razkrajati, dekleta so živela v pomanjkanju, spala v enem prostoru s starši brati, večkrat tudi s podnajemniki, ter izgubila vso prirojeno sramežljivost in ponos. Pa tudi če bi ga še imele, sta glad in instinkt po samoohrani tako močna, a brezvestneži tako rafinirani. da je bilo vsako vzdržanje gotove moralne višine nemogoče. Ze 1. 1880. je gospa Katarina Buftlerjeva dvignila svoj glas proti tej sramoti človeškega rodu in začela veliko akcijo za pobijanje trgovine z belimi sužnji. Od te prve velike akcije so tudi javne oblasti in države zastavile vse svoje moči in se začele združevati v skupnem nastopu. Tako je že 1. 1004. na pariški konferenci pristopilo 12 velikih držav k skupnemu delu in definiralo. kaj naj se razume kot trgovina z belimi sužnji. (Tioliko take definicije koristijo je posebno vprašanje). — L. 1910. na ponovni konferenci je v Parizu je pristopila pobijanju prostitucije in trgovine z belimi sužnji še ena država in je. priznan enoten pravilnik za vse udeležene države. Od teh prvih akcij nas ločijo skoraj trije decenlji in krvava svetovna vojna, ki je Še bolj razpasla grobijanščino in podivjanost. $e bolj omajala značaje, naredila iz ljudi egoiste, ki poznajo le sebe in svojo pohoto. V iskanju dobička se ponižajo ljudje na nivo grabežljivih zveri, vendar zavzemajo taki nodleži prav pogosto ugledna mesta v družbi. Po končani svetovni vojni so države, ki so podpisale in priznale pravilnik iz L 1904 in 1910. prenesle to delo na Društvo narodov (1. 1920.) in dale organizacijo ▼ roke gospe Rachel Crowdyjevi, voditeljici oddelka za socijalna vprašanja in trgovino z opijem. Gospa Rachel Crowdv je svojo nalogo odlično izvršila in organizirala posebno komisijo pri Zvezi Narodov, ki deluje po vsem kulturnem svetu. Vsako leto se sestane jo delegati javnih oblasti h vseh včlanjenih držav, kakor tudi delegati privatnih udruženj, ter poročajo o svojem delu. sprejemajo in predlagajo nove predloge, izdajajo poročila itd. V tem poslu je komisija odkrila vso mre-žo te grde trgovine. V 28 evropskih držar vah so trgovci imeli svoje postaje v obliki posredovalnic za službe. Oni sami pa bo pod različnimi ulogami kot ženidbeni kandidati, kot posestniki in lastniki lokalov zbira li dekleta in jih pošiljali v Hamburg, ali druga južna pristanišča Genovo, Marseille in Nizzo, ter jih odtod zopet pošiljali r Južno Ameriko. Egipt in Turčijo, ali celo na daljni Orient. Svoje žrtve znajo zvabiti na tako prebrisan način, posluževali so se tako rafiniranih trikov, da so postajale njih žrtve ne samo neizkušena in brezposelna dekleta, temveč tudi hčerke uglednih staršev. Velik obseg trgovine z dekleti je razviden najbolj iz tega, da so našteli v južnoameriških državah Argentini, Uruguaju, Braziliji, Ha vani. Kubi in Panami v javnih hišah od 42% do 85°/« vseh prostitutk iz evropskih držav. V šanghaju so v javnih hišah skoraj 100% le Evropejke in Američanke, v Homrkongu jih je 75°/o. v Singapurs celo 90% in tako v vsej ostali In-dolcinL Posebno žalostno usodo imajo ruske begunke, ki niso državljanke nobene države. Takih je po statistiki gospoda Dress- lerja, člana komisije pri D. N. za pobijanje trgovine z belimi sužnjami prodanih od 1. 1920. do danes nad 10.000 ruskih begunk. L. 19i)0 je komisija D. N. odkrila po svojih zaupnikih ogromen trust, ki je obratoval med Evropo in Ameriko, ter ga popolnoma onemogočila in uničila. Tako je bil južno-ameriški trg precej razčiščen in je komisija posvetila glavno pažnjo orijen-talnim deželam, kamor je sedaj premeščen center trgovine. Komisija je razširila pojem trgovanja z belimi sužnji iz 1. 1901 in 1. iyi0. ter smatra za trgovino vsako nabiranje. odvajanje ali razpošiljanje žensk brez razlike, ali so mladoletne ali polnoletne, ali so ali ne privolile na kupčijo. Čeprav gredo tudi orijentalske oblasti v tem delu na roko komisiji, vendar je delo zeloh težko, zaradi drugačnih običajev in zakonov, zaradi ruskih begunk, oddaljenosti teritorija, nepoznavanja jezika od strani prodanih in drugega. Zato je komisija iz-poslovala pri vseh državah strog policijski nadzor nad vsemi izseljenkami, organizirala svoje oddelke v vseh večjih orijentalskih m-estih. ustanovila za osvobojene domove, ki jim nudijo zavetišča in nasvete, dokler jih ce vrnejo v domovino. Tudi v tem delu je komisija dosegla že lepe uspehe in osvobodila v Orientu okrog 8000 deklet iz rok brezvestnežev. Veliko zaslugo pri tem delu ima tudi gospa Voisinova. sedanja predsednica mednarodne zveze proti trgovini z dekleti. Ona je Uspehi naše rojakinje v Berlinu Ellen Hille (Naša Fifi Hille) Je že več let članica berlinskega gledališča Theater in der Behrenstrasse, ki je last znanega popularnega nemškega komika, filmskega igralca Ralpha Arthurja Robertsa. Že lani smo objavili nekaj kritik iz ber- linskih časopisov, laskavih pohval o talentu in uspehih Hillejeve; priigrala se je z ambicijo in neumornim delom v prvo vrsto igralk tega gledališča. Nedavno ee je vršila premiera veseloigre »Der Tatzelwurm« (avtorja Roberta in Leo Lenz). Glavne vloge kreirajo Roberts, Hil-lejeva in Grahnova. Dejanje se vrsl v gradu na Zgornjem Bavarskem. HiUejeva igra vlogo kmečkega dekleta in kot iaka ima priliko, da blesti s svojim temperamentom in s svojo resolutno komiko, ki ju kritike posebno hvalijo, predvsem podčrtavajo pa brezprimerni uspeh velike scene med Robertson! in Hillejevo- Pri premieri se ie dvignil zastor po drugem dejanju lSkrat. po tretjem pa 23krat, tako navdušeno ie publika aklamjrala svoie ljubljence. Gledališče je razprodano večer za večerom, kar je pač najmočnejši dokaz uspeha. Hiliejeva je dobila več ponudb za sode- preteklo leto prisilila uhlasti. da so odkrile ogromno tolpo, ki je kupčevala |>o vseb podunavskih deželah, posebno po Madžarskem. Romuniji in naši Vojvodini. Tako so tudi naša mesta Subotica. Sombor, Novi Sad in Velika Kikinda že zaznamovana v tej žalostni kroniki, pa tudi po ostalem Balkanu so nakupovali dekleta. Vidimo torej, da ?o se žene sijajno izkazale v organizaciji proti temu zlu in jim to tudi priznajo Zato so mnoge države uvedle žensko policijo ki je imela povsod uspeh; zato zahteva Z. N. naj se ženske uradnice nastavijo povsod v socialnih uradih, kar je deloma že izvršeno v Palestini. Kal-kuti in Bombaju. zadnje čase pa. kakor poročajo dnevniki, tudi v Singapuru in Tokiju. kjer je baš v ta namen osnovana ženska policija Kljub vsej agilnosti DN in Društva za reševanje deklet živi vendar še vedno, po statistiki g. Dresslerja. nad 100.000 žen v tem odvratnem suženjstvu, v najslabših okoliščinah- vržejo jih na cesto bolne in zmučene čez nekaj let. ko niso več sposobne za nobeno delo. Komisija pripravlja sedaj velik kongres, ki bo znova razpravljal in poročal o tem vprašanju. Verjetno se bo kongres sestal v kaketn velikem orijentalskem mestu, kjer jc trgovina posebno razvita. Tudi policijski kongres, ki se je v začetku meseca sestal v Beogradu in končal zasedanje v Ljubljani, se je obširno bavi! s pobijanjem tega zla. in je sklenil da bo naslednji kongres posvečen lo temu vprašanju. Z. P. lovanie pri filmu. Dve vlogi ie že odigrala. Nadejamo se, da bomo videli te filme tudi pri nas. Kakor vsako leto, pojde tudi letos na gostovanje v Kopenhagen, toda šele po berlinski olimpiadi. Pri tej priliki '»odo imeli naši Ljubljančani najlepšo priložnost, da se na lastne oči prepričajo o uspehu svoje ro jakinje v velezabavni veseloigri, Rt je senzacija poletne sezone- Banovinsko Šahovsko prvenstvo Četrto kolo je poteklo popolnoma noi maino. Klanjšejt se je v sdcilijankj dobro držal proti É orli ju, na koncu je pa le popustil in predal partijo. Šiška je kot črni v končnici porazil Berčiča. Preinfalk je Kranjcu zajel damo in dobjl partijo. Jako s&nbniva je bila partija Cibic : Vidmar. Razvila «e je končnica, v kater j je imel Ci bic tadmjavo, lovca im 4 kmete za kraljico in je nasprotnika postavil pred neizbežen mat. Marek je v Indijski igri spravil Sin. gerja v stisnjeno pozicijo n Je imel najbrž dobljeno končnico. Tu mu je pomagal še nasprotnik, ki je spregledal izgubo figure tn je moral kapitulirati. Partija Weise— Lešnik Se ni končana. Weiss je partijo iz HI. koda proti Cibicu remiziral. Stanje po 4. kolu : &Lška 4, Sorti 3. Marek 2 in pol, Weiss, Lešnik 2 (1), Vidmar Preinfalk, Berčič 2, Singer, Cibic 1 in pol Klanjšek pol, Kranjec 0. Danes igrajo v 5. kolu: Singer—Klanjšek, Cibic—Marek, Lešnik—Vidmar, Kranjec—Weiss, ši5ka_Preinfalk, Sorli— Ber-čič. Omladina : LovStn 7 in pol : 2 in pol. V četrtek zvečer sta se sestala v revanžnem dvoboju naša najmlajša šahovska kluba. Omladina je ponovno zmagala. Od Omladine so zmagali óeplak, Puc, Habič, Jer-šin, Uršič, Kranjc, in Fidel od Lovšina pa Lovše in Schmautz. Partija Gerželj—Ba jec je bila remis. Postani In ostani član Vodnikove družbe ! Zalogo ima. _ Gospod, vi ste prelomili častno bese_ do. — Kaj za to, čo sem jo prclomil, saj vam lahko dam drugo. I z akvaristove torbe O hribovju okoli Bar|a, o svetlikavcih in o drugem V prejšnjem članku *nio se zanimali za : na.-ianek gričkov na Barju, dat:*« si pa j»o-glejmo hribovje okoli Barja, odkoder hit«? nešteti potoki in rečice h kraljici procurane ravnine, k zeleni Ljubljanici. Kakor na dlani leži pred nami dobršen del zemeljske zgodovine Najstarejša je premogovna tvorba, ki obroblja Barje na severni »tra ni. Od Movnika in Škofljice v zapadni smeri čez Golovec. Ljubljanski grad. Rožnik. Vič, Bokavce, Podsnireko in dalje ob tržaški cesti do križišča vrhniške železnice s cesto med Logom in Drenovim gričem nas sprem. Ijajo skladi premogovne tvorbe. Njej slodi dias ali permska tvorba, ki je po podatkih dr. Kramerja zastopana tudi z gredenskimi peščenjaki, ki se začenjajo že pri brezoviški cerkvi, nehajo pa pri Dragoineru. Rjavo-rdeči so in v potokih, ki izvirajo v tem predelu. jih često zajamemo z mrežico okru-šene in ploščene. Trias je zastopana v raznolikih skladih, kakor so werfenski in rabc'jski tn z raznimi dolomiti in apnenci. Masivi glavnega dolomita so na južnozapadnem in južnem delu Barja, sestavljajo i'h pa Ljubljanski vrh. oba Srobotnika. Krim in Mokrič na iužno vzhodnem in vzhodnem robu; ob turjaški cesti na primer je pa šternski dolomit. Na prei omenjenih skladih glavnesa dolomita počivajo jurski skladi v večjih ploščah ali pa v ožjih p-ogah, zastopani v giavnem z liaškimi apnenci. Vodilna oka- menina teh skladov je školjka Megalodon chamaeforinis v velikosti srednje pesti. G. Svete v podpeškem kamnolomu je Ze marsikje koga osrečil s tako školjko- Tako okoli Barja. Barje samo pa je proizvod diluvija, aiuviia gornja plast pa odv2e ob pričetku afere smo čuli, da je prvi anonimno ovadil dr. Bodija neki sluga. Ali nam lahko to potrdite?'-... Ceda Delovič se je nasmejal: »Verjemite mi, da tudi jaz sam ne vem imena in poklica te osebe. Kakor rečeno, ime je zapisano v kuverti, kuverta pa je zapečatena. To je vse!« Gustav Strniša: šentpeter Kadar se je prismejal praznik svetnikov Petra in Pavla, smo kranjski otroci vedeli, da je čas črešenj in da pojdemo v Sentpe-ter na žegnanje. V tistih lepih otroških letih ni ta dan nikoli deževalo, vedno je sijalo sonce in se smejalo naši mladi sreči. Popoludne smo se napotili z očetom čez Kalvarijo pri Kranju. Povsod so nas spremljali veseli sončni žarki, se razlivali čez zlatoklaso žito in se lili daleč na Sorško polje toneče nekje v daljavi proti beli Ljubljani. In Sentpeter nas je prijazno sprejel. Mala cerkvica je bila polna ljudi, ki so pobožno molili in čakali na popoldanski blagoslov. Na trati pred cerkvijo in okoTi nje. kje je položna strmina in prijazen gozdiček, pa so kmetice prinesle polne jerbase rdečih črešenj. Tn povsod so posedali romarji in jih znhali. A na poti pred cerkvijo je stal živ špalir belih stojnic, kjer so kramarji prodajali same sladke dobrote terra sveta. Na prizidku pri vhodu na trato pa je stal podjetni krčmar Tine. ki je nastavil sodeč piva m ga točil možakarjem, ki niso marali sočnih črešenj. ★ Ko «mo otroci že nekoliko zrasli, smo smeli kar sami v Šentpeter. Hiteli smo in došli druge, jih priganjali in dohiteli tretje, da nas je kmalu bila živa procesija. Na Kalvariji smo se trenutno ustavili. Lepo je bilo tam med zlato pšenico. Ozirali smo se na Kranj, ki nas je pozdravljal na skali ves sončen in prijazen. Zareče strehe hiš so mežikale in bilo mi je. da je sam Bog razstavil blesteče mlade spomine, ki so mi sijali v dušo. Čudno je to gnezdeče, kjer sem se rodil. Videl sem ga tisoč in tisočkrat, vendar mi je ostalo v sanjah in še vedno ga rad gledam kakor bi ga ne bil nikoli, čeprav počiva mnogo moje bridkosti v njem ... ln mahnili smo jo dalje po ozki poti med žitom Drobni šentpeterski zvonček je za-brnel in odmeval med dehtečim smrečjem. Ljudje so se zgrinjali, a zvonček je vabil in klical Ko smo se ustavili pri stojnicah, smo si nakupili slaščic, potem smo se spravili še nad črešnje in se poveselili v prirodi. Vsi otroci smo bili veseli in razigrani, samo Hojhikova Majda je bila žalostna. Pogledal sem njen lepi obrazek in tiste oči, ki so sijale kakor žarek skozi zelenje in videl sem. da se nabirajo v kotih svetle rosne kapljice. V oč^h ji je lahno trepetalo in bolečina se je komaj še skrivala za gostimi trepalnicami. Deklica nas je ves čas spremljala in nas le molče opazovala, a kupila n: ničesar. Zasmilila Be mi je. Ponudil sem ji Črešenj in slaščic. Ko je to opazil Jerajev Tone. jih je ponudil tudi on. a vzela je samo od mene pest črr