7
#
Prièujoèi sestavek `eli podati pogled na
prelomni èas 2. svetovne vojne, ob tem pa
skuša motriti tudi današnji trenutek in se
ozreti naprej na spravo in prenovo. Omeniti
velja še, da se ne naslanja na prvotne vire, paè
pa na verodostojne premišljevalce tistega èasa,
zlasti na dr. Marka Krem`arja.
Pregrete slovenske razmere zaradi razprtij
med liberalci in desnico, svetovno gospodar-
sko krizo1 pred 2. svetovno vojno in zaèetek
slednje2 je izkoristila majhna skupina ljudi,
ki se je povezala v Komunistièno partijo Slo-
venije in tako naenkrat postala najbolj pre-
teèa nevarnost za vse Slovence, saj je bil v ti-
stem èasu svetovni komunizem na višku svo-
jega revolucionarnega vrenja. Slovenski ko-
munisti so svoje cilje zasledovali z neverjetno
vztrajnostjo in doslednostjo, kot je to sploh
znaèilno za kadrske komunistiène stranke po
svetu.3 Svoji ideji so bili povsem predani in
so uporabljali vsa sredstva za dosego svojih
ciljev. @rtev njihove teroristiène politike
(likvidacije) so bili domala vsi vidni voditelji
desnice, kar je pomenilo paralizo desnega blo-
ka, ki je sicer predstavljal veèji del slovenske-
ga naroda. To je komunistièni partiji omo-
goèilo, da je pod okriljem in krinko sicer ab-
solutno monopolistiène Osvobodilne fronte
izvedla komunistièno revolucijo4 in po vojni
po spletu nesreènih okolišèin prevzela oblast.
“Nihèe na Slovenskem ni takrat (ob zaèetku
revolucije, op. L. R.) z oro`jem napadal ko-
munistov iz politiènih ali iz ideoloških raz-
logov. Sami, neizzvani, so prièeli s pobija-
njem drugaèe misleèih rojakov in tako hote
povzroèili samoobrambo idejnih nasprotni-
 3
4

#!


#

kov.5 Èe kdaj v vseh letih revolucije, je v nje-
nih prièetkih vsa krivda in vsa odgovornost
izkljuèno na strani partije.”6 Revolucija, ki
“sprosti najgloblje, pa tudi najmanj dovo-
ljene èlovekove strasti”,7 z energijo iz tiste za-
vr`enosti, ki se je ljudje v normalnih razme-
rah niti pred seboj ne bi upali priznati,8 je
spro`ila bratomorno vojno; njeno nasilje je
izzvalo najprej samodejno obrambo ljudi:
najprej z vaškimi stra`ami, septembra 1943,
po odhodu Italijanov, pa je bilo ustanovljeno
domobranstvo.9
Slovenski katolièani so v èasu zaostrenih
dru`benih napetosti,10 med samo revolucijo
in tudi vsa leta nesvobode po njej11 jemali
opomine vodstva katoliške Cerkve resno.
Vztrajali so, trpeli, se pogumno upirali zmo-
ti in preganjanju ter izpili do dna grenko èa-
šo, ki jo omenja pape` Pij XII. “Morda ni naj-
manjša med grenkobami, da nekateri pre`iveli
prièevalci po vsem trpljenju, ki so ga prestali
od sovra`nikov kršèanstva, niso našli razu-
mevanja prav pri tistih katoliških bratih in uèi-
teljih, ki so jim bili komaj nekaj let prej pra-
vilno svetovali pot ̀ rtve, odpora in poguma.”12
Ob tem je treba še posebej poudariti svetniš-
ko, preroško pa tudi muèeniško osebnost13
škofa Ro`mana,14 ki mora še danes, kadar se
zasliši njegovo ime, gledati nelagodje svojih
sobratov in svojih vernikov.15
Konec vojne se je po nesreènih okolišèi-
nah obrnil tako, da so zmagali dvojni kola-
boracionisti. Slovenski komunisti so namreè
kolaborirali z imperialistièno Sovjetsko zvezo
in s “klasiènimi” okupatorji.16 Naj bo sprièo
èloveških `ivljenj pušèena ob stani izguba slo-
 #
venskega narodnostnega ozemlja na zahodu,
krvavo barantanje v zameno za Koroško,17
nezmo`nost za organizacijo zadovoljivega
gospodarstva18 itd. Kajti “vrhunec terorja je
slovenska KP dosegla po koncu vojne19 leta
1945 s skrbno preraèunanimi mno`iènimi po-
boji domobrancev in drugih nasprotnikov”.20
“Ne glede na to, ali govorimo o dvanajstih ti-
soèih po vojni pomorjenih, razoro`enih domo-
brancev, ali o štiridesetih in veè tisoèih sloven-
skih `rtev, ki jih omenjajo nekateri nekdanji
oblastniki, ali o dvestotih tisoèih pobitih pro-
tikomunistov razliènih narodnosti na sloven-
skih tleh, dejstvo je, da je povojni èas pri nas
zaznamovan z genocidom, ki so ga organizirali
in izvedli slovenski komunisti nad nasprotniki
svoje ideologije. V Sloveniji je bil zagrešen ge-
nocid. /…/ Ta nepredstavljiv zloèin proti èlo-
veštvu vse do danes v Sloveniji ni uradno ra-
ziskan ne ob`alovan in ne obsojen.”21
Slovenski komunisti in njihovi kolaboran-
ti22 se z genocidom niso izdivjali, temveè so
širili med rojaki celo zunaj dr`avnih meja23
in celo med mnogimi svojimi pristaši24 strah
še dolga desetletja, èeravno v razliènih obli-
kah in ob uporabi razliènih metod.25 Uradno
je bilo treba ustolièiti la`, da ne bi bilo raz-
vidno, “kdo so morilci, kdo njih sopotniki in
kdo `rtve”.26 La` se je lahko ohranjala le v mi-
ljeju strahu, tega pa so vzdr`evali z vsestran-
skim nasiljem. Samo prva leta je šlo skozi ko-
munistiène zapore 200.000 Slovencev, ki so
– poleg mnogih nezaprtih – ostajali pod nad-
zorom.27 Ko se je neposredni teror nekoliko
razredèil, je še vedno ostal spomin nanj in ta
je z policijskim aparatom ter detajlno orga-
nizirano mre`o denunciantov povsem zadovo-
ljivo zagotavljal verodostojnost in uspešnost
gro`enj, ki so nadalje vzdr`evale re`im. Ob
la`i, ob zloèinih proti duhu in osebam28 so
– rešene neprijetnega (samo)spraševanja – rasle
pohabljene generacije,29 sprièo katerih se ni
èuditi razcvetu komunistiène kontinuitete30
v demokratièni preobleki.31
Omenjene generacije so se navzele urad-
nih “resnic” tudi glede diaspore.32 Etikete
so bile nedvoumne, nelagodje ostaja – in os-
taja tudi v danem primeru skrajno krivièna
“modrost” èeš, oboji so enako krivi, ali nekaj
bo `e dr`alo, kjer je dim, je tudi ogenj.33 Mno-
gokrat celo pri predstavnikih Cerkve.34 “Se-
veda ne mislijo vsi rojaki tako, a tisti, ki mi-
slijo drugaèe, radi molèijo. Zgovorni, tisti,
ki jim ni bilo treba nikdar molèati, pa s ko-
maj prikrito škodo`eljnostjo postavljajo ne-
dol`na vprašanja, na katera nihèe ne odgo-
varja: Le zakaj so šli v emigracijo, èe niso imeli
slabe vesti? Kot da ne bi bilo ne Teharij, ne
Roga, ne Hrastnika, ne desettisoèev begun-
cev in vrnjencev razliènih narodnosti, po-
morjenih — na slovenskih tleh.”35
Nekaj tisoè Slovencev si je torej rešilo
`ivljenje z odhodom v tujino.36 Iz izkušenj
so vedeli, da bodo komunisti morili. Èas je
pokazal, da se niso motili. Zato so kasneje
v emigraciji tudi ostali.37 Sprejeli so strašno
ceno,38 ki sta jo zahtevali svoboda in pre`i-
vetje.39 Brez vsakršne podpore so z izjemnimi
napori zaèeli graditi svojo izseljeno Sloveni-
jo; 40 svoj osebni41 in skupnostni42 (umetniš-
ki, kulturni, prosvetni in politièni) `ivljenj-
ski prostor,43 ki je ogromnega pomena za ce-
lotno narodovo telo.44 “Od tedaj je minilo
`e pol stoletja in veèina tedanjih beguncev
le`i pokopana na vseh petih kontinentih. V
tuji zemlji èakajo vstajenja in pravice. Ne-
kateri pre`iveli Slovenci pa bi se vendarle
radi vrnili v domovino. A sedanje Slovenije
nekdanji begunci ne zanimajo. Ni jih po-
vabila, naj se vrnejo, ni jim vrnila doma in
kdor se hoèe vrniti, se lahko priseli v svojo
slovensko domovino kot ponoven emigrant.
Biti emigrant ni lahko. Priti kot emigrant
v lastno domovino pa je boleèe. A domovini
je v petdesetih letih komunistiènega tota-
litarizma otrpnilo srce. Ne èuti in ne razume
boleèine svojih beguncev. Zdi se, da je ne
gane, ko leto za letom — odšteva.”45
7
#

	



6  

Z zlomom komunistiènega totalitarizma,
s prihodom demokracije in slovenske dr`ave
je dolgoletno upanje matiènih Slovencev in
še posebej slovenske diaspore postalo resnica.46
Prišlo pa je tudi razoèaranje; dejstvo je, da se
v Sloveniji razmere še zdaleè niso spremenile
s tisto temeljitostjo,47 ki jih predvideva for-
malna sprememba iz totalitarizma v demo-
kracijo.48 Posledice tega prinašajo razoèaranje:
“Domovina, ki smo jo desetletja hranili v svo-
jem srcu, ni prepoznala naše resniènosti in
boleèine. Veèine rojakov v domovini ta del
slovenskega narodnega telesa in naše skupne
zgodovine ne zanima,”49 kakor jo premalo
zanimajo tudi zunaj meje na narodnostnem
ozemlju naseljeni Slovenci.50 “Marsikdo je
upal, da bo s sistemom izginila tudi la` in da
bo prehod v svobodno dru`bo pomenil tudi
spreobrnjenje. /…/ Petinštirideset let, tri ge-
neracije marksistiènega totalitarizma, je pu-
stilo svoje tragiène sledove. /…/ Škoda ne bo
izginila èez noè. /…/ Od vseh Slovencev doma
in po svetu je odvisno, kaj bo napolnilo praz-
nino, ki jo zapušèa propadli re`im. Le sinovi
in hèere slovenskega rodu lahko ohranimo ̀ iv-
ljenje slovenskemu narodu. Pred to odgovor-
nostjo stoje generacije Slovencev. Uspelo jim
bo, oprtim na trdne temelje kršèanstva, zve-
stim resnici in usmerjenim v `ivljenje.”51
Slovenci torej po desetletjih moènih pre-
tresov in velikokrat nevzdr`nih moralnih in
fiziènih nasilij stojimo v nekem novem ob-
dobju.52 To obdobje se je zaèelo z demokra-
tizacijo in s pridobitvijo samostojnosti. Od-
prlo je mnogo novih vprašanj in dodatno iz-
postavilo nujo po biološkem in moralnem
zdravju naroda.53 Vse to seveda še brez obra-
èuna s preteklostjo, ki bi moral biti predpo-
goj. Minilo je dobro desetletje in izpolnjen
ni niti ta. Tako ostaja odprto tudi vprašanje
sprave. Vzrok zastoja, vèasih celo nazadovanja
(ASNOJ, povezovanje “NOB” in osvobajanja
Slovenije spod Jugoslavije itd.) je v kontinui-
teti komunistiène vladavine, z veèino njenih
(anti)vrednot. Spretno oblastno manipuliranje
ob posedovanju vseh kljuènih centrov moèi.
“Èe ima stranka v rokah vso oblast, lahko vla-
da na totalitaren naèin, ne da bi ukinila eno
samo institucijo demokratiène dr`ave. Tako
oblast imajo sedaj stranke postkomunistiè-
nega bloka.”54 Tudi po parlamentarnih voli-
tvah (2004) morda ni realno prièakovati zelo
hitrega napredka. Razmišljanje o spravi, ki jo
sicer realizirata `e svoboda in pravica,55 kot o
neèem dosegljivem, je v takem kontekstu na
meji iracionalnega. Pogoj za spravo, ki je šele
izhodišèe za duhovno rast,56 je namreè resnica,
priznanje krivde, ob`alovanje in poprava kri-
vic. Kdor npr. usmiljeno deli, a ni prej zadostil
pravici, dodaja stari krivici še novo krivico.
Tako tudi velikodušno odpušèanje nasprotni-
kom totalitarnega komunizma pomeni dodat-
no krivico. Najprej je treba zadostiti pravici
z razkritjem in sprejetjem resnice.57
“Treba je loèiti spravo èloveka s èlovekom,
to je med posamezniki, ki so bili v revolucio-
narnem obdobju in po njem na razliènih stra-
neh, od sprave èloveka z dru`bo, ki naj bo jav-
no zadošèenje vsem, ki so trpeli javne krivice,
bili javno zapostavljeni in blateni, ki jim je
totalitarna oblast jemala svobodo in imetje,
jih desetletja zapostavljala ali jih skušala mo-
ralno zlomiti, pa svojcem onih rojakov, ka-
terim so vzeli najprej `ivljenje, nato pa še do-
bro ime in pravico do groba.”58 Prva, osebna
sprava,59 je torej vprašanje posameznikov in
je `e desetletja v nevidnem teku, druga pa je
dol`nost dr`ave. Njena naloga je, da izreèe
deklaracijo o obsodbi revolucije in komuni-
stiènega totalitarizma, pa zloèinov in krivic,
ki sta jih zakrivila, ter nato v skladu z njo tudi
deluje.60 To vkljuèuje odpravo enostranskega
prikazovanja zgodovine in etiketiranja61 dr-
`avljanov na heroje in izdajalce; med temi na-
mreè sprava ni mogoèa.62
Ob`alovanje neupravièenega nasilja tudi
na lastni strani je bilo prisotno med katoliš-
7
#
# #
kimi protikomunisti `e prve mesece beguns-
tva, kljub ogorèenju in boleèini ob vesteh, da
so komunisti ujete domobrance pomorili.63
Ob tem še bolj izstopa dejstvo, da revolucio-
narna stran kljub neprimerno veèjim krivi-
cam, ki jih je zakrivila, teh ni ob`alovala niti
pol stoletja kasneje. Kakor koli obraèamo be-
sede o “napakah” (masovni pokol), obièajno
celo v domnevni simetriji s kolaboracijo, jih
ni mogoèe dojeti kot iskreno priznanje resni-
ce. Da bi prišlo do nekake sprave brez priz-
nanja, brez ob`alovanja in brez poprave kri-
vic, so bivši komunisti prièeli ponavljati, da
je za narodno slogo potrebna pozaba. Pozi-
vali so, naj bratsko gledamo naprej in ne pre-
števamo kosti njihovih `rtev.64 “Seveda naj
bi Slovenci pozabili le tisti del zgodovine,
ki ne ustreza znanim verzijam enoumja. Iz-
kušnje po vsem svetu pa ka`ejo, da se celo
po dolgih letih zlaganosti ljudje, in med nji-
mi tudi kak zgodovinar, navelièajo pripo-
vedovanja pravljic in tudi praznine molka.
Kljub bolj ali manj prirejenim uradnim ver-
zijam o naši polpretekli zgodovini bo posta-
jalo spraševanje, kako je v resnici bilo in kdo
je kdo, vse glasnejše. /…/ Resnici ne bo mo-
goèe uiti. /…/ Pravo podobo naše preteklosti
bodo sestavljali, èe bo treba po drobcih, do-
kler ne bo popolnoma razvidna. To se lahko
zgodi kmalu, lahko pa traja rodove dolgo.
Mogoèe pa je tudi, da ob toliko la`eh slo-
venski narod izgubi voljo do iskanja resnice
in z njo voljo do `ivljenja, saj je znano, da
ni mogoèa prihodnost brez spomina na pre-
teklost. /…/ Prav zato smo dol`ni spet in spet
razglašati resnico65 o tem, kako se je na
Slovenskem zaèela komunistièna revolucija,
kako so v prvih mesecih sovra`ne okupacije
slovenski marksistièni revolucionarji morili
slovensko civilno prebivalstvo, ko ni bilo pro-
ti njim še nobenega oboro`enega odpora.
Ohranjanje resnice o pogubnih posledicah
zmotne, perverzne ideologije dolgujemo raj-
nim, sebi in potomcem.”66
Na prelomu tretjega tisoèletja bi se Slo-
venci morali zavedati, da sta obstoj in rast na-
šega naroda odvisna predvsem od lastne volje.
“Zato potrebujemo trdna skupna izhodišèa,
na katerih bomo v medsebojnem spoštovanju
zavestno gradili narodno prihodnost. To bo-
mo dosegli z razèišèeno preteklostjo, s porav-
nanimi krivicami, v zavesti, da je ob jasnih
skupnih ciljih svobodna in odgovorna razliè-
nost med rojaki tista lastnost, ki omogoèa na-
rodu, da najde tudi ob nepredvidenih izzivih
primerne izhode in poti.”67
Kljub pomislekom o nadaljnji potrebnosti
(sprièo lastne dr`ave) moramo Slovenci vztra-
jati na zgodovinskih programskih zahtevah
po zedinjeni, svobodni in samostojni Slove-
niji,68 èeprav vemo, da imajo te besede lahko
danes vsaj deloma drugaèno vsebino od tiste,
ki so jo imele v preteklosti. Ta cilj bomo do-
segali v skladu s spreminjajoèimi se razme-
rami v svetu, na kulturnem, gospodarskem
in politiènem podroèju. Slovenska dr`ava, ki
je najpomembnejši dejavnik pri uresnièeva-
nju narodnega programa, naj bi bila po svoji
pravièni ureditvi, kulturni sili in gospodar-
skem razcvetu ponos vsem Slovencem ter pri-
vlaèno in dobrohotno središèe za rojake, ki
`ivijo na slovenskem etniènem ozemlju zunaj
njenih meja ali v svetu.69
“Te`ko pridobljeno dr`avno suverenost
hoèemo ohraniti in se zato na podroèju med-
dr`avnih povezav ne odpovedujemo pravici
do enakopravnega vstopa in svobodnega iz-
stopa. To pravico bomo uporabljali izkljuèno
v korist celotne narodne skupnosti. Ne bomo
dovolili, da bi nam kdorkoli z gospodarski-
mi, kulturnimi ali politiènimi pritiski še na-
prej manjšal narodno ozemlje, ki je oèetnjava
vseh Slovencev. Utrjevali bomo medsebojne
gospodarske vezi povsod, kjer `ivijo Slovenci;
z vztrajno podjetnostjo bomo ustvarjali pro`-
no gospodarsko mre`o, ki naj veèa skupno
blaginjo, omogoèa njenim èlanom resnièno
samostojnost in krepi samozavest. Gospodar-
7
#

	


$
ska trdnost, sad kakovosti, poštenosti in pod-
jetnosti, naj ustvari pogoje za ponovni nakup
slovenske zemlje tam, kjer nam je bila nekoè
odvzeta, hkrati pa omogoèi narodu nemoten
kulturni razvoj v tesni povezanosti z lastnimi,
tisoèletnimi koreninami in z univerzalnimi
duhovnimi utripi. Tako nam bo mogoèe
ohranjati narodno identiteto na svoji zemlji
in v diaspori. Visoka kulturna raven, strokov-
na usposobljenost in krepka vzajemnost lahko
odtehtajo maloštevilnost, ki je ne smemo
enaèiti z majhnostjo.”70
Neizogibna naloga vseh Slovencev je go-
jiti in razvijati svoj jezik,71 ki je najvidnejši
in najpomembnejši izraz naše skupne narod-
ne biti.72 Ob tem je treba krepiti kulturne
in gospodarske vezi z vsemi narodi sveta na
temelju enakopravnosti in medsebojnega
spoštovanja. Pojav globalizacije naj se sprej-
me kot izraz solidarnosti med narodi, nikakor
pa ne kot postopno utopitev narodnih in
osebnih posebnosti v kulturni brezoblièno-
sti, gospodarski odvisnosti in politiènem cen-
tralizmu.73
Narodni program ima smisel le tam, kjer
je `ivljenje, zato je potrebna zavestna odlo-
èitev za utrjevanje in širjenje `ivljenja,74 ki ga
priznavamo za najvišjo, nedotakljivo, naravno
vrednoto od spoèetja pa do trenutka naravne
smrti. Zato naj bo dru`ina kot `arišèe `ivlje-
nja v narodni skupnosti spoštovana in varo-
vana.75 Tudi odloèitev za vrednoto `ivljenja
bodisi lastnega bodisi skupnega v dru`inski
ali narodnostni skupnosti ni lahka. Vendar
“èe hoèemo `iveti, bomo za svoje `ivljenje,
osebno in narodno, morali marsikaj prenesti,
tvegati in tudi trpeti”.76 S trpljenjem se je slo-
venska prenova pred poldrugim desetletjem
tudi zaèela. “Zaznamovali so jo naši bratje in
sestre s svojo muèeniško krvjo. /…/ Zdaj pri-
haja èas, da seme, ki je padlo v zemljo, priène
kaliti in rasti. /…/ Vsak od nas stoji pred svo-
jimi svobodnimi odloèitvami, pred odgovor-
nostjo za te`o in velièino prejete dedišèine.”77
1. Prim. J. Juhant, “Pesimizem širijo tisti, ki so še vèeraj
obljubljali raj na zemlji”, 21-22, J. Juhant, Idejna
diferenciacija slovenskih katolièanov: krepitev
liberalizma in komunizma, 21 – 36 in J. Juhant,
Pogovor z dr. Markom Krem`arjem, 71 — 78.
2. Revolucija ne bi imela nobenih mo`nosti znotraj
normalnega èasa. Niti to pa revolucije ne
upravièuje kot nekaj znotraj èloveških mer. Misel
na tak dogodek, kot je revolucija, bi bila irealna,
èe bi se ne bil zgodil. Èe bi normalni èas trajal, bi
se omenjeni potencial nezadovoljstva iztrošil v
legalnih oblikah dru`benih konfrontacij (prim. J.
Stanovnik, Aktualni kulturnopolitièni komentar
nove slovenske zaveze, 1 — 2.).
3. Prim. J. Stanovnik, Aktualni kulturnopolitièni
komentar nove slovenske zaveze, 2 — 3.
4. Prim. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 11 — 50.
5. Prim. M. Krem`ar, Strpnost in resnica, v:
Zaveza, 33 (1999), 95.
6. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 24.
7. J. Stanovnik, Pogovori na Rogu, v: Zaveza 46
(2002), 86.
8. Prim. J. Stanovnik, prav tam, 86.
9. Prim. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 16 — 18.
10. Prim. J. Juhant, Škof Ro`man in slovenski
katolièani v tridesetih letih, v: Ro`manov simpozij
v Rimu, Celje, 2001, 205 — 223.
11. Prim. M. Krem`ar, Lastovka, ki je priletela v
zimo, v: Bo`jo voljo spolnjevati, Celje, MD 1995,
551 — 557.
12. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega
dru`benega nauka, 108.
13. Prim. M. Krem`ar, Osebnost škofa Ro`mana, v:
Ro`manov simpozij v Rimu, Celje, 2001, 353 — 367
in A. Rebula, Na prepihu èasa, 331 — 333.
14. Prim. T.G. Peèar in F.M. Dolinar, Ro`manov
proces, Ljubljana, Dru`ina, 1996, 131 – 139, J.
Juhant, “Pesimizem širijo tisti, ki so še vèeraj
obljubljali raj na zemlji”, 22., J. Kolariè , Škof
Ro`man I., Celovec, MD, 1967, J. Kolariè., Škof
Ro`man II., Celovec, MD, 1970 in J. Kolariè.,
Škof Ro`man III., Celovec, MD, 1977.
15. Prim. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 28 — 32.
16. Prim. M. Krem`ar, n. d., 33 — 38.
17. Prim. M. Krem`ar, n. d., 36 — 37.
18. Prim. M. Krem`ar, Pogled naprej, 25 — 32 in M.
Krem`ar, Pot iz socializma, 10 — 16.
19. Prim. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 55 — 66.
20. M. Krem`ar, Izvor in logika komunistiènih
pobojev, v: Na pot k resnici in spravi, Ljubljana,
Dru`ina, 1997, 39.
21. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 65.
22. Prim. J. Stanovnik, Aktualni kulturnopolitièni
komentar nove slovenske zaveze, v: Zaveza 46
(2002), 8. Stanovnik na tem mestu na podlagi
Havlove misli o odgovornosti za totalitarizem
razmišlja o bolj ali manj zavedni in bolj ali manj
7
#

 #
intenzivni kolaboraciji ljudi s totalitarnim
sistemom, oz. z njegovimi nosilci. Dejansko je
omemba teh kolaborantov na mestu šele v
povojnem komunistiènem èasu, ko so npr. vaški
“civilni aparatèiki” vestno pomagali uresnièevati
nov re`im.
23. A. Rebula, Previsna leta, Trst, Mladika, 1996.
24. Prim. A. Isakoviæ, Hip 2, Ljubljana, Borec, 1984
in J. Jezeršek Arhipelag Goli: moja zadnja
komandantska potovanja, Ljubljana, CZ, 1989.
25. Prim. M. Krem`ar, Izvor in logika komunistiènih
pobojev, v: Na pot k resnici in spravi, Ljubljana,
Dru`ina 1997, 39.
26. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 47.
27. Prim. M. Krem`ar, n. d., 47.
28. Prim. M. Krem`ar, Ob uvodu v èrno knjigo, v:
Zaveza 44 (2002), 86 — 87.
29. Prim. M. Krem`ar, ES in NSZ, v: Zaveza 45
(2002), 83.
30. Prim. M. Krem`ar, Pot iz socializma, 40 — 44.
Kolikor je komunizem sestopil z oblasti, je zaradi
sile razmer.
31. Prim. M. Krem`ar, Pot iz socializma, in J.
Stanovnik, Aktualni kulturnopolitièni komentar
nove slovenske zaveze, v: Zaveza 46 (2002), 1 — 17.
32. Kljub boleèim lastnim izkušnjam dr. Krem`ar
obravnava na razliènim mestih tudi izseljensko
problematiko izven konkretnega slovenskega
konteksta. Takole pravi: “Ne gre za to, da
pošiljamo izseljence s trebuhom za kruhom, kot
smo to delali v preteklosti in delamo še danes.
Tudi izseljevanje je treba prilagoditi razmeram in
koristim skupnosti. Narod naj svojih èlanov ne
iz`ene, marveè naj jih pošlje iskat novih obzorij.
Izventeritorialna narodnost in narodna lastnina
izven meje lastne dr`ave sta pogoja za boljšo in
bolj ubrano rast tako narodnih skupnosti kakor
vsega èloveštva. Skupina dru`in naj se z
domaèim kapitalom izseli kot enota, da ustvari v
svetu ne le slovensko postojanko, marveè tudi
slovensko podjetje. Namesto da pošiljamo v svet
izšolano in tehnièno izurjeno delavno silo, da
krepi tuja podjetja, bi morali organizirati
slovenska podjetja, slovenske farme, slovensko
gospodarsko mre`o po vsem svetu.” (M.
Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 104),
33. Prim. M. Krem`ar, Dolgo slovo od revolucije, v:
Zaveza 43 (2001), 58 — 60.
34. Prim. M. Krem`ar, Èas muèencev, v: Dru`ina 33
(2002), 22.
35. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 68.
36. Prim. M. Krem`ar, Pogled naprej, 11 in J. Juhant,
“Pesimizem širijo tisti, ki so še vèeraj obljubljali
raj na zemlji”, v: Slovenec 51 (1992), 22.
37. V zaèetku so raèunali na skorajšnjo vrnitev v
domovino (Prim. M. Krem`ar, Begunstvo — po
petdesetih letih, v: Zaveza 18 (1995), 42).
38. Prim. M. Krem`ar, Begunstvo — po petdesetih
letih, v: Zaveza 18 (1995), 42 — 45. Gre za
pretresljiv osebnoizpovedni sestavek o
begunstvu.
39. Prim. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 68.
40. Prim. A. Rebula, Jutri èez Jordan, Celje, MD,
1988.
41. Prim. M. Krem`ar, Begunstvo — po petdesetih
letih, v: Zaveza 18 (1995), 42 — 45.
42. Prim. M. Stanonik, V Buenos Aires in nazaj
(Pogovor z Edom Škuljem), v: Traditiones 1997,
388 – 390.
43. To velja še posebej za argentinsko slovensko
skupnost. Razloge navaja sam dr. Krem`ar v
sledeèem intervjuju. Prim. J. Juhant, Pogovor z
Markom Krem`arjem: ob obisku domovine v
juniju 1993, v: Dom in svet 6 (1993), 264-266.
44. Prim. M. Krem`ar, Pogled naprej, 11 — 19
45. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 68.
46. Prim. J. Juhant, “Pesimizem širijo tisti, ki so še
vèeraj obljubljali raj na zemlji”, 22.
47. J. Juhant, Pogovor z dr. Markom Krem`arjem, 68.
48. Prim. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 76 — 80.
49. M. Krem`ar, Begunstvo — po petdesetih letih, v:
Zaveza 18 (1995), 42 — 45.
50. Prim. M. Krem`ar, Diaspora in matièna dr`ava,
296 — 310.
51. M. Krem`ar, Glejmo 15 let naprej, v: Slovenec 41
(1992), 30
52. Prim. A. Capuder, Mozaik svobode, Ljubljana,
Mihelaè, 1992, 58 — 62.
53. Prim. M. Krem`ar, Obrisi dru`bene preosnove, 202.
54. J. Stanovnik, Aktualni kulturnopolitièni
komentar nove slovenske zaveze, 2.
55. A.Capuder, Ob stoletnici Slovenske ljudske stranke
(SLS) — pogovor z dr. Markom Krem`arjem, 70.
56. Prim. J. Puènik, Sprava kot izhodišèe za civilno
rast Slovencev iz naroda v dr`avo, v: Biti to, kar
si – 33. študijski dnevi Draga 98, Trst, 1999,
133 — 147.
57. Prim. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega
dru`benega nauka, 175.
58. J. Juhant, Pogovor z dr. Markom Krem`arjem, 68.
59. Prim. B. Turk, Argentinska skupnost lahko
matièni domovini pomaga bolje do`iveti slovenstvo,
pogovor z dr. Markom Krem`arjem, 26.
60. Prim. J. Puènik, Sprava kot izhodišèe za civilno
rast Slovencev iz naroda v dr`avo, 133 — 147.
61. Prim. J. Juhant, Pogovor z dr. Markom
Krem`arjem, 80. Na tem mestu dr. Krem`ar o
kolaboraciji kot komunistièni ideološki
diskreditaciji nasprotnikov. V nadaljevanju pa
tudi o domobranski prisegi, kot glavnem
argumentu komunistov (Prim. J. Juhant, Pogovor
z dr. Markom Krem`arjem, 83 — 84, T. G. Peèar in
F. M. Dolinar, Ro`manov proces, 131 — 139).
7
#

	



62. Prim. J. Juhant, Pogovor z dr. Markom
Krem`arjem, 68 — 70.
63. To je razvidno iz naslednjega odstavka v
poroèilu škofa dr. Gregorija Ro`mana pape`u
Piju XII. z datumom 1. avgusta 1945: “Oboro`en
bratomorni boj so zaèeli komunisti, ko so prièeli
pobijati laike in duhovnike, oèitne nasprotnike
komunizma, ter ropati njihovo imovino. Za
obrambo lastnega `ivljenja in reševanje imovine
se je ustanovila protikomunistièna vojska. Res pa
je, kar se med vojskovanjem rado dogaja, da so se
nekajkrat tudi od strani protikomunistiènih
borcev mere nezadol`enih varnostnih ukrepov in
zapovedi kršèanske ljubezni prekoraèile, kar mi
sami zelo ob`alujemo.” (M. Krem`ar, Med smrtjo
in `ivljenjem, 82).
64. Res so zemeljski ostanki ljudi, ki jih je dala pobiti
partija, vse do danes še neprešteti in za njihovo
nasilno smrt naj ne bi bil odgovoren nihèe
(Prim. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 82).
65. Sprejetje resnice ne prinese takojšnjega miru.
Mnogokrat vzbudi nasprotja, ki prispevajo, da je
preteklost vse bolj razloèna. Kdor hoèe udoben
mir za vsako ceno, se raje zavzema za relativizem
resnic, ki vodi v brezbri`nost in smrt (Prim. M.
Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 84).
66. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 82 — 84.
67. M. Krem`ar, n. d., 108.
68. A. Capuder, Enoumje 2000, 140 — 143. Morda je v
Capudrovih besedah zaznati sodobno zapisan
isti program.
69. Prim. M. Krem`ar, Temelj narodne prenove, v:
Nova revija, 109/110 (1991), 812 — 820.
70. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 109.
71. Prim. J. Dular, Slovenska knjiga na poti v tretje
tisoèletje, v: Narodna identiteta in skupna
evropska usoda – 32. študijski dnevi Draga 97, Trst,
1998, 60 – 78 in I. Urbanèiè, Jezik in kultura
Slovencev v èasu odpiranja v Evropo, v:
Narodna identiteta in skupna evropska usoda – 32.
študijski dnevi Draga 97, Trst, 1998, 161 — 179.
72. Prim. M. Krem`ar, Med smrtjo in `ivljenjem, 109.
73. Prim. A. Bajuk, Slovenija v evropskih
integracijskih tokovih, 53 — 81.
A. Capuder, Enoumje 2000, 131 — 143.
74. Prim. A. Capuder, Mozaik svobode, 37.
75. Prim. M. Krem`ar, Prevrat in spreobrnjenje,
69 — 71.
76. M. Krem`ar, Prevrat in spreobrnjenje, 209.
77. Prim. M. Krem`ar, Temelj narodne prenove, 820.
7
#