Nmlr • iji ftiorentki dnevnik * Združenih državah V«iiiuTwleto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto n i »J.UU KI $7.00 $7.00 | GLAS NARODA List slovenskih.delavcev v Ameriki. TBLBFOIft 0WB1MEA 8878 NO. 2M. — STEV. 286. Bntarad u Second Olaaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., wider Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 6, 1929__PETEK, G. DECEMBRA 1929. If The largest Slovenian Daily in^^ the United State*. Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. I ■9DI TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. DALEKOSEZNI NAČRTI PREDSEDNIKA HOOVERJA PO ZATRDILU PREDSED. HOOVERJA BODO V KRATKEM VSE DELOVNE SILE DEŽELE ORGANIZIRANE Govoril je pred štiristo industrijalci ter poudarjal, da s bili doseženi že trije važni uspehi. — Prostovoljna organizacija industrije bo popoinpma odpravila vso nezaposlenost. WASHINGTON, D. C., 5. decembra. — Danes je imel predsednik Herbert Hoover pred trgovsk j zborn co značilen govor, v katerem je obrazložil s /o-je načrte za povečano delovanje v industrjah. Poslušalo ga je kakih 400 veleindustrijal ,ev, ki so se pozneje organizirali v posamezne skupine, v namenu, da natančno preštudirajo njr jov program. 1 rajnim predsednikom je bil izvnjen Julius Barnes. Razen Hooverja sta govorila tud' trgovinski tajnik Lamont in pomožni trgovinski tajnik Julius Klein. Predsednik Hoover je izjavida je sledila paniki na newyorski borzi doba obn >ve, katero je razdelil v tri dele. Prvo akcijo je spravil v tek zvezni rezervni sistem s tem, da je dovolil nižjo obrestno mero. Temu je sledila objava delodajalcev, da ne bodo skušali s štrajki motiti industrije. S temi tremi zatrdili bo mogoče vso industrijo prostovoljno organizirati, in ker se bodo začele po vsej deželi javne gradnje, bo delavstvo dobro zaslužilo in tvsa nezaposlenost bo odpravljena. To gibanje je treba na sistematičen način razširiti na vse panoge industrijalnega sveta. Samo železnice bodo izdale prihodnje leto za gradnje nad eno milijardo dolarjev. Sloan, ki je predsednik National Light Association, je obljubil, da bo njegova družba potrošila poldrugo milijardo dolarjev za nove zgradbe. VODILNI AMERIŠKI INDUSTRIJALCI "ČUDODELNA" OZDRAVLJENJA SO NAVIDEZNA Sodba slavnega ameriškega zdravnika dr. C. Mayo o čudežnih o-zdravljenjih, ki so se za-vršila na grobu Rev. Power a. I^red kratkim je bil pozval predsednik Hoover v Washington vodilne ameriške industrijalce in se ž njimi posvetoval, kako bi bilo mogoče bolje obratovati, boljše dc !ati in seveda tudi boljše — rasi užiti. MEHIKA IN |]§i LIGA NARODOV Mehika bi rada vstopila v Ligo narodov, toda zaenkrat jo bo zastopal le opazovalec. — Zunanji urad temu nasprotuje. MEXICO CITY, Mehika, 5. dec. Nova administracija predsednika ka Ortisa Rubia, ki bo prevzela u-rad dne 5. februarja, bo najbrž razmišljala, če raj se Mehika pridruži Ligi narodov ali pa naj pošlje na prihodnje zasedanje v ženevo le enega svojega opazovalca. Čeprav ni hotel izvoljeni predsednik dosedaj še ničesar objaviti glede tozadevne svoje politike, namerava poslati svojega pooblaščenca v Ženevo. Ortiz Rubio je izkušen diplomat ter se zelo zanima za mednarodne zadevt, vsled česar se bo najbrž za-vršila izprememba v politiki sedanje administraenje ter bo skušala Mehika postati članica Lige. Sedanja administracija oziroma zunanje ministrstvo ni hotelo imeti nikakega posla z Ligo narodov. Naročite se na "Glas Naroda" — aajrcijl slovenski dnevnik v Zdra-šenižj drža Tab. LAŠKI KRALJ PRI PAPEŽU Kraljev obisk v Vatikanu pomen ja konec spora med cerkvijo in državo v Italiji. — Katoliki so zadovoljni z uspehom lateranske pogodbe. VATICAN CITY, 5. decembra.— Danes sta kralj Victor Emanuel III. in kraljica Helena obiskala papeža Pija XI. v Vatikanu. To je bil prvi tak obisk v zgodovini združene Italije ter je pome-ajal konec spora, ki je ločeval cerkev od države devetipetdeset let. Papež je sprejel kralja in kraljico opoldne. Pokleknila sta preden j ter mu poljubila prstan, v zameno jima je pa podelil svoj apostolski blagoslov. Vse cerimonije so se vršile z velikim pompom. Tukc. zagotavljajo, da so katoliki po vsem svetu zadovoljni z uspehi Lateranske pogodbe, potom katere je dobil papež zopet posvetno oblast, ki so ju izgubili papeži leta 1870. POŽAR NA ANGLEŠKI KRALJEVSKI JAHTI COWLES, OTOK WHIGHT, Anglija, 4. decembra. — Požar je izbruhnil danes na kraljevi jahti, a nt povzročil dosti škode, ker so ga kmalu zadušili. MORILKA POLICISTA PREDPOROTO Šestnajstletna sirota je pričala, kako jo je izrabljal policist MacHale, katerega je nato v razburjenju ustrelila. V Jtrsey City, N. J., se je včeraj končal proces proti šestnajstletni siroti Alice Corbett, ki je obtožena umora policista George Mac-Ha-le-a. Včeraj popoldne je izpovedala da je služila pri policistu, ki jo je dvakrat zlorabil ter da je vsled tega nosila pri sebi revolver. Povedala je, kako je šla v njegovo sobo ter zatrjevala, da se ji je revolver ponesreči izprozil, česar posledica je bila, da je policist pozneje umrl v bolnici. Njen zagovornik državni senator Alexander Simpson je predložil poroti eno izmed pisanih povelj, ki jih je imel navado dajati policist deklici. To "povelje' se glasi: — Skuhaj večerjo! Pripravi ko-pelj! Juha naj bo pripravljena! Na posteljo položi spodnje perilo! Osnaži mi čevlje! Alice je pripovedovala poroti, da je bila stara dve leti, ko so jo vzeli iz sirotišnice ter pozneje izročili policistu MacHale-u in njegovi ženi, da skrbi za njune otroke ter opravlja splošna hišna dela. Izjavila je nadalje, da jo je policist prvikrat napadel pred nekako šestimi meseci in da ji je branil iti k spovedi. Pred tremi meseci jo je policistova žena odvedla k neki babici ki je izvršila na nji operacijo. Porotniki so jo po kratkem posvetovanju oprostili. RADI0-SL1KA IZSLEDILA SLEPARJA LONDON, Anglija, 5. decembra. — Radijska fotografija, katero so včeraj poslali preko Atlantika, je omogočila detektivom Scotland Yarda, da so aretirali Westergaarda, prejšnjega načelnika departmenta za inozemsko valuto Chatam Phoenix narodne banke v Harwich, Anglija. Westergaard je zbežal pred pravico, potem kfe je poneveril nekako 60 tisoč dolarjev. To je bil prvi slučaj, da so na ta način rabili radijsko fotografijo, ki bo še dostikrat delala sleparjem velike preglavice. MAX LITVIN0V PROTI ST1MS0NU Litvinov je povedal načelnikom sovjetske vlade, da je Stimson s svojo poslanico skušal onemogoči mir s Kitajsko. MOSKVA. Rusija. 5. decembra. Maks Litvinov. ruski poslujoči komisar za zunanje zadeve je govoril sinoči pred načelniki sovjetske vlade ter rekel, da je hotel ameriški državni tajnik Stimson s svojo zadnjo poslanico onemogočiti man-džurski vladi, da bi se direktno pogajala s sovjetsko Rusijo za miro -ljubno uravnavo spora glede kitajske iztočne železnice. Litvinov je izrekel svojo obdol-žitev štirindvajset ur potem, ko je sovjetska vlada odgovorila velesilam. Litvinov je izjavil, da velesile ne delujejo v prijateljskem in miroljubnem duhu. Prav posebno je omenil del sovjetskega odgovora, ki poudarja da imata Anglija in Francije armade v Maroku in svoje kanonske čolne na Kitajskem, čeprav svetujejo Rusiji, kako naj ravna s Kitajsko. Tej njegovi pripombi so vsi navzoči ploskali. Litvinov je rekel, da bi bilo sklicevanje na Kelloggov dogovor brez vsekae koristi, ker bi nih-e ne mogel pregovoriti Rusijo naj odstopi od najmanjših zahtev, ki se glase, naj se uveljavi prejšnji status glede kitajske iztočne železnice. Stimsonove informacije glede kitaj sko-ruskega položaja, je označil kot enostranske ter rekel, da je vprizoril Stimson svojo akcijo sko-ro izključno na podatkih, katere je dobil od kitajskega poslanika v Washingtonu. Litvinovu je žal, da ni mogoče stopiti v direktni stik z washing-tonsko vlado, ker ni med obema deželama nikakih diplomatičnih od-nošajev. B0GATINKA AD0PTIRALA ŠOFERJA 691etna vdova je posino-vila svojega šoferja, ki je star sedemindvajset let. — Podedoval bo tri četrt milijona dolarjev. TURKI NAPADU HOOVERJEV NAČRT CARIGRAD, Turčija, 5. dec- — Poslanec Zeki Me sun i iz Dr in o polj a je napadel predlog predsednika Hoover j a glede imun osti ladij, ki prevažajo živila v vojnem času. — S sijajno gesto, ki izgleda človekoljubna, skušajo Združene države zavarovati svojo trgovino v vojnem času, celo v vojni, v kateri bi bila Amerika nevtralna. Evropski narodi ne bodo nikdar dovoli, da bi jim Amerika diktirala pogoje, pod katerimi se smejo voje vati. Devetinšestdet let stra vdova. Mrs Lisa Winhester Sanford ima izza j včerajšnjega dne adoptiranega sina in d2diča. Njen sin je star sedemindvajset let ter se piše Baronig Baron. Rodom je Armenec in je bil prej njen šofer. Sedaj študira inženirstvo na Columbia vseučilištvu ter bo najbrž podedoval po Mrs. Sanford vsoto $750,000. Mrs. Sanford je prišla ž njim v sodišče v Hackensack, N. J., kjer so sestavili vse potrebne listine za posinovljenje. Vdova ima 40 let staro hčer, ki je s tem povsem zadovoljna. Sodišču je povedala, da je bil Baronov oče usmrčen v svetovni vojni, njegova mati je pa umrla tekom bombardiranja nekega armenskega mesta. Mrs. Sanford se je seznanila ž njim. ko je bila članica ameriške pomožne akcije v Armeniji. Izjavila je: — Vsaka žesnska bo lahko razumela, zakaj hrepeim po sinu in po varuhu. Jaz sem namreč sama na svetu. Njen mož je umrl leta 1921 ter je bil trgovec z zemljišči. CHICAGO, 111., 5. decembra. — Slavni ameriški zdravnik dr. Charles Mayo je rekel glede takozvanih "čudežev", ki so se završili na grobu dr. Powera v Maldenu. da je svet dosti napredoval izza dni co-pernic in duhov, da pa še vedno veruje v čudeže in druge take stvari. Dr. Mayo, ki ima kliniko v Rochester, Minn., ter je osivel v o-zdravljenju bolnikov je precej obširno razpravljal o takozvanih čudežnih ozdravljenjih, ki so se baje završila na grobu duhovnika Powera. — Taka "ozdravljenja" so povsem nekaj vsakdanjega, — je rekel. — Na svetu je dosti takih ljudi. ki si domišljajo, da so bolni. Njihova domišljija, da so bolni, je tako velika, da ne morejo drugače hoditi kot z bergljami. Ko si pa raznese vest, da se je pripetil tukaj ali tam kak čudež, obiščejo dotič-n\ prostor in so takoj ozdravljeni Dokler so pod vplivom "čudeža", se dobro počutijo, kmalu zatem pa zo-p?t postanejo žrtve svoje domišljije. POSLANCI NOČEJO __PITI VODKE LONDON, Anglija, 4. decembra. Rusko vodko so pred kratkim dodali seznamu pijač, katere so na razpolago pri različnih barah v poslanski zbornici. Med državniki pa ni nikake radovednosti, še manj pa žeje po novi pijači. Kuhinjski komite j poslanske zbornice je sporočil, da ni v desetih dnevih, ko je ta pijača na razpolago, niti en po-slaneč vprašal zanjo. Angleško pivo zavzema še vedno prvo mesto in škotsko žganje drugo. UDR2ALJE SESTAVIL KABINET Čehoslovaški ministrski predsednik Udržal s e sporazumel z načelniki stranke ter osnoval koalicijsko ministrstvo. PRAGA, Čehoslovaoška. 5. dec. Čehoslovaški ministrski predsednik František Udržal je dosegel danes dogovor z voditelji svoje stranke in drugih čehoslovaških strank ter stvoril novo koalicijsko ministrstvo V kabinetu bo devet zastopnikov meščanskih strank, pet socijalistov ter eden, ki ne pripada nobeni stranski. V novem ministrstvu bodo: Dr. Kari Engliš, finančni minister; on ne pripada nikaki stranki; vojni minister Karl Wiskovski. češki agrarec: zunanji minister Edward Benes. narodni socijalist. Minister za notranje zadeve bo postal Anton Stefanek, ki pripada če ški agrarni stranki. RIBIŠKE PRAVLJICE __V BE1 HIŠI WASHINGTON. D. C., 5 dec. -Predsednik Hoover in Gifford Pin-chot, prejšnji governer Pennsylva-nije, sta sedela kakih dvajset minut v eksekutivnih privatnih uradih ter si pripovedovala ribiške storijo, ki so bile zelo zanimive, kajti Pinehot se je ravnokar vrnil iz Južnega morja ter pripovedoval predsedniku glede ribolova v globokem morju v tem oddaljenem delu sveta.. POSKUSEN NAPAD NA EKSPRESNI VLAK EAST LYME, Conn., 5. decembra. Sedrick Kcnnett, star 23 let je danes priznal, da je položil veliko skalo na tračnice New York. New Haven & Hartford železnice včeraj ponoči ter skušal s tem iztiriti vlak ter oropati potnike. Kennett potrebuje nujno $500, kot je priznal policiji. Zato je započel idejo, da uniči vlak ter se polasti denraja potnikov. Policija je aretirala fanta, ko je hodil po tračnicah. wnniwpn PACELLI BO POSTAL KARDINAL VATICAN CITY, 5. decembra. — Osservatore Romano je danes de-finitivno objavil, da bo Mgr. Pa-"jell, papeški nuncij v Nemčiji, dne 16. decembra imenovan kardinalom. Izbira je bila napovedana že več dni. Kot dosedaj znano, bo sedem novih kardinalov imenovanih na konsistoriju. DIJAK IZKLJUČEN. KER JE PROSIL PRINCA ZA PODPIS LONDON, Anglija, 5. decembra. Petnjast let stari Geoffrey Gill, je bil danes Izključen iz šole, ker je prosil princa iz Walesa za lastnoročni podpis, ko je pretekli teden obiskal šolo. Princ je potrepal fanta pa hrbtu ter rekel: — Zelo žal mi je, da ne morem storiti tega, kajti če bi storil kaj takega, bi moral storiti isto za vso šolo. Oče dečka', se je obrnil na princa ter ga prosil, naj odpusti njegovemu sinu. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, .da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Dta. 600 ........ $ 9.80 M 1,000 ........ $ 18.40 " «.600........ $ 48.75 N »,000 ........$ »0.80 " 10,000 ........ $180.00 Ur M ▼ Italijo 168 ......................f 6.76 tOO ............$11.86 * 800 ......................$18.80 M 600 ......................$17 40 - 1000 ......................$54.26 Stranke, ki nam naročajo itplačUa v atneriikih dolarjih, ope-Mar jamo, da tmo vsled sporasuma § nahm wmm p starem kraju v stanu enižati pristojbino ta taka ieplačUa od 9% na 1%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; zA $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gormj navtden«, bodi«! v dinarji* Urah ali dolarjih dovoljujemo fte boljša pogoj«. Pri valikih naka-■ilih priporočamo, da m poprej s nam iponnauti gleda nakaaila, IZPLAČILA PO POiTI SO REDNO IZVRiCNA V DVBR DO TRK0 TRONIl MJJJRA NAKAZILA IZVRŠUJ SMO PO CABLE &ITTMM ££ PRISTOJBINO 75a. SAKSER STATE BANK •I QOBTLANDT 8TBEBT, N1W XOBK, B. K. Telephone: Barelaf 098* I* A S w NBW YORK, FR»AY, DECEMBER «,192» LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A. [ "Glas Naroda" Owned and Published by SLOVENK! PUBLISHING C O MP AN I (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedlk. Treasurer Place of business of the corporation and addresses of abore officers: »6 W. 18th Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.1 "GLAS NARODA (Yeiee of the People) Issued Every Day Except Sunday« and Holidays. £a celo leto velja list za Ameriko in Kanado ______________________48.00 Za pol leta ..._________________________43.00 Ka četrt leta ____________________________$1.50 Za New York i Za pol leta ... Za inozemstvo Za pol leta__ Dvodinarski falzifikati v prometu. V Slovenskih goricah, zlasti v o-kolici Št. Jurja, so pričeli krožiti dvodinarski falzifikati. Orožniki so nekaj takih novcev že zaplenili. Falzifikati se razločujejo od pravega denarja v tem, da so nekoliko manj£i in tanjši, izdelani precej grobo ter so brez pravega leska. Tu-ceio leto —..47.00; ^ kovina sama se razlikuje od pra- celo leto .43.50 ...47.00 ...43-50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan tzvsemil nedelj In praznikov. ve zlitine. Zato ti novci žvenke-čejo precej drugače kakor pristni. Martinova nedelja v Kranju. 17. novembra je bilo v Kranju tako živahno kakor že dolgo ne. V Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se bls- kokrškem predmestju in v bližnjem tovoli pošiljati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, J stražiiču ^ pra2novali cerkveno prosimo, da se nam tudi prejinje blvallMo naznani, da hitreje najdemo ^^ v mesto ^ ^ zatekll naslovnika. i kmečki fantje iz vseh mogočih va- "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: Chelsea S878 HBiiaLaHMMMHiiaaarawNaaHMBHHi I) it'll si in v takem številu, da je izgledalo. da gre za koncentracijo okoliških sil. ki so se skušale meriti na nevtralnih mestnih tleh. Najbolj so se odlikovali fantje iz Bitnjega . ___; Orožništvo in mestni stražniki so j imeli polne roke dela, da so vzdrža-lJt-s govori V O o lleiliyu Fordu kot o največ" j red in varnost na ulicah. Do- gospodar odslovil in|govega prijateija, progovnega de- po^nal na cesto, objavlja Ford potom svojega sina Edse" j lavca iz Naklega. ki jih je skušal pomiriti. Pred trgovino Ivana Sav-nika mu je zadan eden sunek z no- eujte in la, da ne bo odpustil nobenega delavca, pač pa strmite — da jim bo celo plače povišal. Zdaj zaslužijo pri Fordu (učenci) po šest dolarjev na dan. Plače drugih delavcev pa znašajo: #7.20, $7.(30, $8.00!elavo. Kasneje so ga peljali prija-4jo in i ! telji z dravniku, ki mu je obvzeal ill $8.4U cnevno. j rane 0rožniki so UYedli --roga pre- dvoma žem v hrbet, nato so se pognali za njim po stopnicah, ki vodijo mimo Fockove hiše ob Kokri. Zadali so mu več ran z nožem v hrbet in v najvišje Ford Motor Company plačuje brez mezde v avtomobilski industriji. S tem pa seveda ni rečeno, da se bosta morala Henry Ford oziroma njegov sin kaj omejiti: Nikakor ne. S drugimi besedami rečeno: to povišanje ne gre iz žepov Fordove družine oziroma iz žepov delničarjev, ampak to povišanje bodo morali delavci v polni meri sami zasluziti. iskavo. V prepiru ustreljen. V neči od 17. na 18/ novembra se je zgodil v Mirni na Dolenjskem vse ga obžalovanja vreden dogodek, ki sta ga zakrovila pijača in nesrečno pretepaštvo, katerega v nekaterih naših pokrajinah še vedno ni mogoče iztrebiti. Po zavžitih večjih pcrcijah močnega letošnjega mošta Fordovi delavci bodo morali potom "predvidevmli! je prišlo med domačini do prere- prihrankov" potom "boljšega vodstva" in potom "i/- ! kanja' ki 56 je nadaljeval° p° Poboljšane produkcijske metode", dvakrat do trikrat nadomestiti povišanje plače. Kdo pravi to 1 Janežič in par let stareji krojač Sam Edsel Ford, predsednik Fordovih tovarn. Franc Rugelj. Janežič je bil v ne- ,, i • -i i i ii - , - - deljo popoldne na lovu in je imel Ivo je objavil, da bo delavcem zvišana plača, je po- ^ zvečer s seboj lovsko puško. Ru- vsem razločno povedal, da se cena Fordovim produktom lie bo povišala in da se njihova kakovost ne bo poslabšala. Ta denar bo treba nadomestiti potom boljšega vodstva, porazdelitve dela in povišane produkcije. noči po vasi. Glavna nasprotnika sta si bila kakih 35 let stari posestnik Janez gelj je bil sicer brez orožja, a je bil izredno močan in drzen človek, tako da je Janežič pred njim zbežal. Da bi Ruglja in njegove tovariše preplašil, je po pripovedovanj ti ; vaščanev ustrelil enkrat v zrak. j Očividno pa to ni zaleglo, ker se je mogoče pokriti tozadevni pri-; vpitje nadaljevalo i Kako se je vsa la žalostna drama v podrobnostih odigrala, bo pač pojrsnila šele preiskava. Njen žalostni konec je bil ta, da je kmalu po prvem strelu padel ob neki hiši na kraju vosi drugi strel, ki pa ni bil oddan več samo v zrak. Na verandi te hiše je obležal smrtno ranjen Franc Rugelj, zadet od šiber, ki jih je izstrelil Janez Janežič. Ka-kii dve tretjini šiber sta se zarili v leseno ograjo verande, sedem ali osem svinčenih zrn pa je zadelo Ruglja v trebuh. S tem sredstvi bo manj kija j. Ko ga je neki reporter ponovno vprašal, če se bo cena Fordovim produktom zvišala, je jasno in razločno odvrnil: — Ne. Naša trgovska politika je bila vedno, izboljšati produkcijske metode. Mi zvišujemo plače, v zameno pa dobivamo povečano voljo do dela. Pred kratkim si je ogledal Fordove naprave v I)c_ troitu evropski pisatelj Egon Erwin Kiscli ter o tem napisal članek "Pri Fordu v Detroitu". (Članek je tudi objavljen v Slovensko-Amerikanskeni Koledarju za leto 1930.) * Kdor hoče imeti nekoliko pojma, kako je pri Fordu, naj prečita ta članek. Amerikanei pa proslavljajo Henrv Forda. Povprečni A-iherikanee ga smatra za človeka z zla" tim srcem, ki ima veliko razumevanje za soeijalno bedo in ki se je s pridnostjo 111 trdim delom povzpel do bilijonarja. TARZARŠČINA V nekem pariškem gledališču so več tednov zaporedoma igrali igro ameriškega izvora "Kosmata opica". Ta stvar ni nič drugega nego dramatizirana zgodba o Tarzanu, ki je tudi med nami zelo znan in razširjen. Igra nima nobene druge vrtine nego to, da se v nekaterih vlogah lahko izkažejo igralci. Naj-hvaiežnejša med njimi je vloga Tarzana, ki je tudi s stališča živalske psihologije zelo zanimiva. Tcfcmač te vloge na pariškem o-dru se je tako vživel v Tarzana, da je kmalu postal to, kar bi moral predaavljati. Ta enovitost človeka iti Igralca je postala za tega moža usode polna. Pri petindvajseti po- ti, če se na deskah pretvarja resnična opica ali samo, njen človc ški posnemovalec. Človeški Tarzan je tulil in se prekuceval, slednjič je pizabil celo na človeško govorico in je dajal od sebe samo artikulirane glasove. Višek pa je dosegel, ko je začel občinstvu groziti s svojimi zdravimi, čvrstimi zobmi. Za časa odmora je dobilo tehnično osobje nalog, naj igralca, ki očividno ni bil več pri pameti, ujame. Res so ga ujeli in ko je zdravnik ugotovil, da se je nesrečniku omračil um, so g& prepeljali v sanatorij za živčne bolezni. Takšen je bil konec tar-zanščine v gledališču in tako je zaključil svojo gledališko karijero človek, ki se je preveč vživel v življenje opice. Ruglja so prenesli na njegov bližnji dom, kamor ie še tekom noči prispel iz Trebnjega poklicani zdravnik dr. Pavlovčič. Nudil mu je takoj vso pomoč, moral pa je kenstatirati, da so rane smrt no-nevarne in da je Rugljevo stanje brezupno. Janežič je ostal po svojem nesrečnem strelu kakor okamenel na verandi. Ko sta prišla okrog pol petih dva orožnika iz Trebnjega, sta ga našla še vedno na verandi, kjer je sedel v kotu na tleh. Brez obotavljanja je priznal, da je streljal na Ruglja. Zagovarjal se je s tem, da mu je Rugelj grozil, da ga bo ubil in da je zato streljal v silo-branu. Samomor. 13. novembra ob 9. zjutraj se je v Vojašniški uliei v Mariboru u-stre 111 41-letni hišni posestnik in špediter Albin Reismann, glavni zastopnik družbe "Croatia". Iz težkega vojaškega samokresa si je pognal kroglo naravnost v srce in je bil na mestu mrtev. Vzroka samomora ni znan. Baje je bij, Reismann živčno precej bolan in ni izključeno, da ga je v smrt pognala neozdravljiva bolezen. . Se nova cesta na Pohorje. Mariborska akcija za zgraditev vzpenjače na Pohorje in vzgled Ru-šanov, ki so sami pričeli z gradnjo nove avtomobilske ceste do Sv. Areha in Moriborske koče, sta dala sedaj, tudi meščanom Slov. Bistrice pobudo za slično idejo. Kakor se sliši, se je v krogih interesentov, posebno posestnikov gozdovi in lesnih trgovcev ter industrijalcev pojavil načrt, da se popravi in preuredi za avtopromet že obstoječa cesta iz Slovenske Bistrice preko Zgornje Bistrice in Tinj do Sv. Urha, od tam pa bi se preko Smreč in Frajhama zgradila nova cesta, ki bi se pri Sv. Are-hu stikala z ono iz Ruš. Če se ta načrt realizira, bo potem Slovenska Bistrica zvezana z direktno avtomobilsko cesto preko Pohorja z Rušami in Dravsko dolino. Zgrešeno življenje. Na vrata stanovanja Angele Lam-pičeve v Rožni dolini je potrkalo t in v sobo jetystopila 18-letna Vladka ' B. "Tako sem nesrečna ..." je dejala takoj pri vstopu. Gospodinja jo | je gledala in jo spoznala. "I, seveda si nesrečna... Zakaj pa nočeš postati pametna?" "O, saj zdaj sem se poboljšala, j Samo reva sem — stanovanja nimam in tudi hrane ne dobim ". Gospa se je dekleta usmilila. Poznala jo je že popreje in ji rade volje dovolila za par dni prenočišče posebno, ko je Vladka povedala, da se bodo v prihodnjih dneh njene razmere spremenile. Opeldne je morala gospodinja odnesti možu. ki je zaposlen nekje v mestu, kosilo in je ostala Vladka v stanovanju sama. Minila je dobra, ura, predno se je vrnila ospodinja domov, pa je takoj pri vstopu pogrešala svojo varovanko, ž njo vred pa še marsikaj. Zmanjkala je zlata ura z verižico. njena obleka in celo več moževe obleke. Prestrašena gospodinja se je takoj zavedla, kdo je temu kriv. Seveda ni čakala in se je kar hitro podala na policijo ter zadevo prijavila. Vladka je takrat vsa obložena hitela kar so jo nesle noge po Tržaški in Bleiweisovi cesti ter dalje skozi mesto — v Vodmat. Ustavila se je pri stranki Š., odložila košaro 'n dejala: "Tukaj-le gospa, imam napredaj več cbileke. Sto dinarjev mi dajte, pa je vsa vaša!" "Bom moža vprašala", je odvrnila gospa. "Dobro, pridem pa zvečer", je menila Vladka in pustivši obleko tam spet odšla. Vrnila se je v Rožno dolino nazaj, kjer se je oglasila spet pri nekih drugih znancih in tudi tam posegla po tuji lastnini. To pot je odnesla nekaj srajc in spet izginila na ulico. Komaj pa je bila zunaj, že ji je bil za petami stražniK in je oavcdel s seboj. Danes so dekleta zasliševali. Viadka je odkritosrčno izpovedala, da je res krtidla. Potegnila iz žepa tudi zlato uro ter označila naslove, kjer je puščala drugo nakradeno obleko. "Kaj vas je zavedlo 1: tatvinam?" jo je pobaral nadzornik. "Beda in lahkcmišljenost. Doma v Šiški me niso marali.... Fanta sem spoznaila, otroka imam ž njim. On je odšel v Zagreb in sem kradla tudi zato, da si preskrbim denar ter se odpeljem za njim. Hotela sem ga spomniti na njegove dolžnosti napram otroku". Kmalu se je razlegal po hodnikih policijskega " poslopja jok. Izgubljeno in v življenju prevarano dekle je romalo v zapor. Vhmilca Je pregnala. Vdova Franja Kokaljeva, stanujoča na Poljanski cesti 21, je zapazila plaziti po stopnicah v drugo nadstropje neznanega moškega, ki je na njeff poziv, kaj dela v hiši, skočil v neki kot in se skril. Kokaljeva je uganila, da bo to kak vlomilec, zaradi česar se je hitro obrnila in zaklenila vrata za seboj. Čez čas je zopet stopila na hodnik ter posvetila po stopnicah in videla hiteti naznanca v pritličje. Neznanec se je bržkone ustrašil luči ter krika Kokaljeve in mu je vsekakor bolj kazalo pobegniti kakor pa riskirati vlom, ki bi se mu sko-ro gotovo ne obnesel. Pobegli zli-kovec je bU na videz star okrog 40 let. Kokaljeva je poskus vloma prijavila stražniku. White Valley, Pa. Že dolgo nisem videl nobenega dopisa iz tukajšnje okolice. Kakor je razvideti, vsak rajše bere kakor pa piše. Seveda, tudi jaz ne bom kaj posebnega poročal. Dela se tukaj v Delmont Mine vsak dan, zasluži se pa kakoršen prostw ima kateri. Dne 21. oktobra je bilo mene precej poškodovalo v tukajšnjem p rein ogorovu. tako da sem moral biti šest tednov doma. Lepa hvala vsem tistim kateri so me prišli obiskat, posebno onim iz Center in Universal. 2. decembra sem se javil zdravim. Anton Primožič je bil že meseca julija operiran in kakor se je izrazil, bo tudi on začel delati ta mesec enkrat. Pravi, da se počuti dobro. Kar se tiče društvenega življenja. je bolj postarem. Še vedno priredi to ali ono društvo kako veselico ali kaj se hoče, ker ni več tako, kot je bilo včasi. Avgusta meseca, se je tudi v naši Nesreča. 60-letni posestnik Prane Pirnat je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. naselbini ustanovilo novo angleško poslujoče društvo št. 218 S. S. P. Z Nekateri so prerokovali, da društvo ne bo napredovalo, ali kakor je razvideti, so bili preroki v veliki zmoti. Društvo se je ustanovilo z 12 novimi člani in članicami. Več jih je vzelo prestopne liste od št. 142 in pri vsaki seji imajo po 4 ali 5 novih kandidatov. Sedaj šteje društvo čez 40 članov in članic; večina so vsi tukaj rojeni. Koj po prvi seji so sklenili, da prirede maškeradno veselico. Kot sem izvedel, je bila precej dobro obiskana, seveda večinoma cd mladine. 17. novembra so na seji zopet sklenili, da prired? drugo veselico in sicer dne 28. decembra. Pravijo, da bo neke nove vrste veselica. Zatoraj bratje in sestre društva št. 142 S. S. P. Z. in drugih društev v tukajšnji okolici S. S P. Z . udeležimo se veselice na omenjeni dan. da jim pokažemo, da tudi mi ! simpatiziramo-ž njimi. Ako se mi j starejši ne bomo udeležili njihovih I' vesclic, se tudi mladina ne bo naših, kadar jih priredimo. Vsem čitateljem Glas Naroda želim vesele praznike in srečno Novo leto. Jurij Previč. Bolgarija in Madžarska. Sofijski listi obširno poročajo o svečani nastopni avdijenci prvega madžarskega poslanika v Sofiji Lcuisa Rudaya de Rudio. ki je izročil kralju Borisu svoja poverilna pisma. Avdijenci je prisostvoval tudi ministrski predsednik Ljapčev. Poslanik Ruday je v svojem nagovoru na kralja povdarjal. da bo na svojem novem mestu delal za zbližan je madžarskega in bolgarskega naroda. Nedavno podpisana pogodba c miru in arbitraži med Madžarsko in Bolgarsko je dokaz zelo dobrih odnošajev med obema narodoma. Kralj Boris je naglašal v svojem odgovoru, da so bila bolgarska čustva do hrabrega madžarskega naroda vedno iskrena in prisrčna, ter je izrazil željo, da bi madžarski poslanik pripomogel k ojačenju čim krepke j ših prijateljskih zvez med Madžarsko in Bolgarsko. Glasilo bolgarske vlade "Slovo" povdarja povodom imenovanja madžarskega poslanika v Sofiji, da so Madžari in Bolgari žrtve zgodovine, žrtve mirovnih pogodb, ki so jima določile skupno usodo. "Zadnjih deset let, pravi "Slovo", se Bolgarska nahaja v položaju premagane države brez pravic; izolirana je od svojih bivših prijateljev, ki so svoječasno, ko so bili prvi čintelji v balkanski politi, posvečali veliko pozornost svojim odnosa jem do Bolgarske. Enako usodo deli tudi Madžarska. Skupna usoda in bratsko prelita kri na bojnem polju u-stvarja vzajemne simpatije med Sofijo in Budimpešto." Tudi ves ostali sofijski tisk pripisuje posebno važnost imenovanju madžarskega poslanika v Sofiji, ki je prvi poslanik madžarske države v bolgarski prestolici. To dejstvo je — povdarja jo listi — tem važnejše, ker mora Bolgarija v važnih vprašanjih zunanje politike danes •nastopati skupaj z Madžarsko. Mišljeno je pri tem v prvi vrsti vprašanje vzhodnih reparacij, zaradi katerega sta i sofijska i bu-dimpeška vlada prejeli ostri pro- testni noti od Francije in ostalih zaveznikov. Bolgarska vla^a ie celo inscenirala demonstiacije v Sofiji proti zaveznikom in proti Jugoslaviji. Naravno je. da so demon , stracije izkoristili ekstremni elementi v Bolgariji in tako je prišlo do spopadov, pri katerih sta padla tudi dva dijaka. Poznavalci razmer teh demonstracij v Bolgarski ne smatrajo za resne, ker je javna tajnost, da so bile inspirirane od bolgarske vlade same z namenom, olajšati v inozemstvu položaj ministrov Molova in Burova, ki skuša-( ta v Parizu doseči za Bolgarsko j čini večje ugodnosti pri plačevanju ' reparacij. Zato se tukaj smatra, ! da Jugoslavija s svoje strani zaradi teh demonstracij ne bo podvze-la nikake demarše, kakor so storili poslaniki Anglije, Italije in Fran-i cije. m% Peter Zgaga ŽENSKA JE ŽENSKA. SPOR ZA MARATOVO BANJO. Ameriški milijonar Rodman Wa-namaker je ob svoji smrti zapustil muzeju svojega rodnega mesta Ma-ratovo banjo, ki jo je pred leti kupil v Parizu. Muzej je javil v časo-[ pisih svojo novo pridobitev, nakar t se je takoj vnel spor o pristnosti kupljene relikvije. Oglasila se je j namreč takoj gospa Tussaud, last-j niča nekega velikega londonskega panoptika, ki"zatrjuje, da ima edino nje podjetje pravo Maratovo banjo. Panoptikum jo je leta 1885 pridobil v mandejskem župnišču Sarzeaul, kamor je prišla iz zapuščine genrala de Saint-Hilaire. Ta pa jo je leta 1805 kupil pri nekem starinarju se potrdilom, da je Mara tova. Tudi iz pariškega muzeja je prišlo poročilo, da se prava izvirna in pristna relikvija nahaja v lasti tega muzeja. Banja, ki je v Ameriki, ima tudi mnogo spričeval, _ki potrjujejo nje pristnost, največ pa dado Američani na napis v banji, ki se glasi: "V tej banji je 13. julija leta 1793 Charlota Corday umorila Marata". PRAVA BETLEHEMSKA ŠTALICA IN BOŽIČNE JASLICE Vsega skupaj Ti kipcev (vredno 915.00) • SAMO S3.90 TUKAJ Imate veliko In izredno novost S To je krasna importirana resnična BETLEHEMSKA ŠTALICA IN BOŽIČNE JASLICE, predstavljajoče Jezusovo rojstvo. Cela skupina sestoji iz. 27 solidnih stoječih"* kipcev, n .i-pravijenih iz posebno močne snovi, zavrSenift v ametniSkih, krasnih in bogaUh barvah. Šta-lica je napravljena iz lesenih hlodov, streha je iz slame, pročelje je pa okra Seno z vedno zelenimi smrekovimi vejicami. Vse je napravljeno izredno krasno in močno ter bo trajalo dolgo let. V Malici so naslednji kipci: mali Jezus v jaslicah, sv. Marija, sv. Jožef, trije kralji, pastir, kamela, krava, osliček in sedemnajst ovac Vse izgleda kakor iivo. To ni papirnata igrača, pač pa resnične starodavne božičke jaslice In Stajica: vse popolno. Kamorkoli postavite, bo Okrasilo prostor ter navdalo dom z botičnim razpoloženjem. Vse je vredito najmanj petnajsf dolarjev, toda ml nudimo po posebni novi eeni za SAMO Če ni vse taJto. kot pravimo, bomo vrnil denar. NE POŠILJAJTE DENARJA VNAPREJ — samo iireiite ta oglas ter ga poSljlte s samo 50 centi xa poSIljalne stroSke. Za janlice boste plačali ?•*! «M>, ko vam jih bO pfemonofla prinesel na dom. ORANO NOVW.TY CO., Dap*. 21« 17» N- KEOZIE AVE., CHICAGO, ILL. . Ženska je ženska, pa naj bo civilizirana ženska ali hči divjih afriških poljan. V bistvu so vse enake. Iste lastnosti imajo, iste slabosti. Le izražajo jih na, različne načine. Vse brez izjeme so ljubosumne. Vse bi bile rade lepe. In če so lepe. bi bile rade še lepše. Povedal vam bom storjo, ki se J3 završila v daljni Afriki, med divjim zamorskim plemenom. Glavar tistega plemena je bil o-ženjen s staro, sitno baburo, ki je neprestano brusila jezik in mu povzročala hude čase. Glavar je bil pa šc mlad in koro-njaški, in vse se se čudilo, kako je mogel vzeti tako staro, sitno, go-drnjavo babee. No. on se ni dosti brigal zanjo, ampak je sempatam skočil čez plot. Tudi med divjaki v Aftiki imajo plotove, da lahko skačejo čeznie. Tisti divjaki so bili pa jak».> necivilizirani. Niso poznali ne avtomobila in ne radia. Niti ogledala niso poznali. Ko je nekoč služil glavar nekemu Angležu za vodnika, tri tedne mu jc prenašal dve težki torbi in mu k2zal pot po afriških džunglah, ga je Anglež nagradil z dra-fo^enim darilom Podaril mu je malo štirioglato cglcdalce. kakoršna prodajajo v Ameriki po 5 & 10 cents štoreh po p?t centov. — Vidiš — je rekel kulturni Anglež sinu afriškega solnca — lahko bi ti dal zlata in denarja, toda zlato je prokietstvo in denar nima dobrih posledic, če ne veš kako ro-nati ž njim. Zato ti bom pa dal nekaj drugega, dal ti bom tvojo podobo. Kadarkoli boš pogledal v ta okvir, boš videl samega sebe. Divjak je pogledal v ogledalo, ' vi'del samega sebe in je bil samega | sebe neskončno vesel. In ko se je vračal proti domu. se je neprestano gledal, doma je pa spravil zrcalo globoko pod vzglav-je, kajti tega zaklada ni hotel nikomur kazati, najmanj pa svoji ženi. Ker v Afriki med divjaki posti-Ijajo postelje komaj enkrat vsakih pet let, je bilo zrcalo pod vzglav-jem povsem varno skrito. Izza onega časa se Je glavar povsem izpremenil. Zavedati se je začel svoje moške lepote, postal je ohol in ošaben, mislil je, da je ves svet njegov in je začel hoditi va-sovat čez tri gore, čez tri vodo. čez tri zelene travničke. Gore imajo v Afriki in vode imajo. če imajo tudi travničke, pa ne bom prisegel, ampak lepše še sliši, če je zapisano tako. Ej, da bi videli, njegovo staro grdo, brezzobo ženo, kako je začela divjati. Pa kaj je reva hotela? Zapoved, da mora biti žena možu pokorna, je v Afriki še vedno v veliki veljavi. Menda samo v Ariki. drugod po svetu nima več ta zapoved posebna veljave. Plašaril je okolu, pri ženskah pa ni imel posebne sreče, ker je bil preveč sam vase zaljubljen. Kajti odkar se je videl v ogledalu, je mislil. da ga ni lepšega, in bolj popolnega moškega na svetu. Njegovo ženo je že začelo skrbeti in je šla k coperniku in ga vprašala, kaj je ž njim. Copernik je bil star m-moder možak in ji je prerokoval iz čudežnega ogr.ja, na katerem se je paliia žabja koža, naslednje: — Le potolaži se. Tvoj mož je sicer zaljubljen, pa ni nič hudega. Pod vzglavjem ima okvir in kadarkoli pogleda v okvir, vidi podobo, v katero je zaljubljen. Da bi jo le videli, kako je tekla proti domu, kako je začela brskati po postelji, in ko je dotipala zrcalo, je vzkliknila: — Ga že imam! Nikdar v svojem življenju ni videla ogledala. Dolgo, dolgo je strmela nepremično v ogledalo, nato ga je pa skrila v postelji in vsa olajšana vzdihnila: — Saj pravim, ti moški! Absolutno nobenega okusa nimajo. Če je v to staro, grdo babo zaljubljen, mu jo Iz srca privoščim. Naj ima revež veselje.... •a h tk a- rai&^i" NEW YORK, FRIBAr?, DECEMBER 6, 1929 LARGEST MOVTO DAILY ia P. I> & FREDERIC BOUTET: Pazi na cesto, če kdo pride, je ukazal slepec, suh možakar nedoločljive starosti, v sivem dežnem plašču Deček, njegov spremljeva-lec.je previdno stegnil glavo skozi luknjo v živi meji, za katero re je skrival. Pač. Tam pri- j haja voz. Slepec je pridušeno zaklel, potem j je zašepetal: Počakajva ... Čakam j že pet iet. pet minut več. ali manj že strplm v Umolknil je. Slišati je bilo drdranje voza. Tedaj, vila je na resni. Pojdem ob zidu, ki se začenja za mejo. Umolknil je. potem je nadaljeval s hripavim glasom: AH Je ona?.... Si prepričan? Katera ona? je zagodrnjal deček. Ženska. Ali je doma? Si gotov? Da! Videl sem jo prej ob oknu. In dekla? Deček je zdolgočaseno skomignil 7 rameni, šla je iz hiše! Krenila je v mesto, in vrtnar tudi. in gospod se pelje vsako jutro ob desetih v Pariz in se vrača šele zvečer ob šestih. Slepec je bil bled Vdihnil je globoko. Tedaj je sama..... Dobro, pojdi tja.... Voz je proč. Stori, kar sem ti rekel. Postavi se med vrata, jaz že pridem tja. In moje plačilo? je vprašal deček. Slepec je se«?el nestrpno v žep: Tu imaš dvajset frankov, pozneje dobiš še dvajset. In potem mi boste dajali vsak teden po pet frankov več. Mislite, da je to veselo opravilo? Vas bom že vodil, toda tako, kakor se mučim že osem dni zaradi te zgodbe, to nI več lepo! Sedaj je končano ... končano. .. ko sem jo našel ... Pa ste vsaj prepričani, da je to ona. ki jo iščete?.... Včasih se človek moti.... Ne..., ne ... Ona je!.... Poizvedoval rem ... In potem si jo tudi ti videl.... Velika je, vitka, rjavolasa, kai ne?.. Ona je! Torej pojdi! Deček je vstal in se stisnil skozi mejo. Bil Je zelo slabo oblečen, dolg in bled, oči so mu bile nemirne in lokave. Kazal je štirinajst let. Mož je potisnil Klobuk globoko na oči in mu sledil brez besede. Tipal se Je ob meji naprej. Vila Je stala samotna in belo pod popoldanskim solncem ob robu ceste. Deček Je prekoračil nekoliko stopnic in pozvonil. Vrata so* se odprla: mlada, lepa, rjavolasa ženska v beli obleki se Je odražala od poltemnega ozadja. Spet si tu? Je dejala smeje se .... Tedaj vsak dan?.... Že včeraj sem ti nekaj dala . Baš zato. je vzdihnil mladič, ki se jc zdel s stisnjenimi rameni fn sočutje moledujočim izrazom v obrazu kakor majhen ctrok. Zato sem prišel... Jesti moramo vendar vsak dan, kaj ne? Zasmejaia se je. Tedaj dobro, tudi danes ti dam nekaj, toda.... O Bog! Na pomoč! Slepec se je bil prikradel ob POMOTA hiši. Zagnal se a proti vratom, odrinil dečka in potisnil mlado žensko. ki jo je bil zgribil za roke, v ozadje predsobe. Molči! je ukazal, ali pa te ubijem! Držal jo je trdno kakor s kleščami in njegov od besa spačeni ob braz je bil tako preteč, da je mlada ženska prenehala kričati in ga samo gledala z očmi, ki jih je groza na široko odprla Deček je zaloputnil vrata in je sledil prizoru z velikim zanimanjem. z rokami v žepu. Po trenutku strahotnega molka je nagnil slepec svoj obraz k obrazu svoje ujetnice. Jaz sem. .. Ali me spoznaš? Ne poznam vas! Kdo ste?.... Kaj hočete0.. Denarja? Strah ji je dušil glas. Slepec se je trdo zasmejal. Jaz sem tvoj mož in ti me n% spoznaš! ... Saj nisem tako spačen! Računala si torej z možnostjo, da se nikoli ne vrnem? ... Pet let. kaj. pet let?.... Takrat ti je bilo tri in dvajset, danes osem in dvajset Ali si še vedno tako lepa?..Koliko prijateljev si imela od kar sem si radi tebe ustrelil luknjo v glavo? Kako svobodno si zadihala, ko si menila, da sem mrtev!.... Toda zgrešil sem ne popolnoma .. ker mi je uspelo, da sem se oslepil .... Šest mesecev bolnišnice, u-miranja . In ti si izkoristila ta čas. da si ušla.... Da. vem. streljal sem nate, predno sem se zgrešil, če je bilo to zgrešenje. .. In potem sem te iskal, iskal sem te. iskal ...! Mlada ženska, ki so ji bila zapestja zmečkana od neusmiljenih rok, ki so jih stiskala, se je od groze opotekla. Obhajala jo je omedlevi-ca. Stresel jo je. Kaj si ne zmisliš! Imela si trdnejše živce, ko si me delala blaznega s svojimi zgodbami o svojih prijateljih in s svojimi trditvami da me ne ljubiš več!... Spominjaš se, kaj ne, spominjaš se? Trepetal je od ljutosti in nadaljeval s pretrganimi stavki: Poglej me.... razvalina sem. pohabljenec.... slepec! Veš, kaj pomeni, biti slep? In ti si kriva, ti! Toda sedaj sem te našel! Ni bilo lahko, ne, toda sovraštvo, vidiš, sovraštvo.... in potem — morda te še ljubim!. . Podkupil sem ljudi... Bivša služkinja mi je povedala, da so te videli tu.... -In potem mi je pomagal deček... in tu sem!... Danes te ne zgrešim! Nihče več te ne bo imel.... Zaškripal je z zobmi: njegove roke so s® pretipale do njenega vratu... Od gnusa se je mlada ženska o- svestila. Nisem jaz. je zajecljala poi zadavljena. Motite se! Prisegam vam, da ste se zmotili! Nikoli vas nisem videla! Imenujem se Lueija ClareHe. štejem štiri in dvajset let, poročila sem se pred dvema letoma.... To Je grozovita pomota! Prisegam vam. da se motite! Ne. ti si! je odvrnil slepec. Pre- pričan sem. Spoznam te po vonju polti.... po glasu.... maio je spremenjen. a to radi strahu.... Nisem jaz! Po petih letih ne morete spoznati vonja in glasu ... Nisem jaz! Vi.... vi me boste ubili, a ona, ki vas je trpinčila, bo živela, s svojim prijateljem! je vzkliknila v hipnem navdihu. Slepec je zastokal. Njegove besne roke so jo tipale po obrazu in laseh; nagnil je svojo glavo čisto do nje s strahovitim naporom, da bi videl. Ti si! je dejal, ti si! Vem. Ne premotiš me! Pridi sem! je zakli-ca1 dečku. Poglej jo! Oči so ji plave? Da, je odvrnil deček brezbrižno: ko pa je pogledal mladi ženski v oči. je opazil v njih izraz takšne groze in tolikšne prošnje, da je moral pristaviti: plave ali zelene, med obojim... Ona je! Saj vem' Pridi bližje, je ukazal dečku v hipnem domisleku... Dvigni ji rokav ... levi rokav. .. Hitro vendar.... Raztrži ga. bedak, če ga ne moreš odriniti! Poglej ji sem. Sem, poleg mojega prsta. Tu je majhna pegica v koži. ni res? Bleda pegica, kakor majhna vijolica? Poglej, ti pravim! Deček je pogledal in opazil vijoličasto znamenje: No? je zarjul slepec. No. gledam, je menil deček. Dvignil je svoje lekave oči in je zagledal spet ono brezmejno prošnjo v njenih očeh. S prevejano kret njo je podrgnil kazalec in palec, zahtevajoč s tem denarja. Njene o-iči so pritrdile. Tu ni nič. je pojasnil mirno. Nobene pege. kakor v mojih očeh. Lazeš! je zavpil slepec. Ne lažem! Nobene pegice. Če bi bila, bi povedal. Saj me nič ne briga, je dodal. Saj vendar ne gre za mojo Korist. Če vam tako rečem, vas hočem samo ubraniti, da ne bi storili kai nepotrebnega. Molk. Mlada žena je postala naj-prvo rdeča, potem bleda kakor smrt. Slepec je strahotno okleval. Sleparski ženm. Pozor! je hipoma Nekdo prihaja.... dejal deček. Slepec je spustil roke, ki jih je držal. S kretnjo brezupnega dvoma se je hitro obrnil, odprl vrata, stopil, tipaje ob zidu, na cesto in se oddaljil. Predno mu je deček sledil, se je približal mladi ženski, ki je stala še vedno nepremična, bleda in drhteča. To je vredno- tri sto frankov, je menil. Jutri pridem ponje... Če ne ga privedem spet sem. Božična nakazila ZA VASE M . , I sorodnike v domovini. Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo cJe-narno pošiljate v naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov: pP?V/rT(*s. želimo, da se denar izplača prejemnitom vsaj" en ■ tedeu pred prazniki. To je mogoče le tedaj; če nam naroČite nakani* še pred koncem Mfmbcu DRI ir.fr- ielimo Vam računati dinarje še po naši sadtfnj! ^ eni. ?nd kratkim se Je safela nafeapna eena di- narjev nekoliko dvigati ter Je mapa Se, da borna prim orani povišati tudi svojo prodajno ceno. 81-■o, da bomo lahko ostali pri, seda- . & nji eeati dokler nismo večino bošičn&k nakaail ®d- KXR SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAJ&IH NAROČIL, VAS PROSIMO, DA ISTA POŠLJETE NA SAKSER STATE BANK 62 Cortlandt Street New York, N. Y. KJE JE moj brat J08EPH K. MAV-RICH? Pred 16. leti je šel v Ameriko in se nastanil nekje v Chicago. 111. Pred 2. letoma je bil njegov naslov 120 W. 120. St., Chicago, HI in bil je član S. S. Zveze. Kdor kaj ve o njem. naj mi poroča, ali naj se pa sam javi svoji sestri Kornelija Okorn pri g. dr. Dermastim, Hrvaški trg 3 I. Ljubljana, Jugoslavija. <2x 5&6) LJUBLJANA, 18. nov. Zgodilo se je, da je Janez Š. prišel zopet v past in ga je snel orožnik v neki gostilni v mestni okolici. To je bilo pred mesec, nakar so Ja-nega odpeljali na sodišče in mu tam prisodili strogo kazen. Obsojen je bil na tri mesece, kajti menili so na sodišču: Fant je nevaren in krade, kjer pride zraven. Obenem so vedeli tudi, da je Janez nevaren dekletom, ki so mu menda že od-nekdaj rada, preveč rada verjela. Vodil jih je za nos in je marsikaka potočila za njim marsikako grenko solzo. Zdaj je bil Janez, korajžni in podjetni fant, spet za zamreženimi okni. Bilo mu je dolgčas in razmišljal je o vsem mogočem. Zamišljen je b" vedno, bodisi da je sedel v luknji ali če je sekal dva zunaj na dvorišču ali v kleti. Nekoč pa se mu je zjasnilo lice. Pomežiknil je sam sebi in zamomljal polglasno: "Zakaj pa imam toliko prijateljev?" Dobil je črnilo in pero ter pričel pisariti. Najprvo znancem Jožetu in Jurčku. Francetu ter Mihi. Dobival je odgovore in vsi so dajali nasvete. Danes je zvedel za naslov vdove Pepce na Gorenjskem, jutri so mu opisali posestvece že priletne Jere na Dolenjskem. Takih Pepc in Jerc ni zmanjkalo in naslovov je bilo čedalje več. Zdaj šele je pričela prava korešpondenca. Podjetni Janez je pisaril, kadar je bil le prost. V pismih na dekleta in vdove se je predstavljal v najidealnejši luči. seveda pa ni nikoli označil svojega trenotnega "stanovanja". Vsi odgovori so prihajali na naslov nekega njegovega znanca, ki mu je sproti donašal dišeča pisemca neverjetne toplote, polne hrepenečih vzdihov In hrepenja po tako idealnem možu, za kakršnega se je vedno predstavil Janez. Minevali so tedni pa tudi meseci. Janezu je jelo srce živahnejše utripati in zdaj pa zdaj si je pomel roke: "Al jih bomo spet vlekli...! ' Prišel je dan, ko so se odprla vrata jetnišnice in je Janez stopil na Miklošičevo cesto v "civilu". Bil ;e lepo ostrižen, brke je Imel podjetno zasukane. Janez bi najraje zavri-škal. Stopil je v neko dalmatinsko gostilno, kjer so ga pozdravil njegovi prijatelji s hrupnimi vzkliki. Podrli so ga par litrov litrov in Janez je lahko znova čital pisma veliko obljubljajoče vsebine. Stopil je naj-preje k 35-letni devici v predmestju. Predstavil se ji je kot ženin Janez elektromonter v najboljši poziciji. Govoril je tako prepričevalno, da je bila v nekaj dneh u-boga Minka vsa zmešana in mu je IŠČEM svojo sestro KATHIE BIZJAK, rojena v Postojni, sedaj omožena LEKŠAN, nekje v Združenih državah. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njo. da jo opozori na ta oglas, če pa sama čita, jo prosim, da. se oglasi svojemu bratu: — John Bizjak, co Hazel Constr. Co., Box 976, Salt Lake City, Utah. <3x 6,75s 9 > RAD BI IZVEDEL za mojega strica MARTINA PEVCA, doma iz Bele Cerkve na Dolenjskem. Pred letom dni je bival v Pittsburgh, Pa. Kdor ve za njega, naj mi sporoči, ako pa sam čita ta oglas, prosim ga, naj se sam javi. — John Pevce, 29 Albermarle Ave., Hamilton, Ont., Canada. (2x 5&6> BTMBiiMirrrnii min'i mi lir mi mm 'im i i' iiiipi ■pww ■.iiitt—cwmnsnniinif—mi, —iiihww wimiwi'wii i na, ^daaaBHBB«-« n—ur i 1 'iiiniiasuaaiaKaiiisiK^fcaLa.;!!:^^ I i i J. : imajo velik uspeh r iT. \ "Ji radevolje pokazala svojo hranilno knjižico. "Za začetek bo dovolj," je menil j Janez potiho. Odšel je naravnost pred pošto, poklical medpotoma znanca Miho ter pozval taksija, da ju potegne na Gorenjsko. Bila je nedelja in Pepca, ki sta jo prišla obiskat ženin Janez ter njegov gospod prijatelj, je bila vsa iz sebe. Sama ni vedela, s čim bi jim postregla. Janez se je šopiril na vse pretege, šoferja je gledal kar nekam postrani, skratka bila ga je sama napihnjenost in domišljavost. Pepci je to seveda neznansko im-poniralo. Zvečer, predno so se odpeljali, sta se zunaj v veži dolgo držala za roko in se ie Pepci srce popolnoma odtajalo. Prihodnjič jo prišel elektromonter sam. Prihajal je pogosteje in Pepca je bila naenkrat vsa v njegovih mrežah. V njegovih mrežah pa je bilo tudi vse. kar je bilo Pepčnega. Kmalu jo je "ženin" opeharil za 4000 Din. ki jih je trošil zato. da se je lahko odpeljal z avtomobilom do Jere na Dolenjsko. Tudi ž njo je bil gotov že v par tednih, nakar se je lotil Francke v okolici Novega mesta. Najpozneje se je spomnil Metke v kamniškem okraju. Pripeljal se je k njej z avtomobilom, ki ga je plačala Francka. Metka je bila prvič doma sama. Popoldne sta odšla v gostiln oin Janez je povlekel na dan šop tisočakov. "Saj je ne bo vzel," so se škodoželjne smejali ljudje. Janez je menda čul njihove besede. Obrnil ce je proti starejšemu očancu, naštel na mizo kakih deset tisočakov in dejal: "Greva stavit, očka? Položite še vi na mizo deset pildkov. moji so vaši. če ne bo Metka čez tri tedne moja ženica." "Ta je pa tič!" so menili vsi in ga gledali z velikim spoštovanjem. Njegov nastop je očividno zalegel V prihodnjih dneh mu je Metka iz -ročila vse svoje prihranke, ki jih je skušal prefriganec uveljaviti za vabo pri Marički v ljubljanski okolici. Tu pa je me! smolo. Ko je pri- j šel tretjič k njej v posete in je bila' Marička že zaljubljena do ušes. ju! je zalotil Maričkin brat. "Servus. Janez! Kedaj so te pa | spustili, a?" Janez je v zadregi) bobnal po mizi in srepo gledal v strop. Spomnil se je. da sta z Matičkom sekala drva v kleti jetnišnice. "Kar zgubite se!" je komandi-rala razočarana Marička. Janez je res izginil in se podal v gostilno. Napil se je iz jeze skoro do nezavesti. Zjutraj se je znašl v čudnem prostoru. Dobro uro zatem je stal pred zasliševalnim uradnikom, ki mu je prijazno obrazložil, da so se razočarane neveste obrnile po pomoč na policijo. Zahtevajo njega ali denar. "Sebe bi še dal...." je menil France. "Ja ampak zahtevajo vas vse: Pepca. Jerca, Mlnka. Metka. Od vseh pa ne morete biti, boste morali torej že spet v zapor." "Ja, saj bo res najbolje, tam me vsaj ne bodo našle," je menil Janez in odšel kar zadovoljen zopet na sodišče, kjer bodo govorili zdaj ž njim že menda desetič prav resno besedo. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRATIKA vsebuje veliko zanimivosti iz naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne dragoccne nasvete za hišo in dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovence, ker jc v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno zavzemali za Jugoslavijo. LECTOV GRAD — je zanimiva povest mladega pisatelja J T Š A KOZAKA. ZGREŠENI CILJI bodo zanimali slehernega čitalelja. Pisatelj Slavko Savinšek je zajel snov za svojo povest globoko i i življenja. Za pošljemo slehernemu omenjene štiri knjige in SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 — - r- ki je letos izredno zanimiv. KNJIGARNA GLAS NARODA" 2 I 6 West 1 8 Street New York, N. Y. Koze in vojna med kinematografi. PRODAM NOVO ZIDANO HIŠO V INDU-STRLJSKEH TRGU DOMŽALAH, SLOVENIJA. — Visokopritlična hiša ima 3 sobe, kuhinjo, klet, zgoraj 2 sobi s kuhinjo, zidano drvarnico. Hiša je prosta 12 let vsakega davka. Poleg hiše novozidana enonad-strojna stavba, pripravna za dvoje stanovanj ali vsako rokodelsko in strojno obrt. — Okoli hiše je circa 200 kv. m sadnega vrta. — Cena je 200,090 dinarjev. — Natančnejše pogoje stavi lastnik hiše: Alojzij Praprotnik, Domžale, Slovenija. (2x 6&7) CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleskoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane nuno J2L— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West It Street New York City V Tangerju se bije že clcij časa neizprosen boj med kinematografskimi pedjetji. Poleg mešnjičkar-skih razlogov igra v tej vejni veliko ulogo tudi narodnostno vprašanje. Francoski kinematografi bi radi izpodrinili španske, španski imajo iste namene s francoskimi. Vsa sredstva, kolikor so pač kinematografskim podjetjem na razpolago so v tem boju dobra, celo le-pakarji posameznih kinematografov, so si napovedali večno sovraštvo in če ga že ne pokažejo drugače. se zadovoljijo vsaj s tem. da le-pije svoje lepake tik ob plakatih konkurence. V teh nenavadnih okoliščinah se je zgodilo te dni nekaj še bolj nenavadnega. Neka kmetica je vodila čredo koz proti tangersk^mu trgu, kjer jih po potrebi pomolzejo, da zadostijo klijenti svoji potrebi po mleku takorekoč iz njegovega vrelca. Pred mestom se je kmetica ustavila tik ob zidu, ki je bil ves polepljen s plakati kinemtografov. Tu jo je bil namreč pričakoval kup mleka željnih interesentov. Kmetica se je spravila na molžo in med tem .ko je bila zatopljena v svoje opravilo, so se proste koze ogledale na kakšnim dobrim grižljajem. Trave in druge zelenjave ni bilo in tako so se spravile na — lepak?. Male so jih povohale, malo obliznile in že so jih začele požirati s pravo kezjo naslado. Vse bi bilo prav. toda neka čudna sila jih je tirala, da sc dajala prednost francoskimi plakatom, dočim niso španski niti pogledale. Lahko si mislimo, kakšen krič so zagnali francoski podjetniki. ko so zvedeli za stvar. Menili so. da jim je španska konkurenca iz same hudobije zaigrala ta komad. Ne dajo si dopovedati, da se koze presneto malo brigajo za sovražnosti. ki jih imajo z lastniki španskih kinematografov, in da je dogodka kriva le izborna frrancoska — kuhinja, ki slovi po vsem svetu. Da. baš francoska kuharska umetnost ie vsemu kriva, izjavljajo nepristranski strokovnjaki Francoska nadarjenost za dobro kuho sega namreč tako daleč, da pripravljajo celo boljše — plakatno lepilo, nego špansko. In tako ni nič čudnega, da so se koze spravile rajši na francoske lepake nego na španske. Če natančno pomislimo, bi morali biti prizadeti lastniki na to ponosni. .. V blagi spomin ob obletnici smrti nam ljubljenega moža, oz. očeta, sfna in brata Frank-a J. Svete ki nas je nepričakovano zapustil dne 10. decembra 1928 v starosti 36. let. Izza onega časa ni minil niti dan, niti noč, da ne bi mislili nanj. Oj usoda, ti življenje nam prehitro zagreniš radost v srčno nam trpljenje, vsem naenkrat spremeniš. Solza pada še nešteta, tužno bije nam srce. ker zavedno nam očeta kruta smrt odvzela je. Nadvse dragi, nepozabni, več ne čuje Tvoj se glas. v rakev so te položili in odnesli proč od nas. Oh, čemu, december mesec, si nam dragi vzel zaklad? Dneve srečne izpremenil v žalovanje nam in jad? Dragi, nepozabni soprog, oče, sin in brat, počivaj mirno v tuji zemlji. Večni Bog naj da v svetem raju plačilo teši Tvoji. Žalujoči ostali: ROZI SVETE, soproga, FRANK mL, sin; ROZI ml., FLORENCE, hčeri; FRANK SVETE st., oče, MARGARET REPP, MART OPEKA, sestri North Chicago in Waukegan, 111. 'Vila mioBi" NEW YORK, FRIDAY. DECEMBER 6, 1929 OKG BLOfERI DAILY B. A. MAŠČEVALNA LJUBEZEN ■■ Francoski spisa! Geoiges OhnetJ Za Glas Naroda priredil G. P. Vesti iz Primorja. (Nadaljevanje.) — Tam mi vsaj ni treba žrtvovati vsega slučaja. — je pripomnil, — ter nimam le izbire med Trente-et-Quarante in ruleto^ ki je vse o-; tudna svinjarija. Človek lahko napravi pošteno partijo ter pošteno brani svoj denar. Imam tudi veselje srečati zopet prave kamerade. Občevanje s tujci, strpanimi skupaj iz vseh vetrov, se mi je dejanski že gabilo. Anina ti si zamišljene narave. Tebi zadoščajo gozdovi, cv2tke, morje in jezero. Meni pa manjka popolnoma fantazije in če se ne mo-lem lotiti nobene stvari, me dolgočasje naravnost mori! Naznanjam ti, da pripravlja klub za konec meseca veliko veselico. Ljudje bodo prišli v kostumih ali kot domini. Če imaš veselje ... — Ah. to bi bilo nekaj za žensko ki gre že eno leto zgodaj spat s in ki se je povsem odvadila pokazati se v javnosti! — Maska bi te varovala pred vso radovednostjo. Lahko bi videla, ne da bi te videli drugi... — Kaj mi je na vsem tem? No, sicer pa si lahko premislim.... Videla bova... Nekega dne je morala oditi v mesto, da si preskrbi rokavice ter majhen pajčolan. Zelo priprosto oblečena, si je drznila na ceste peš, kajti upala je ostati neopažena, a na glavnem trgu je zadela v svoje veliko prese-nečeje na par znancev iz Pariza, ki so občevali v njeni tamošnji hiši. Uikdo si ni pomišljal izkazati ji primerne časti, a dobro je zapazila pri vseh presenečenje. Kc je stopila na Kolodvorski ulici iz neke prodajalne ter hotela stopiti v voz, ki naj bi jo odpeljal domov, je bila naenkrat presenečena, ko je zagledala pred seboj ženo slikarja Valancona. Lepa Geraldina. katero je vzel umetnik iz ljubezni, je bila kljub vsemu original, ker je uživala sloves nepremagljive krepostnosti. Njena posebnost je bila povedati takoj vse, kar ji je šinilo skozi glavo. Prikazen plavolase umetnice je vsled tega nekoliko vznemirila Anino, vendar pa ni trajalo dolgo časa, da bi ostala v dvomih glede njenih čustev. Ne da bi se brigala za gledalce, je pohitela proti Geraldini ter jo prisrčno objela. — Prava sreča! Kaj, vi tukaj! Valancona bo strašno veselilo! Kam p? greste? — je vprašala Oeraldina. — Nikamor... je zajecala Anina, še vedno presenečena. — To ?e pravi, hotela sem iti domov! — Sede-, je ura štiri m ker ne nameravate ničesar, pridite z menoj ter popijte čašo čaja! Dosti vam moram pripovedovati, to mi lahko vrjamete. Pogled Anine je razodel njen smrtni strah. — Nič se vam ni treba bati! — je vzkliknila Geraldina. — Vedeti bi morali, da vam nočem napraviti zlo, kajti preveč rada vas imam. Jaz ne bom nikdar pozabila, da ste bila prva, ki se mi je približala po moji poroki z Valanconom ter me povabila, ko se je družba še pomiš-ljala, če hoče sprejeti ••igralko" ali ne. Name se brezpogojno lahko za-neste. Mojega moža bo seveda strašno veselilo videti vas zopet! Anina se ni mogla še nadalje ustavljati tej dobrosrčnosti in gospa Valancon jo je potegnila s seboj. Par minut pozneje sta stali pred vrtnimi vratmi majhne vile Carabacel. ki je vsebovala, kot je v Niči sploh navada, prostoren umetniški atelje j. Na zvonenje je prišlo močno lajanje, a to se ie kmalu izpreme-nilo v veselo bevskanje in služabnik se je hitro prikazal. — Aii ni gospoda doma? — je vprašala gospa Valancon. — Ne, ravnokar je odšel ven. — Aha, solnce zahaja in on za njim,— je pripomnila Oeraldina smeje. — Vstopiva torej! Povedla je gospo Ti*elaurier v majhno stanovanjsko sobo. kjer je bila že pripravljena čajna mizica. — Odložite vse nepotrebne stvari! Drago srce, jaz sem vsa iz sebe videti vas zopet! Celo lepša ste sedaj postala, — mojo beseda na to! Kako pa ste to pač napravili? Valancon se bo čudil, ko vas bo zagledal! Dosti lepša ste kot je njegova slika, ki vas predstavlja! In vendar... Med živahnim kramljanjem je Geraldina odložila klobuk, uredila zopet lase. si pripela iznova svojo broško iz želvine kosti ter prižgala samovar. Gospa Trelaurier je morala sesti tik poleg nje in pogledi Ge-raldine so se naravnost zapičiii v njo, ko je vprašala z nežno zaupnostjo: — No, očarljiva pustolovka, ali ste zadovoljna s svojo usodo? — Gotovo, — je odvrnila Anina. — Tem boljše! To je edino pojasnilo za tako neumno šalo kot je bila vaša! če mislim nato, da sva se zadnjikrat videle na maškeradi! Ali se še spominjate? Človek v kostumu Karola I. je bil dejanski posebnost. a mož, na^je še tako lep. ni vreden življenja mlade ženske. Nastal je odmor. Geraldina je prijela Anino za roko ter jo gorko stisnila. Anina se Je naenkrat čutila prestavljeno nazaj v svet, kateremu je pokazala hrbet prev več kot enim letom. Ob istem času pa je tudi čutila, da lahko zaupa tej ženski ki ji je bila udana. — Bodite poštena. — je pričela z odločnim glasom ter stisnjenimi obrvmi. — kaj so govorili glede mene izza moje odpotovanja? — Ah, najprvo se je vsakemu zdelo kot da je dobil s kolcem po glavi! To si lahko mislite! Vi, splošno priljubljena! Kako se je mo-Rlo zgoditi kaj takega? Vsaki drugi ženski bi zaupala tako storijo, le vam ne! Moram reči, da se je Trelaurner obnašal brezhibno! Čast komu čast! Zadržal je javno mnenje, z določnostjo in taktom, s katerim je odrezal vse nepotrebne čenčarije Vsepovsod se je pokazal ter ovrgel s svojo mirnostjo in hladnokrvnostjo vse govorice. — Njegovi prijatelji so zasledovali isti cilj. Valancon in Bernaut sta vzela v roke različne klube ter pobi vaj a že osem dni vse govorice. Listi niso prijavili ničesar glede vse povesti. Nikdo ne ve, če so bili podkupljeni ali ustrahovani, a na kratko rečeno, sedaj molče vsi. Nato so si drznili v zaupnih krogih karati vas ali pomilovatir posebno zadnje! V resnici lahko rečem, da je bil ves svet pošteno vžaloš-čen. Kdor pa vas je našel krivo, je bil prav tako žalosten kot ogorčen nad vlcomtom! Po njem čedne mlopovu, so vsi udrihali in dejanski ni zaslužil ničesar boljšega! Tako cinično se človek ne obnaša! — Geraldina! — Da. moja draga, ničesar ni bilo mogoče več storiti! Jaz ne polagam svojih besed na zlato tehtnico ter ne skrivam svojih besed. Ni-kakega izraza pa nimam za takega gospoda, ki se je napravil sokrivcem vaše neumnosti! Mene bi vse to že skuriralo, kajti človek bi mi postal od danes do jutri neznosen! — Jas sem vendar zahtevala najino od po to van je, _ je ugovarjala Anina. — Njemu ni bila dobrodošla nasilna ločitev, a jaz sem našla svoje stališče med možem in človekom, katerega ljubim, preveč zaničevanja vredno, da bi se ne hotela oprostiti za vsako ceno! — Vsa čast! Vendar pa ljubezen ne odvaga prednosti zakono-loma. — VL, Oeraldina. ali bi mogli vleči za nos moža, kot je Valancon? Ali ne bi ga rajše zapustili? Ooepa Valancon je razmišljala nekaj časa. § H , Na dunajsk univerzi je promovi-ral za doktorja medicine Vladislav Kerže iz Trsta. V tržaški luki je bilo v oktobru skupnega prometa 4,510,483 kvin-talov, v lanskem oktobru 5,192,225. Torej je bilo letos manj prometa za 681,742 kvintalov. Promet v Benetkah stalno narašča od meseca do meseca. Z velikima, modernima ladjama "Vulcania" in "Saturnia" je imela družba Cosulich drage nepriiike. Genoveška tvrdka Ansaldo je dala za ogrodje ladij slab materij al in ga je moral Cosulich kmalu izmenjati. Sedaj je prišlo do poravnave med njima. Plovna družba Cosulich je vtrpela ogromne izgube, ker so ladje začele prometovati mnogo kasneje. Ladji sta bili naročeni v času, ko je bila vrednost lire majhna, plačani pa sta bili pozneje z dragimi lirami po vstalitvi valute, i Vrednost vseh Cosulichevih ladij,' zlasti "Vulcanije" in "Saturnije", * je po vstalitvi lire padla za okoli 80 milijonov lir. ! I Izboljševalna dela v dolini reke Mirne v Istri so se pričela Zaposlitve bo za številne delavske skupine. Pričela so se tudi nadaljna dela v raški dolini, kjer je enako potreba mnogo delavcev. Seveda bo na obeh straneh domačinov le ma-lo. I Po občini Barban v Istri dela kmetovalcem veliko škodo svinjska bolezen "vrbanac". V selu Vadrišu je poginilo 25 svinj od 28. Tudi ko- , koši uničuje neka čudna bolezen, i Na gornjem Krasu je dalo žito letos srednje dober pridelek. Krompir je obrodil prav dobro. Tudi z vinsko letino so zadovoljni. Cena teranu je 2.20 do 2.60. Prave kupčije pa ni. Sadja ni skoro nič. Sena je bilo malo, otave skoro nič. Cena živini se določa na sejmihr Mleko prodajajo po 70 do 80 stotink ca liter, maslo gre po 16 lir. Splošni gospodarski položaj na gornjem Krasu je slabši od lanskega, ker imajo kmetovalci vedno več izdatkov kot dohodkov. Izseljevanje v južno Ameriko narašča. Slično je tudi na spodnjem Krasu. Nova vojašnica v Črnemvrhu ob meji je dozidana. Dokončano je tudi šolsko poslopje v Zadlogu. Veliko so pripomogli občinarji z roboto. S čipkarstvom v Idriji gre vedno slabše. Zato pa odhajajo idrijska dekleta v precejšnjem številu služit v razna italijanska mesta, kjer jih radi sprejemajo, ker so pridne in vestne služkinje. Trgovina z i-drijskimi čipkami je docela neurejena. Položaj izkoriščajo italijanski špekulantje. Jesenska setev na Goriškem je izvršena. Še nikdah ni bilo v goriški pokrajini posejane toliko pšenice kot letos. Sploh se opaža, da sejejo kmetovalci od leta do leta' več pšenice. , Vinska letina v Istri je letos sko- | ro povsodi dobra. Vino ima 11 do 13 stopinj alkohola. Ali kaj pomaga, ko ni i.upcev in ko se uvaža v mesta vino iz starih provinc! Cena istrskemu vinu je tako nizka, da se bodo vinogradniku slabo izpla-, čali stroški in trud. I V Solkanu je bilo pred vojno par sto mizarskih delavnic, sedaj jih ni niti dvajset. Solkanci se izseljujejo. V neki gostilni v Buenos Airesu se je sešlo neki večer slučajno 75 Solkancev. Teden za tednom se vkrcavajo solkanske skupine za pot v Ameriko. Na Tolminskem so pridelali letos precej pšenice in koruze, ajde malo, sadje ni za nič. Cena živini pada. Sena je bilo le srednji pridelek. Cena drv je poskočila. Zato bodo nekateri sekali, da kaj zasluži- jo. Gozdovi so med vojno in po vojni že grozno trpeli! Dela ni, zemlje je premalo, ljudje mislijo vedno bolj na Argentino. DVOJNA SLEPARIJA Ugledna banka v Budimpešti ie prejela naslednjo brzojavko od velikega bančnega zavoda na Dunaju, s katerim vzdržuje stalne poslovne stike: "Pobegnil nam je višji uradnik. Ukradel je paket delnic v vrednosti 100,000 šilingov. Po naših podatkih jih bo vnovčil v Budimpešti. Ne maramo krika, ker bi imeli veliko škodo. Ponudite tatu 15,000 šilingov. Če vam izroči delnice. naj gre kamor hoče." Banka je sicer obvestila policijo, toda drugi dan je ponudil tat osebno ukradene delnice v nakup. Direktor ga je povabil v svoj kabinet in mu odkrito povedal: "Vemo, da ste u-kradii delnice. Če boste zahtevali njih pravo vrednost, boste romali v ječo. Če pa se zadovoljite s 15 tisoč šilingov, nam pustite samo svoj plen in potem lahko greste, kamor hočete. Torej, kaj vam bolj diši?." Seveda je tat rajši pobral denar in urno izginil. Direktor je takoj brzojavil na Dunaj: "Delnice so rešene. Tatu sem izplačal 15.000 šilingov. Podrobnosti pismeno. — Naslednjega dne je prejel z Dunaja novo brzojavko z vprašanjem: "Kaj pomeni vesti o tatu in delnicah?"— Izkazalo se je, aa je nasedla banka v Budimpešti spretnemu sleparju, ki je izvršil dvojno goljufijo; najprej je ponaredil delnice <>Utfi«.'lilai)d, Cherbourg. HaJiihurg Br-tlCril IHuBlll lllfl, - I. Mc.. **>)• d« F-»ne#". RUNI PRfcKOoceana; ' Najkra|*a In nalbolj ugodna pot U ootovanja na ogromnih oarnlltih: ILE DE FRANCE 6. dec.; 17. jan <10 P. M.) (7 P. M < FRANCE 12. decembra. (6 P. M.i PARIS 24. jan.: 21. februarja i5 P. M.i il P., M.> ; Najkrajta. pot pu fttiasnid V*a.kd ]• » posebni kabini s vsenit moderni ml udnbno»M — Pijana Id alavna francoaka kublnja Izrodno ntaka cane VpraJaJt« kataregakol) oooLlatCanega aganta St FRENCH LINE 1« »TATE »T«iT NIW YORK. N. V. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko* Kdor je namenjen po to ?a ti v stari kraj, je potrebno, da }e poučen o potnih listih, prtljagi Irt drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml samoreme dati najboljša poiasnlla in priporočamo vedno ie prvovrstne brso-parnlke. Tadi nedrzavljanl iam»f:]o potovati v stari kraj aa obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ca povrnitev (Return Permit) Is Washington*, ki je veljaven za eno leto. Brez permits, je sedaj nemogoče priti nazaj tadi v teka 6. mesecev in imii se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem r stari kraj. Prošnja sa permit so mora vložiti najmanje eden mesee pred nameravanim odpotovanjem ha oni, ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj "ie jim pošlje na Barge Office, New York, N. X. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljave z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti In U no: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 192«. leta poročili, iene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice pa sc opravičeni iene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedriavljanov, ki so bili postavno pripnščenl v to deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljive SAKSER STATE BANK >2 CORTLANDT STREET NEW TORK UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West'Affis, Frank 8kok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucber. Diamond- lile, F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; sa četrt leta $1.50. New Tor* City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. sa celo leto.