LETO XXXI. — Številka 30	26. julija 1979 Cena 4.— šil. (5 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
V. Avbelj sprejel Slovence
Manjšinsko vprašanje bo prisotno pri vseh pogovorih med Avstrijo in SFR Jugoslavijo, so izjavili Predstavniki SR Slovenije delegaciji koroških Slovencev pri pogovoru, ki je bil v četrtek, 19. julija 1979, v vili pod Rožnikom v Ljubljani.
Na ta pogovor je povabil koroške Slovence predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj-Rudi, navzoči pa so bili tudi Vida Tomšič, Mitja Ribičič, Marjan Osolnik, Jože Hartman, Zofka Klemen-Krek, Brane Zupanc in Milan Samec, generalni konzul SFRJ v Ce-'ovcu. Delegacijo koroških Sloven-cev sta vodila predsednik NSKS clr- Matevž Grilc in predsednik ZSO dr- Franci Zwitter. Člani delegacije so bili še Mirko Sabotnik, podpredsednik NSKS, Filip Warasch, °srednji tajnik NSKS, Jože Wakou-ni9, član predsedstva NSKS, Ja-nez Wutte-Luc, podpredsednik 2SO, Feliks Wieser, tajnik ZSO in Teodor Domej, predsednik ZSM.
Predsednika Grilc in Zwitter sta pbvestila predstavnike SR Sloveni-ie o najnovejšem razvoju manjšinskega vprašanja na Koroškem, zla-pa še o težavah v šolstvu, pri ^roškem varstvu in v gospodarski dejavnosti. Tudi vprašanje politič-
nih procesov, ki se nadaljujejo, je bilo prisotno. Avstrijska zakonska in politična praksa je najostreje naperjena proti pravicam in obstoju koroških Slovencev, njen končni cilj je germanizacija slovenskega življa na Koroškem. Zato je tem bolj potrebna in važna vsestranska podpora matičnega naroda in njegove države.
Predstavniki SR Slovenije s predsednikom Avbljem na čelu so nakazali nekatere posebnosti v ju-goslovansko-avstrijskih odnosih in zagotovili tudi vsestransko podporo slovenski narodni skupnosti na Koroškem, poudarili pa so tudi važnost in nujnost samostojne aktivnosti manjšine na vseh področjih.
Plodoviti pogovor, ki se je nadaljeval pri večerji, na katero je povabil predsednik Avbelj, je bil tudi izredno pomemben zaradi bližnjega obiska jugoslovanskega zunanjega ministar Josipa Vrhovca na Dunaju.
Pred pogovorom z najvišjimi predstavniki SR Slovenije so se koroški Slovenci udeležili tudi slavnosti, pri kateri so odprli razstavo del Božidarja Jakca v likovnem razstavišču Riharda Jakopiča na Gradišču v Ljubljani (preberi posebno poročilo).
Samo Kirchschläger ali še kdo?
Bo uradujoči zvezni predsednik dr- Rudolf Kirchschläger ostal pri naslednjih volitvah zveznega pre-^|denta drugo leto edini kandidat? ÖVP se je sicer odpovedala lastnemu kandidatu, vendar je položaj Pfi FPÖ precej drugačen. Njen Predsednik Alexander Götz je že nekaj tednov na dopustu na otoku, kjer menda sploh ni dosegljiv. V stranki celo sprašujejo, ali Götz sploh ve, da se bo treba ukvarjati s tem vprašanjem. Eden od njego-namestnikov, koroški dr. Ferra-rL se je kar hitro pridružil ÖVP, vendar v vrstah svoje stranke naštel na nerazumevanje. Kdo naj bi bil kandidat FPÖ? Kot prvi se Ponuja bivši poslanec in sedanji
ombudsman Gustav Zeillinger, katerega favorizira tudi bivši šef FPÖ Peter, ki ima zanj pripravljeno že geslo. Kot „nadstrankarski osebi bi se še ponujala predsednik kontrolnega sodišča Jörg Kandutsch ter avstrijski poslanec na Kitajskem Gredler, vendar oba ne kažeta posebnega veselja. Nekateri predlagajo celo Götza samega. In Friedrich Peter? — O n!em je dejal kancler Kreisky leta 1975, ko je prišla na dan Petrova preteklost v morilski enoti SS, naj bi se človek s tako preteklostjo ne nategoval na vsak način za najvišjo funkcijo v republiki. Kaj pravi Kreisky danes? — NDP hoče na vsak način postaviti svojega kandidata.
Hodiše: pionir občinskih listov
Zaupanje obvezuje. — Tega se zaveda Enotna lista Hodiše, ki je pri zadnjih občinskih volitvah močno napredovala (od enega na dva mandata). Že pred volitvami je EL Hodiše začela izdajati občinski list. Obljubila je, da bo nadaljevala s tem delom tudi po volitvah, da torej občinski list ni le zgolj propaganda in propagandni cukrček. Pri tem je EL celo prekosila socialistično frakcijo: tudi SPÖ je — potem ko je izšla prva številka „Hodiškega lista — Keutschacher Zeitung“ obljubila uraden občinski list. Zaenkrat ga pa ni, dvojezični Hodiški list pa pridno izhaja naprej. Prinaša novice iz občinske sobe, kulturne dogodke ter druge vaške zanimivosti. Številne ilustracije prispevajo svoje k priljubljenosti tega občinskega lista.
V središču zadnje številke pa je zemljevid občine Hodiše in okolice, namenjen tako domačinom kakor tudi turistom. Zemljevid je izredno skrbno pripravljen in obdelan. Vsa hišna imena, seveda tudi imena krajev in jezer so označena dvojezično, hišna imena pa tako, kakor jih govoirjo Ijudje-doma-čini. Takega zemljevida še ni bilo: ne po njegovi natančnosti, ne po njegovi izvirnosti, ne po skrbnosti in preglednosti. Takšen zemljevid bi bil potreben tudi za vse druge
naše občine. Občinski odborniki, predvsem pa slovenske politične centrale in instituti v Celovcu, naj bi se zgledovale ob Hodiškem primeru, ki je vreden vsake podpore in posnemanja! Duša hodiškega lista in zemljevida je občinski odbornik Toni Miksche, solastnik grafičnega podjetja.
P. S.: Kako potrebno je tako pionirsko delo, prikazuje ravno območje, ki je zajeto v ta dvojezični
zemljevid. Ob Vrbskem jezeru leži vas Sekira, ki so jo potem ponemčili v Sekirn. Po najnovejšem se bo nemška oznaka glasila Seekirn. Vse v znaku turističnih in drugih interesov. In kmalu bo Seekirn nekaj čisto naravnega, dočim bo Sekira poslovenjena. Dokumenti v stilu hodiškega lista in zemljevida bodo pomagali, da bo resnica ostala resnica — in dokumentirana.
Pliberk: sodelovanje v ospredju
V novem sestavu je pliberški občinski svet zasedal v sredo prejšnjega tedna. Na tej prvi delovni seji so bile razdeljene odgovornosti, ki jih bodo imele posamezne frakcije v službi občanov za dobo šestih let. Da bodo zdaj stvari v Pliberku verjetno tekle malo drugače, se je pokazalo že pri diskusiji okoli razdelitve referatov in odborov.
Kakor se je izrazil frakcijski vodja Enotne liste (EL) Fric Kert, je pri dodelitvi odgovornosti bilo upoštevano razmerje mandatov v občinski sobi — v razliko do leta 1973, ko je bila EL v marsičem prezrta. V pogovorih med EL in SPÖ so bili predlogi za razdelitev referatov izdelani predvsem po vidikih stvarne povezave. Ljudska stranka, ki je do pred kratkim imela župana, je dobila možnost formulirati svoje predstave na seji mestnega sveta, a je zdaj na občinski seji skušala z vrsto formalnih predlogov in pripomb prevreči od EL in SPÖ vzpostavljeni koncept uravnovešenega sodelovanja, kar ji pa ni uspelo. Nasprotno, z nepotrebnimi vmesnimi posegi
njenih zastopnikov, podžupana Friedricha Oschmautza in bivšega župana Othmarja Moryja, ki sta se spet in spet sklicevala na „moč“ svoje frakcije, je prišlo le na dan, da ÖVP še ni prebolela izgube županovega mesta, ki je — kakor znano — letos prešlo na Franca Mikuscha od SPÖ.
EL in SPÖ sta ugodili želji ÖVP po spremembi vrstnega reda referatov in vsebinske ureditve njenih pristojnosti, ker jima sodelovanje ni prazna fraza. Podžupan Kumer (EL): izpričali smo pripravljenost za sodelovanje. Od sedmih referatov pripadata po dva EL in SPÖ, trije pa ÖVP. Podžupan Fric Kumer vodi kmetijske, gozdnogospodarske in lovske zadeve, mestni svetnik Stanko Vavti (EL) je pristojen za kulturo, umetnost, tržne zadeve i. dr.; župan Franc Mikusch (SPÖ) je referent za personalna in gradbena vprašanja, v pristojnosti mestnega svetnika ravnatelja Valentina Vavtija so finance, gasilske zadeve, pospeševanje gospodarstva in stanovanjske gradnje ter galerija; podžupan direktor Oschmautz (ÖVP) je dobil v skrb
tujski promet, varstvo okolja, kopališče, pokopališče in drugo, mestni svetnik Mory šole, glasbeno šolo, otroške vrtce in stanovanjske hiše, mestni svetnik Raimund Grilc (ÖVP) pa vodovodne in kanalizacijske zadeve ter odvažanje smeti.
Vzporedno z referati so bili postavljeni tudi še odbori, katerih vodstvo so prevzeli Valentin Vavti (finance in gospodarstvo) in Johann Pajank (gradnje) od SPÖ, Ignac Domej (kmetijstvo in gozdno gospodarstvo), Fric Kert (šport, kultura, sejem) in Jože Partl (kontrola finančnega poslovanja občine) od EL, Ludmilla Primosch (šole, otroški vrtci, stanovanja), Valentin Miklin (tujski promet, varstvo okolja) ter Johann Skuti (voda, kanalizacija) od ÖVP.
Važnejši odbori štejejo po sedem članov. Za kontrolni odbor sta EL in SPÖ predlagala petčlanski sestav. Proti temu je ÖVP močno oponirala, a je sama pred šestimi leti, kakor je iz tedanjega zapiska povzel Jože Partl (EL), dala isti predlog, češ da kontrolni (Dalje na 2. strani)
rrn
nož tednik
PODPORA PISATELJEM V ZAPORU
Rio de Janeiro. — Vsaj 57 pisateljev in novinarjev pogrešajo, 82 pa jih je v argentinskih zaporih, je rečeno v dokumentu staršev in sorodnikov, pogrešanih ali zaprtih Argentincev, ki so ga prebrali na 44. kongresu mednarodnega združenja pisateljev PEN v Rimu. Matere in žene so pozvale mednarodno združevanje pisateljev in svetovno javnost, naj pomagajo pri iskanju pogrešanih in pri prizadevanjih za osvoboditev jetnikov. Združen e PEN je sprejelo resolucijo o pomoči in podpori pisateljem v zaporu in pozvalo knj Zevnike vsega sveta, naj si še bolj vztrajno prizadevajo, da bi izpustili nj:hove zaprte tovariše. Poziv je prebrala mati nekega pogrešanega dopisnika „Interpressa“.
NOVI UPI ZA BEGUNCE
Ženeva. — Na zaključni seji je visoki komisar za begunce Paul Härtling poudaril, da komisariat razpolaga s ponudbami za namestitev 28C.003 beguncev. Tako se bo lahko iz južnoazijskih dežel izselilo do 39.000 beguncev mesečno. S tem pa problem še ni rešen. Da bi dosegli rešitev, se morajo vse direktno zainteresirane dežele držati načel humanitarnega obnašanja ter akcijskega načrta, ki ga bodo pripravili na osnovi te razprave. Dežele, iz katerih odhajajo begunci, mora;o spoštovati pravico do emigracije, to je pravica vsakega državljana, da se odloči, kjer hoče živeti. Na sestanku so se tudi dogovorili o taborih za začasno bivanje beguncev, ki jih bo OZN začela urejevati.
DRAŽJI KMETIJSKI IZDELKI
Pariz. — Cene vseh surovin razen nafte se bodo letos po oceni strokovnjakov OECD povišale za 9,5%, precej močnejše kakor lani s 7,5% pocenitvijo. To so izračunali na podlagi podatkov z dne 11. junija, se pravi, da niso upoštevali vpliva zadnje podražitve nafte 27. junija. V poročilu je rečeno, da je opaziti prva znamenja precejšnje podražitve kmetijskih surovin, deloma zaradi podražitve nafte, deloma pa zaradi manjših zalog. Sodjo, da bodo cene kmetijskih pridelkov letos za 30% večje kot lani ma'a. Pri tem naj bi se cene surovin za živila povečale za 3,5%. Tako se bodo povečale cene za pšenico in koruzo, občutno podraž li pa se bodo kava, kakao ter živina.
NEMIRNI KURDI SE PUNTAJO
Teheran. — Pred kratkim je prišlo v obmejni postaji Serou, v neposredni bližini Iraka in Turči;e, do spopada lokalnega kurdskega prebivalstva z žandarmerijo in enotami za ohranitev revolucije, ki jih je centralna vlada poslala v te predele. Član kurdske demokratske part je Jahangira Esmalija je izjavil, da so Kurdi zahtevali od teheranske vlade, naj jim dovoli nadzor nad to obmejno postajo, vendar je Teheran njihovo zahtevo zavrnil in v te kraje poslal svoje čete. Generalni guverner Azer-be-džana Jamshida Haghuja pa je rekel, da bo 64. div z ja vladnih čet, ki so jo poslali tja, „v stalni pripravljenosti, dokler ne bosta v teh krajih spet zavladala mir in red.“
ALARM OB PERZIJSKEM ZALIVU
Irak. — Stroga pripravljenost za ameriško mornarico ob perzijskem zalivu, ojačeni varnostni ukrepi arabskih držav okoli Hormusove morske poti, ki je tista morska ožina, skozi katero morajo pluti vsi oljni tankerji — taka je situacija ob perzijskem zalivu. V ponedeljek je sultanat Oman zaostril varnostno kontrolo ob Hormusu in prosil ostale arabske države tega področja, naj tudi one tako ravnajo. Nadalje je znano, da so ZDA dale ukaz stroge pripravljenosti za vojne ladje in za mornarico v teh krajih. Z arabske strani je b:lo slišati, da ZDA želijo pokazati svojo pripravljenost s tem, da branro vhod v Perzijski zaliv tudi v prid arabskih držav. Menda želijo Palestinci potopiti ladjo.
-v Avstriji in ZR Nemčiji
Neonacisti
V Wienerwaldu je v nedeljo odkrila žandarmerija ilegalen tabor nacističnega naraščaja:	„Pozor,
policija, takoj proč!“ je sicer še mogel zaklicati stražar, dva sta poskušala zbežati, vendar ob treh zjutraj niti pristno utrjen nemški človek ne more dovolj hitro vstati. Vsekakor je žandarmerija prijela 7 mladincev od 16 do 28 let. Vsi so državni policiji znani kot neonacisti, ki so se odlikovali v preteklosti že večkrat pri akcijah te skupine ter pri motenju protinaci-stičnih prireditev.
Vsi nadebudni mladeniči so bili oblečeni v vojaške uniforme. Žandarmerija je dvignila tudi skladišče z vojaškim materialom: uniforme, plinske maske, vojaške nože ter nacistične embleme. Prvotno je bilo rečeno, da je bilo zaplenjeno tudi orožje, vendar je pozneje rekla žandarmerija, da so to bile le atrape. Pristni so nadalje bili zabeležki — vsi kodirani —, iz katerih je bilo možno razbrati nadaljnje akcije: med drugim tudi ugrabitve in druga kriminalna dejanja.
Zanimivo, da je večina avstrij-
skih dnevnikov aretacijo teh neonacistov zamolčala.
Kljub temu bi bilo napačno govoriti zgolj o zločinski bandi, ako-ravno obstajajo paralele do dunajske ANR, ki je bila zapletena skupno s sinom SPÖ-jevskega poslanca v rop banke.
V ZR Nemčiji se bodo morali zagovarjati na zatožni klopi prav tako nekateri neonacisti. Eden od njihovih glav ima posebno pikant-
Pretekli četrtek se je sestal v Gorici pokrajinski svet Slovenske skupnosti na prvi redni seji po volitvah. Na dnevnem redu je bila razprava o volilnih rezultatih; v diskusijo, ki jo je načel pokrajinski tajnik Marjan Terpin, so posegli vsi prisotni člani, ki so ugotovili, da je SSk dosegla tudi na teh volitvah dober uspeh, kljub temu da ni v koaliciji z drugimi manjšinskimi strankami uspela izvoliti svojega predstavnika v rimski oziroma evropski parlament. Ugotovljeno je bilo, da je bila izbira SSk
no preteklost: prihaja iz Nemške demokratične republike, kjer je nekaj let sedel zaradi rovarjenja proti državni oblasti. Potem ga je „kupila“ ZR Nemčija za lepe denarce. Kukovičino jajce ali več? Ali pa je tudi v zaporih komunističnih držav podobno kot drugje, da namreč jetniki šele v njih postanejo pravi zločinci, se šele v njih naučijo tega, zaradi česa se morajo zunaj zagovarjati pred sodiščem.
pravilna, saj v danih okoliščinah ni bilo misliti, da bi se drugače opredelili. Ostale manjšinske stranke niso dosegle zastavljenega si cilja, morda tudi zaradi tega, ker so se njihovi volilci odločili za tradicionalne stranke. Slovenska skupnost ima namen nadaljevati na poti sodelovanja in preveriti možnost nadaljnjih skupnih nastopov.
Člani pokrajinskega sveta so nadalje razpravljali o potrebi po reorganizaciji strankinih sekcij in o
bodočem delovanju; prihodnje leto bodo namreč upravne volitve po naših občinah, zlasti važna pa je obnovitev občinskega sveta v Gorici. Prisotni so ugotovili, da je nujna neposredna priprava in stalen stik z volilci ter dobro organizirana volilna propaganda; pri tem pa je treba upoštevati tudi možnost, da se krajevne sekcije in
(Nadaljevanje s 1. strani) odbor tako dobro deluje. Sedemčlanski kontrolni odbor, je dejal Partl dalje, bi v danih razmerah le težko vršil svoje naloge kot celota.
V	komisijah, ki nadzorujeta prodajo in nakup zemljišč (ena za tu-in ena za inozemce), bo pliberško občino odslej spet zastopal izkušeni Ignac Domej (EL), ki je bil že enkrat skozi devet let v tej funkciji. Njegov namestnik bo Valentin Miklin od ÖVP. Po sklepu EL in SPÖ, kateremu se ÖVP ni mogla pridružiti, ker bi Miklina raje videla kot zastopnika v eni izmed komisij, in se ima tako njen pripadnik zahvaliti drugim, da je prišel v obe komisiji kot namestnik.
V	okviru seje so obravnavali tudi še nekatere druge manj pomembne zadeve, zvišali sejnino in
vodstveni organi tako pripravijo, da se bo Slovenska skupnost okrepila in še močneje uveljavila. O teh vprašanjih bo pokrajinski svet ponovno razpravljal po poletnih počitnicah, pokrajinsko tajništvo pa bo sledilo poteku dogodkov na pokrajinski ravni in v posameznih izvoljenih organih, kjer je prisotna Slovenska skupnost.
imenovali prisednike za volitve komandanta požarne brambe. Ko je bil dnevni red izčrpan, je župan še prebral oziroma posredoval vsebino od EL in ÖVP oddanih predlogov. V slovenščini spisan predlog EL se je v glavnem nanašal na odpravo posledic, ki jih povzroča bistriški potok z zajedanjem v bregove na območju Nonče vasi in Vidre vasi.
Odgovornosti v pliberškem občinskem svetu so potemtakem razdeljene, EL in SPÖ sta že po- | kazala odločno pripravljenost se ( spoprijeti s problemi v občini, | ÖVP se je za tokrat bolj izživljala , v vlogi formalističnega drobnja- , karja. Če je to tisto, kar razume Mory pod besedami „izkoristili bomo vse možnosti demokracije“, je Pliberška ÖVP pač zasluženo na tem mestu, kjer trenutno je.
SSk: nadaljevati začrtano pot
Pliberk: sodelovanje v ospredju

teAnikw Uofnudac - tednikov komentan - tednikov kotneniae - tednikov kome
KAREL SMOLLE, član predsedstva NSKS:
('P&LltihcL
maLLlt
karakoo aLi hoja akaLL kale,?
Težki pogoji za slovensko manjšino, ki so jih avstrijske parlamentarne stranke še utrdile z zakonom o narodnih skupnostih (ZNS), se tudi v zadnjem času niso spremenili. ZNS z odredbami vred je prinesel poslabšanje in nikakor izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Zdrava pamet nam pravi, da torej za nikogar, ki ima dolžnost, da se briga za našo usodo, ni potrebe po spreminjanju in reviziji stališča, najmanj za slovenski politični organizaciji in druge soudeležene politične faktorje, ki trdijo, da jim je „vprašanje slovenske manjšine vedno pri srcu“.
Avstrijska vlada, avstrijski parlament, na Koroškem in v Avstriji vodilni socialisti v svoji nadutosti, v jalovosti
hirajoča ljudska stranka ter nacionalni odločujoči prispevek FPÖ niti za ped niso odstopili od „tristrankarskega diktata večine nad manjšino“ (stališče jugoslovanskega zunanjega ministra Vrhovca do ZNS, junija letos v Zagrebu).
Če glede na tako stanje osrednji organizaciji izjavljata — zadnjič na tiskovni konferenci 15. maja 1979 — da od načelnih slovenskih stališč ni kaj odstopati, padajo vendar na slovenske zastopnike, včasih tudi iz prijateljskih ust, očitki trme; nekateri očitki bolj v mehko zaviti, drugi pa kar odeti v krepko grožnjo, npr. Wagnerja, da si bo pač našel take Slovence, ki so mu pogodu.
Na mrtvi točki v manjšinski politiki se tudi po ustanovitvi sosveta za Madžare ni nič spremenilo, in vidi se, da želijo tudi stranke samo mir in pokoj na Koroškem; takemu dogovoru je namreč služil „manjšinski pogovor“ parlamentarnih strank: slovensko vprašanje naj ne moti volilnega boja za deželni zbor. Gotovo pa so vsem, ki so kaj vprašali ali kaj takega želeli slišati, obljubili, da bo prišlo do ukrepov v prid manjšine takoj — po deželno-zborskih volitvah.
Ob neuspehu doseči vsaj skupni najmanjši imenovalec med slovensko in hrvaško manjšino, smo pač eni izjavili, da je manjšinsko vprašanje dolgoročen problem, drugi pa, da je najbolj izgledna politika malih korakov.
Obe resnici za nas nista novi. Kdor pozna našo zgodovino, ve za naš dolgoročni boj in ve tudi za skromnost naših uspehov. Mi koroški Slovenci se že zavedamo, da igra lahko manjšinsko vprašanje v življenju prizadetih držav in v globalnih mednarodnih odnosih včasih prvo, včasih drugo ali celo tretjo vlogo; nam vsem pa je jasno, da se eksistenčni problemi naroda nikoli ne dajo potopiti do
kraja v morje neobveznih besed; spet in spet privrejo na dan in vsakokrat s težje ukrotljivo silo.
Koroški Slovenci ne bomo zrli na ZNS otrpli, kot zajec na kačo, znamo se prilagoditi, tudi pogojem, ki se ne spreminjajo. Smo za politiko malih korakov, ker pozdravljamo vsak ukrep, ki pomaga manjšini; a vsaka majhna rešitev mora dolgoročno koristiti manjšini, s ciljem končne enakopravnosti našega človeka. Smo za dobre odnose med ljudmi in državami, za vse, kar dolgoročno združuje — ne pod jarmom.
Zato je prav, da Jugoslavija kot sopodpisnica državne pogodbe ne odgovarja na vsak Kreiskyjev vzdihljaj z noto, ampak da z vabo „dobrososedskih odnosov, prijateljskega sodelovanja, gospodarske kooperacije in odprte meje“ skuša zaplesti avstrijsko-jugoslovanske odnose. Vendar kita ima tri štrene.
Zato je in bo treba vedno staviti vprašanje manjšine-Mimo in ob vseh predorih in prehodih preko mej je treba reševati vprašanja človeka tostran in onostran Karavank, v njegovi narodno-kulturni enotnosti in njegovih ekonomskih potrebah; saj obstoječi projekti ne smejo služiti le pretoku ljudi in blaga iz evropskega Zapada na Bližnji in Daljni vzhod.
Treba bo postaviti vprašanje vključevanja ljudi iz tega prostora v ta široki razvoj, v to vsestransko sodelovanje, v to ekonomsko kooperacijo, v ta bilateralni in vseevropski tok in pretok.
Treba bo še konkretneje določiti mesto koroških Slovencev v dobrososedskih odnosih, mislim, da prav zaradi tega, ker vsi želimo dolgoročni uspešni razvoj v tem [< prostoru.	c
Mimo reševanja načelnih problemov pač ne bo šlo.
nož tednik

PETER IN DR. GUNHILD KERSCHE:
Bibliografija prevodov v nemščino
„Tihi ambasador“ (kot ga imenuje mariborski Večer) Peter Kersche je že dolgo znan po številnih prevodih slovenske, hrvaške in srbske poezije, ki jih je objavil v kakih petdesetih avstrijskih in nemških književnih revijah in antologijah; slovenski koroški publiki in javnosti je najkasneje znan od 10. Koroških kulturnih dni naprej, ko je predaval o prevodih slovenske literature v nemščino po drugi svetovni vojni („Die slowenische Literatur in deutschen Übersetzungen 1945 bis 1978“). Peter Kersche (roj. 1945) je član znane skupine umetnikov Forum Stadtpark iz Gradca, iz katere izvira vrsta danes najbolj znanih avstrijskih pisateljev kot Peter Handke, Peter Turrini, Wolfgang Bauer in drugi-
V najnovejšem času se Je Kersche pojavil tudi kot soza-ložnik nove avstrijske „revi;e za mednarodno književnost LOG“, ki jo skupno izdaja z Levom Detelom.
Žena Petra Kerscheja Gunhild je doktorirala iz filozofije in je danes nastavljena na celovški univerzitetni knjižnici.
Knjiga pa, ki sta jo Peter in dr. Gunhild Kersche lanskega leta skupno izdala pri založbah Založba za zgodovino in politiko na Dunaju ter pri R. Olden-
bourg-založbi v Miinchnu, je izrednega pomena, ker je prvič zbran pregleden in skoraj docela popoln dokumentacijski material o prevodih jugoslovanske literature v nemščino. V knjigo „BIBLIOGRAFIJA PREVODOV JUGOSLOVANSKIH LITERATUR OD 1775 DO 1977 V NEMŠČINI / BIBLIOGRAPHIE DER LITERATUREN JUGOSLAWIENS IN DEUTSCHER ÜBERSETZUNG 1775—1977“ sta Peter in dr. Gunhild Kersche zajela tudi prevode slovenske literature na Koroškem v nemščino.
Pri registriranju prevedenih knjig sta avtorja uporabljala do sedaj znane nacionalne in regionalne bibliografije, zlasti slavistične in germanistične, bibliografije primerjalne književnosti, koristil jima je Index translationum, založniški katalogi, biografska dela, gledališki listi, katalogi univerz in državnih knjižnic.
Knjiga je razdeljena na sedem temeljnih poglavij. Temu sledijo registri po avtorjih, ljudska književnost, prevajalci, seznam založnikov, avtorjev predgovorov in zaključnih besed, skladatelji, ilustratorji itd. Dalje register naslovov, ki vključuje izvirni in prevedeni naslov, skrajšani naslov in variante naslova, register po krajih izdajanja, seznam radijskih in tele-
vizijskih postaj, ki so predvajale dela piscev ter izbor sekundarne literature.
Iz navedenih poglavij je razvidno, da je France Prešeren prvi slovenski pesnik, ki je v obliki prevedene književnosti predstavljen nemški književnosti. Prešernove „Poezije“ so bile kot prve prevedene, sledjo prevodi „Turjaške Roza-munde“, „Krsta pri Savici“ in „Povodnega moža“.
V drugem poglavju so kronološko naštete antologije in drugi zapisi s prispevki iz jugoslovanske literature. Tu vzemata Peter in Gunhild Kersche kot začetno leto letnico 1775, ko je Friedrich August Clemens Wer-thes iz italijanščine prevedel „Običaje Morlačanov“ Alberta Fortisa.
Sledijo štiri poglavja, katerih obseg sta avtorja omejila s podnaslovom „izbor“. To so v tretjem poglavju kronološko naštete praizvedbe gledaliških del, kjer je prva navedena izvedba Vojnovičeve „Psihe“ 1892 v gledališču Theater am Franziskanerplatz v Gradcu. V četrtem poglavju radiofonske praizvedbe del, v petem izbor emitiranih televizijskih dram ali adaptacij. V šestem poglavju pa izbor uglasbljenih del. Sledijo po abecednem redu našteti dodatki. V abecednem registru
piscev lahko vidimo, da po številu bibliografskih znakov vodi nobelovec Ivo Andrič, od slovenskih avtorjev je najbolj zastopan Ivan Cankar. V registru prevajalcev vodita med sodobniki Milo Dor in Ina Jun Broda.
Predgovor h knjigi je napisal univerzitetni profesor dr. Stanislaus Hafner, v katerem med drugim pravi, da sodobnemu književno-znanstvenemu raziskovanju v perspektivi stojč na poti še mnoge težave. Izid knjige zelo pozdravlja, ker je prav dobro fundirana baza za nadaljnja raziskovanja.
Kerschetovo delo je pomemben kulturni prispevek k boljšemu spoznavanju navedenih literarnih ustvarjalcev. Knjiga prispeva k posredovanju tega kulturnega kroga v nemško književnost. Gre za hvalevreden prispevek h krepitvi sosedskih odnosov med narodi.
To pomembno delo ni samo ustrezen priporočnik za knjižničarje, slaviste, prevajalce, za slavistične in germanistične institute, temveč tudi ustvarjalna pobuda za medsebojno raziskovanje in poglabljanje jugoslo-vansko-nemških literarnih stikov.
Delo Kerschetovih ni le pomembno, ampak pionirsko.
Upamo, da bosta našla še naslednike.
Janko Ferk
V.
Prva bilanca vrtca „Naš otrok"
„Dolžni se čutimo posebno tu na Koroškem, da se čimbolj bavimo z vprašanjem, kaj bomo storili za 21. stoletje. Graditi moramo mostove ljubezni, mostove od človeka do človeka; zato je tudi današnji dan za obe narodnostni skupnosti na Koroškem zgodovinski dan: manjšina je ponudila najimenitnejše, kar ima, ponudila je svo-
Tedaj je bilo prijavljenih osem otrok. Sele po otvoritvi 10. novembra 1978, ko je vrtec bil predstavljen tudi v avstrijskih časopisih in v avstrijski televiziji, so starši prijavili svoje otroke. Tako smo imeli že decembra 25 otrok.
— So samo slovenskogovoreči starši prijavili svoje otroke, ali pa so javna občila vplivala tudi na
i° mladino za gradnjo teh mostov Prijateljstva in razumevanja.“
® To so bile besede Vide Rudol-® fove. predsednice skupnosti ^ otroškega varstva SRS, članice ® izvršnega odbora UNICEF, 10. ® novembra 1978 pri otvoritvi pr-® vega dvojezičnega otroškega ^ vrtca „Naš otrok“ v Celovcu.
- ® 15. julija je čez počitnice zaprl ® otroški vrtec. Pretekla je prva ® sezona in zato smo vprašali ® pomočnico vrtca Anico Zablat-® nik, kakšno je bilo to leto. Z ® Anico Zablatnikovo je govorila % Marica Wernig.
Gospodična Zablatnik, Vi že delate od vsega začetka v tem Vrtcu. Koliko otrok je bilo prijav-'ienih v prvem mesecu?
~~ Da, skupaj z Marijo Moserjevo, ^ je voditeljica otroškega vrtca, delam tukaj že od 11. oktobra 1978.
nemškogovoreče starše, da so prijavili svoje otroke v ta vrtec?
—	Seveda. Imamo v vrtcu tudi samo nemškogovoreče otroke. Saj so se po 10. novembru prijavili pretežno nemški otroci.
—	Koliko slovensko- in nemško-govorečih otrok je bilo letos v vrtcu?
—	Od 25 otrok je govorilo v začetku slovensko samo osem, eden nemško — češko, dva nemško — hrvaško in 14 samo nemško.
—	Zakaj so nemški starši prijavili svoje otroke v ta vrtec?
—	Osebno mislim, da je prijavila polovica otroke zaradi tega, da bi se naučili slovenščine, druga polovica pa jih je prijavila zaradi tega, ker v drugih vrtcih niso dobili prostora.
—	Ali taki starši, ki so otroke prijavili zaradi pomanjkanja prosto-
rov v drugih otroških vrtcih, niso bili skeptični? So imeli kake predsodke napram Slovencem?
—	Pravzaprav ne. Nekateri so bili v skrbeh, če otrok sploh zmore, naučiti se dva jezika naenkrat. Vendar so bili kmalu prepričani o tem, da otroci pri tem nimajo težav in so bili celo veseli, da se otrok nauči še enega jezika. Da povem samo en primer: neka mati, ki je bila v dvomih, ker je otrok v slovenskem vrtcu, je prišla po akademiji, kjer so naši otroci nastopali, k meni in mi s solzami v očeh povedala, kako vesela je, da je otrok ravno v tem vrtcu in da je bil nastop teh otrok zanjo pravo doživetje.
—	Niste imeli v začetku težave z otroki zaradi jezika in so se nau-č:li slovenščine?
—	Ne, nisva imeli nobenih težav. Govorili sva nemško in slovensko z otroki, tako da so najprej sploh dobili občutek za jezik. Otroci se radi učijo slovenščine, ker še nimajo predsodkov napram Slovencem in so še bolj sproščeni. Tako da lahko trdim, da 80% nemško-govoreših otrok razume vse slovensko in da znajo že veliko slovenskih besed. Pri oblikovanu stavkov imajo sicer še nekaj težav, a prepričana sem, če bodo še drugo leto v našem vrtcu, da bodo znali tudi govoriti.
—	Bo večina otrok spet prišla?
—	Na pogovornem večeru s starši so bili vsi zadovoljni z najino vzgojo in nobeden ni odjavil svojega otroka. Šest otrok nas bo sicer jeseni zapustilo, ker morajo v šolo.
—	Imate za jesen dosti prijav?
—	Imamo jih toliko, da smo morali že staršem, ki so hoteli prijaviti otroka, odpovedati.
—	Kako se pa počutijo otroci v vrtcu? Radi pridejo?
—	Lahko rečem, da vsi radi pridejo. Dosti otrok je, ki sploh nočejo več domov, ko pridejo starši ponje.
#	Vsekakor je to zelo lep uspeh
#	vrtca „Naš otrok“. Res gradi © mostove med slovenskim in ® nemškim narodom. Škoda, da ® je otroški vrtec zgrajen samo ® za 25 otrok. Zato bi bilo treba, ® da bi ustanovili še več takih ® vrtcev, kjer bi se otroci naučili ® oba jezika. Da pa je vrtec tako ® uspešen, k temu sta doprinesli ® veliko tudi voditeljica Marija ® Moser in pomočnica Anica Za-
#	blatnik. Zato njima velja veliko
#	hvale skupaj z željami za še ® mnogo uspeha pri tem požrtvo-
#	valnem delu.
KNJIGA TEDNA „janko ferk / maks domej / sigi hobel / jože kuess / samoumevnost nesmisla / das selbstverständliche des sinnlosen“.
Knjigo sta izdala SLOVENSKI INFORMACIJSKI CENTER (SIC) in KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA (KDZ). Kupite jo lahko v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Naročiti jo je možno pri SIC, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec. „samoumevnost nesmisla“ — 120 strani, cena 40.—
r
Dragi rojak!
Namen tega pisma je, nakazati problem financiranja prevoza ODER MLADJE in MLADJE LUTKE.
Nedvomno sta ti dve skupini že ogromno storili za predšolsko in šolsko dvojezično mladino na južnem Koroškem.
Dejavnost teh dveh skupin se razprostira od Žvabeka do Zilje. Glavni cilj, ki se je zastavil ob ustanovitvi, bodisi pri LUTKAH kot tudi pri ODRU MLADJE je bil ta, da se ponese lepa slo-
KDZ: avtomobil za večjo mobilnost lutkarjev in odra
venska knjižna beseda v vse kraje naše dvojezične KOROŠKE. Življenjskega pomena za vsako manjšino je, da pospešuje naraščaj in si tako ustvari bazo, na katero lahko gradi.
NAŠA BODOČNOST LEŽI V MLADIH IN TE POSPEŠEVATI JE NAŠA DOLŽNOST!
Čeprav je skupina lutkarjev proslavila že svojo 200. PREDSTAVO, ODER MLADJE pa je dospel do lepe številke nastopov v svojem kratkem obstoju; 50. PREDSTAVO je namreč uprizoril na Zilji, kjer slovenstvo še prav posebno potrebuje slovenski „kulturni kruh“.
Za to bujno dejavnost potrebujeta oba ODRA finančno podporo za nabavo svojega lastnega kombija. Trenutno smo prisiljeni najeti za vsako prireditev prevoz, ki nas ogromno stane — odločili smo se za samopomoč.
Upamo, da bomo naleteli na odprta srca, ki znajo ceniti kulturno dejavnost, še prav posebno dejavnost, ki je naslovljena na naše najmlajše.
Naprošamo Vas, da po Vaši zmožnosti prispevate Vaš delež.
Le s skupno pomočjo nam bo uspelo še v nadalje efektivno delovati na terenu, delovati za dobrobit celotnega slovenskega naroda. Mi smo pripravljeni vnaprej razdajati naš prosti čas za nastope in naj pri tem pomanjkanje denarja ne bo ovira, katera bi to dejavnost onemogočala.
Prosimo Vas, da po svojih zmožnostih prispevati delež na konto, ki smo ga odprli pri Posojilnici Celovec, Kolodvorska cesta 1, številka konta 3050 (KDZ-kombi).
Že vnaprej za Vašo široko-grudnost prav lepa hvala!
KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA

Brnca: zvonovi so zapeli ...
Podobno kot v številnih drugih farah ima tudi brnško zvonjenje zelo razgibano preteklost. Samo en zvon je preživel prvo polovico tega stoletja, in sicer najmanjši. Ko je še ta počil, je bil skrajni čas, da so Brnčani poskrbeli za nove zvo-
Kronika Stare vasi
Konec meseca Rožnika letos je praznovala 80-letnico življenja Helena Petek, pd. Kordeževa Lenca kot o kličemo vsi, ki jo spoštujemo.
Kordeževa Lenca izhaja iz narodno zavedne rodbine. Saj je Kor-dežev dom dal v teku dveh generacij našemu narodu duhovnika v osebi pokojnega Franca Petka, ko-mendatorja na rebrški fari, ki že 65 let počiva na rebrškem pokopališču.
Nadalje je izhajal (tudi že pokojni) od Kordeževega doma naš nekdanji narodno-socialni deželni poslanec dr. Franc Petek, ki je svojo zdravniško prakso izvrševal v tako imenovanem mestu Evrope v Velikovcu.
Kako priljubljen je bil pokojni zdravnik dr. Petek med prebivalstvom, posebno še med mladino mesta Velikovec. O tem mi je pred 24 leti pripovedoval, takrat še mladenič, ki ima danes moderno trgovino ob obali Vrbskega jezera in v Celovcu. Sicer stanuje zdaj Kordeževa Lenca čisto sama na domu, a k njej prihajajo naši slovenski časopisi in knjige, katerih naročnik je Kordeževa hiša zmeraj bila. Tudi poti do farne cerkve se slavljenka ne ustraši, kljub svoji častni starosti.
Častni slavljenki želimo še nadaljnjih zdravih in sončnih let!
• ŽAMANJE
V petek zvečer je priredilo SPD „Vinko Poljanec“ iz Škocijana „Pester večer“ za letoviščarje in domačine v gostilni Picej na 2ama-njih. Učiteljica Helka Mlinar je pozdravila občinstvo v slovenščini in nemščini. Gospa Yvonn Wölbl, rojena Holandka, a je sedaj že nekaj let poročena na Koroškem, je pozdravila holandske goste v ho-landščini. Nato jim je še razložila položaj koroških Slovencev, delovanje SPD „Vinko Poljanec“ in aktivnosti ter potovanja Tria Korotan. Moški pevski zbor „Vinko Poljanec“ je zapel nekaj slovenskih pesmi, eno nemško in eno holandsko. Trio Korotan pa je z instrumentalno glasbo in s pesmimi razveselil navzoče. Posamezne točke programa je povezovala gospa Mlinar, program Tria Korotan pa je napovedoval Franc Starc. Obe pevski skupini vodi Hanzi Ke-žar. Občinstvo je bilo zelo navdušeno nad programom, posebno holandski gostje, in so se nastopajočim zahvalili z močnim ploskanjem.
Po pevskem programu je še zaigral za ples znani Obirski kvintet.
ČESTITAMO!
Pred kratkim je dosegel magisterij Mirko Isop, župnik iz Skoci-jana. V svoji diplomski nalogi je analiziral dvojezični verouk na Koroškem. NT čestita magistru Isopu!
V sredo, 24. julija 1979, je v celovški bolnišnici po dolgi težki bolezni zaspal v starosti 69 let vsem znani Franc Kušej iz Šmihela. Pogreb bo v petek, 27. julija 1979, ob 15.00 na pokopališču v Šmihelu.
SMRT NA DJEKšAH
0 V ponedeljek je na Djekšah nepričakovano umrl znani trgovec in krojaški mojster Anton Napetsch-nig v starosti 73 let. Pogreb je bil v četrtek.
nove in dali popraviti starega. Farani, pa tudi javne ustanove in podjetja, vsi so segli globoko v žepe in tako omogočili nadomestilo za zvonove, ki so jih prvič odpeljali v prvi svetovni vojni in potem — na novo kupljene — spet v drugi vojni.
Brnška župnija pa se v nedeljo, 22. julija, ni veselila samo novih zvonov, tudi sicer se je farna cerkev in njena bližnja okolica prikazala v praznični obleki. Župnik Maksimilijan Stindl je z veseljem in upravičenim ponosom mogel poudariti v pozdravnih besedah, da je tega za faro tako pomembnega dne mogoče opozoriti na prenovljeno zunanjost cerkve, da je bilo v zadnjem času popravljeno pokopališče in so bila ob njem urejena parkirišča, da je bilo olepšano tudi župnišče.
Nova zvonova z dvojezičnim napisom sta posvečena sv. Mihaelu kot farnemu patronu oziroma Mariji sedmih žalosti v spomin padlim vojakom obeh vojn. Skupaj tehtata skoraj 900 kg. Res zaslužijo farani za tak finančni napor vse priznanje, posebej pa imajo zasluge čla-
'ni odbora, med katerimi je po svoji agilnosti izstopal inž. Slavko Ga-lob, ki je pripravljal in nadziral delo, zbiral sredstva in še kaj.
Nedeljska slovesnost je potekla zelo harmonično in dostojno. Mašo s slavnostnim nagovorom je imel kancler Mihael Krištof kot osebni delegat krškega škofa. Tako pozdrav kot liturgija in pridiga sta bili dvojezični. Med mašo je prepeval Singkreis Fürnitz, pri sami slovesnosti pa je poleg tega še zapel brnški cerkveni zbor, ki je žal zadnja leta molčal, pa so ga ob tej priložnosti spet oživili. Energično vodstvo Aleksa Schusterja je dalo starim cerkvenim pevcem novega veselja in če bi mogli motivirati nekaj mlajših pevcev, bi cerkveno petje na Brnci lahko spet postalo bolj atraktivno.
Brnčani so se z velikim navdušenjem udeležili svojega farnega praznika. Zdaj se bo pokazalo, če bodo novi zvonovi — kakor je izrazil slavnostni pridigar — imeli tudi še trajni učinek, da pritegnejo prebivalstvo v svoje duhovno območje in s tem doprinesejo svoje k dobrososedskemu življenju na vasi.
GLOBAŠKA POLETNA NOČ Prireditelj: SKD v Globasnici Kraj: Šoštar v Globasnici Čas: sobota, 4. 8. 1979, ob 20. uri Igra ansambel LOJZETA SLAKA
SRD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu vabi na
POLETNO NOČ
ki bo v soboto, 28. 7. 1979, ob 20.00 v šotoru za občino v Šentjakobu v Rožu.
Igra znani ansambel „Fantje treh dolin“.
SRD „Zarja“ v Železni Kapli vabi na
SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
ki bo v nedeljo, 29. 7. 1979, v Železni Kapli.
Spored:
13.30: Godba na pihala (koncert na zbirališču pred glavno šolo)
14.00: Povorka sodelujočih folklornih skupin iz Koroške in Slovenije do hotela „OBIR“ in tam folklorni nastop Sledi ples na prostem z ansamblom „Obir-kvintet“
Gostje in domačini prisrčno vabljeni!
SRD „Obir“ na Obirskem prisrčno vabi na tradicionalni
4. POHOD NA OBIR v nedeljo, 29. 7. 1979, ob 13. uri zbirališče na vrhu Obirja (2142 m). Za novince najbolj ugoden pristop: vožnja do Kapelške koče (Eisen-kappler Hütte) z avtomobilom. Od tam približno 90 minut peš poti!
V nedeljo, 29. 7. 1979, je na Peci pri Veškem stanu ob 10. uri sveta maša.
CERKVENI KONCERT Priredite!: Cerkveni zbor v Ločah Kraj: Farna cerkev v Ločah Čas: sobota, 28. 7. 1979, ob 18. uri
Sodelujejo:
ga. Margarethe Pressl, Dunaj ga. prof. Hedi Pohl, Dunaj Vmes bo pel domači cerkveni zbor
FOLKLORNI VEČER Prireditelj: SRD „Vinko Poljanec“ v Škocijanu
Kraj: Farna dvorana v Škocijanu Čas: sobota, 28. 7. 1979, ob 20. uri Gostuje: Folklorna skupina KARAVANKE iz Tržiča Med odmorom bo pela ROMANA OGRIN ter domači moški zbor „Vinko Poljanec“
Ljubitelji slovenske pesmi in plesa prisrčno vabljeni!
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
Prireditelj: SPD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni Kraj: Breznikov camp ob Zablatniškem jezeru Čas: petek, 3. 8. 1979, ob 20. uri Sodelujejo:
Folklorna skupina SPD „Zarja“ iz Železne Kaple Trio „Korotan“ s pevci Mešani pevski zbor našega društva „Danica“
Slovensko prosvetno društvo „Srce“ in hotel Rutar vabita na FOLKLORNI VEČER ki bo v četrtek, 2. 8. 1979, ob 20.00 pri Rutarju v Dobrli vasi Nastopajo:
MPZ „Srce“
Folklorna skupina iz Železne Kaple ter
Kvintet „Obir“ (po prireditvi ples)
KASETE MOŠKEGA ZBORA SPD „KOČNA“ dobite pri odbornikih SPD v Svečah, na tajništvu KKZ in v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. Cena 100.— šilingov.
Program	potovanja
na Poljsko	
od 2. do 6. septembra 1979:	Četrtek, 6. septembra:
Nedelja, 2. septembra:	5. dan: Dopoldan je prost za
1. dan: 14.20: udeleženci se se-	osebne oglede ali nakupe,
stanejo na celovškem letali-	kosilo.
šču.	12.00: prevoz z busom na le-
15.20: odlet iz Celovca (med	tališče.
poletom prigrizek na krovu).	14.00: odlet iz Krakova (med
17.30: pristanek na krakov-	poletom prigrizek na krovu).
skem letališču. Nato z bu-	16.10: pristanek na letališču
som prevoz k hotelu — večerja, prenočevanje.	Celovec.
Ponedeljek, 3. septembra:	Cena za osebo:
2. dan: Po zajtrku celodnevni	Soba z eno posteljo (samo na
program v Čenstohovi. Skup-	pismeno zahtevo) za osebo šil.
na sv. maša in ogled Jasne	3900.— + šil. 360.—. V tej ceni
Gore. Večerja, pernočevanje	je že upoštevano zadnje povi-
v Krakovu.	sanje letalske tarife!
Torek, 4. septembra:	Naše storitve:
3. dan:	Po zajtrku poldnevno	Polet z modernim reakcijskim
krožno potovanje v Krakovu	letalom Ceiovec-Krakov-Celovec,
in ogled mesta. Popoldan izlet	letalske tarife, oskrba na krovu,
k solni jami Wieliczka. Ve-	20 kg osebne prtljage, prevoz
cerja, prenočevanje v Kra-	na stanovališče, 4 celodnevni
kovu.	penzion v Krakovu, dveposteljne
Sreda, 5. septembra:	sobe s kopalnico ali prho, WC,
4. dan:	Po zajtrku nadaljnji	dvoje poldnevnih krožnih poto-
ogled Krakova in obisk rojst-	vanj v Krakovu, izlet v Wielicko,
nega kraja papeža Janeza	Oswiecim, potno vodstvo na
Pavla II. Popoldan izlet v bivše taborišče Oswiecim.	Poljskem v nemščini.
Tam sv. maša. Večerja, pre-	Prijave sprejema:
nočevanje v Krakovu.	Dom v Tinjah do 2. avgusta 1979.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na
Folklorni večer
v sredo, 15. avgusta 1979, ob 19.30 v kulturni dvorani občinske hiše v Šmohorju.
Gostuje: Otroška folklorna skupina pionirskega doma „KARPOŠ“ iz Skopja.
V četrtek, 16. avgusta 1979, bo ta folklorna skupina gostovala nekje v Podjuni. Točen kraj bomo objavili v naslednji številki.
Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak“ na Kostanjah vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
Prireditelj: SPD „Drabosnjak“ na Kostanjah
Čas: sobota, 4. 8. 1979, ob 20. uri Kraj: kulturni dom v Vrbi
Sodelujejo:
Ansambel Hanzija Artača Mešani pevski zbor in dekliški oktet iz Sel pod vodstvom Francija Čertova Folklorna skupina iz Sel pod vodstvom Mire Oraže
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na uprizoritev
Mikelnove dramatizacije novele koroškega pisatelja Prežihovega Voranca
SAMORASTNIKI
v soboto, 4. 8. 1979, ob 19.30 in v soboto, 11. 8. 1979, ob 19.30 na prostem (v bližini Vazarja) v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu v Podjuni
V primeru slabega vremena bosta predstavi v nedeljo, 5. 8. 1979, in nedeljo, 12. 8. 1979, ob istem času in na istem prostoru.
DOM v TINJAH
V nedeljo, 29. 7. 1979, ob 20. uri
SKIOPTIČNO PREDAVANJE
„Druga Koroška — umetnost in zgodovina kot sooblikovalki dežele“
Predavatelj: dir. Erich Stenutz
JESENSKO ROMARSKO POTOVANJE V NEVERS IN LURD
— septembra — vodi Pater Jakob, vozi Sienčnik.
V „Nedelji“ smo objavili to potovanje. Nastala je sprememba z ozirom na čas. Šli bomo teden dni pozneje. Zato so možne tudi še prijave, toda najkasneje do prvega avgusta. Prijav je že toliko, da bomo morali vzeti večji avtobus. Stane 5000.— šilingov. Pišite na naslov: P. Jakob, Pfarrhaus Lind ob Velden, 9220 Velden.
PASIJONSKE IGRE V ERLU NA TIROLSKEM
11. avgusta 1979: Pasijonsko potovanje v Eri
za župnije: Suha, Žvabek, Globasnica, Nonča vas, Pliberk, Šmihel, Kazaze.
18. avgusta 1979: Pasijonsko potovanje v Eri
za župnije: Železna Kapla, Rebrca, Žitara vas, Galicija, Mohliče, Kamen, Tinje.
15.	septembra 1979: Pasijonsko potovanje v Eri
za župnije: Brnca, Št. Lenart, Gorje, Bistrica, Št. Jurij, Šteben, Št. Pavel, Blače, Melviče, Brdo.
16.	septembra 1979: Pasijonsko potovanje v Eri
za župnije: Gorenče, Ruda, Šmarjeta, Št. Peter, Št. Rupert, Želinje.
22. septembra 1979: Pasijonsko potovanje v Eri
za župnije: Kapla ob Dravi, Št. Janž, Sveče, Podgorje, Št. Jakob, Pečnica, Loče, Malošče.
Cena: za vstopnino in za vožnjo: 390.— šilingov.
Prijave sprejema Dom v Tinjah, 9121, tel.: 0 42 39 / 642.
M
InoS tednik| .
IZ DRUGIH ČASOPISOV:
Na obzorju še nič novega
Ob koncu prejšnjega tedna so predstavniki Radenske pripravili v hotelu Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru tiskovno konferenco za jugoslovanske časnikarje. Čeprav je beseda največ tekla o poslovanju hotela, ki ga upravlja Radenska, je bilo srečanje priložnost za izmenjavo mnenj o zdajšnjih političnih razmerah na avstrijskem Koroškem, kot jih vidijo in predvsem občutijo Slovenci.
„Na političnem prizorišču je prišlo v zadnjem času do nekaj novih zapletljajev,“ je povedal Filip Warasch, tajnik narodnega sveta koroških Slovencev. „Najprej tu nedavni sestanek zveznega kanclerja Krei-skega s predstavniki vseh treh strank, zastopanih v parlamentu. Na tem pogovoru so poudarili, da bodo spoštovali tristran-karski sporazum glede politike do manjšin v Avstriji. Posledica oziroma konkretni rezultat pogovorov pa sta tudi sklepa, da bo Kreisky ponovno pozval ustrezne organizacije, stranke, v sosvete, proti manjšini pa je naravnana tudi odločitev o izdaji ,bele knjige', pisanja o pravicah koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov."
— Zakaj ta knjiga?
„To je — kot kaže vnovično darilo heimatdienstu, ki je tudi sam načrtoval tako izdajo. Zvezne stranke so to breme heimatdienstu odvzele, ker menda potrebujejo dokument, s katerim bi pokazale manjšinam doma in mednarodni javnosti pravo resnico, ki jo, kot pravijo one, mi predstavniki manjšine zakrivamo in pačimo.“
— In razmere na Koroškem?
„Ob pripravah na deželne volitve so Koroško razdelili na več volilnih okrožij. S tem želijo onemogočiti vsaki manjši skupini, da bi kandidirala in dobila mandat. Mi koroški Slovenci bi zdaj potrebovali v vsakem okrožju 8000 glasov. Da ne bi uspeli, so z volilnimi okrožji priključili k vsakemu dvojezičnemu območju še vsaj eno nemško.
Zanimiv in še bolj značilen je tudi predlog iz Celovca, da bi poimenovali enega od trgov po Antonu Janežiču. Kot veste, predlog ni uspel zaradi .demokratičnega vzdušja' in miselnosti, ki vlada na Koroškem. Vzdušje in miselnost, luč in podobo, čemur je mogoče reči ,na obzorju nič novega', kažejo tudi priprave na 60-letnico plebiscita, ki bo prihodnje leto. Evforija se že stopnjuje."	-mm-
Večer, torek, 17. 7. 1979
Dobrla vas: slovenska prireditev za letoviščarje
V mesecih tujskega prometa se občinski tujsko-prometni uradi prizadevajo gostom pokazati kulturne svojstvenosti koroških krajev. V ta namen občine prirejajo svoje „Kulturabende“. Ob tej priliki se je kazala vedno le nemška pesem in koroška kultura se je prikazovala kot nemška kultura.
Ko so pred leti v Dobrli vasi spet poživili prosvetno društvo „Srce", so ga tudi vključili v občinski program kulturnih prireditev. Zadnja tri leta so že nastopali s svojim mešanim zborom in folklorno skupino v hotelu Rutar v Dobrli vasi in penzionu Florijana Sienčnika, pd. Hojnika v Mokrijah.
Letos pa se je društveni odbor odločil, da razen v teh dveh lokalih nastopi tudi v svojem „Kulturnem domu" za tuje goste. Dne 22. julija, ob 20. uri zvečer, je bilo tako daleč. Malo jih je že skrbelo, če bodo tuji gostje v društveno dvorano tudi res prišli. Cel popoldan in zvečer je deževalo, kar je zaskrbljenost odbora še povečalo. Spogledovali so se: Kaj bo?
2e pol ure pred začetkom pa je prišlo vseh 50 holandskih gostov od Hojnika. Številno so prihajali tudi drugi gostje: Holandci, Nemci. Prišlo je tudi mnogo domačinov. Dvorana se je polnila — postajala nabito polna. Ljudje so morali stati že na hodniku pred dvorano. Mnogo tistih, ki so prihajali še po osmi uri, je moralo spet oditi.
Ob 20. uri se je odprl zastor. Mešani zbor SRD „Srce" je goste pod vodstvom Albina Krajnca pozdravil z „Zdravico", kar je z ozirom na mnoge navzoče tuje goste bilo zelo primerno. Nato je navzoče pozdravil društveni tajnik Mar-
tin Pancfel, ki je prevzel nalogo napovedovalca in povezovalca. Začel je kar holandsko, kar je pri teh že povzročilo, da jim je začelo srce više biti. Nadaljeval je nemško, ker to razumejo tudi Holandci. Predstavil je Hanzija Artača in njegov ansambel, ki se je med tem že postavil na oder. Povedal je, da so pesmi, ki jih bo predvajal ta ansambel, kompozicije vodje ansambla Hanzeja Artača, koroškega Slovenca, da so torej pristno slovenske, da jih je skomponiral na besedilo slovenske koroške pesnice Milke Hartmanove. Čestital je Hanzeju Artaču in njegovi skupini k prvi nagradi, ki so jo med 16-imi konkurenti dobili letos julija v Števerjanu pri Gorici. S tem je bila dana osnova za navdušeno pričakovanje, ker so gledalci sedaj vedeli, da imajo pred seboj kvalitetne umetnike.
Napovedovalec je napovedal tri Milkine pesmi: „Slovenska zemlja", „Pridi k meni" in „Stara polka". Vse tri so kompozicije vodje ansambla. Po odigranih komadih je bilo navdušenje veliko.
Nato je v podjunskih narodnih nošah nastopila dobrolska folklorna skupina. Z Liziko Pasterk, učenko Slovenske gimnazije na čelu, je priplesalo na oder osem parov dobrolske mladine. Pripomniti je treba, da je polovica od teh — učencev Slovenske gimnazije. Z veseljem je bilo gledati, kako eksaktno so izvajali od učitelja Mi-klana njim priučene korake in s kakšno lahkoto so se ob godbi Rebernika vrteli po odru. Tudi gostje so bili navdušeni. Saj so kot simpatizerji koroških Slovencev tudi oni z veseljem gledali razigrano slovensko mladino.
Radenska in Korotan: bilanca
Podjetje Radenska je na tiskovni konferenci, ki je bila 11. julija 1979, informiralo o svojem poslovanju v tem letu, v katerem so dosegli dobre rezultate v prodaji proizvodov TOZD Mineralna voda in v turističnem prometu.
Prodaja mineralne vode v tem polletju je narasla za 10,4%, to je za 9,2% več kot je bilo načrtovano. Prodaja brezalkoholnih pijač je v porastu kar za 19%, s tem pa je presežen tudi načrt za 15%. Prodaja je narasla ne samo na domačem trgu, ampak tudi na tujem. Prodaja mineralne vode na tujih tržiščih se je zvišala v tem polletju za 11% kot v enakem obdobju lanskega leta in za 4% več kot so pričakovali. Največ izvozijo v Avstrijo in sicer 64% vse izvožene količine, v Nemčijo 16%, v Italijo 13% ostalo pa v ZDA, Kanado, Švedsko, Dudai itd. V Avstrijo se je
Slovenji Plajberk: uspehi društva
Ni še preteklo celih treh mesecev, odkar so izvolili v Slovenjem Plajberku nov odbor kulturnemu društvu „Vrtača". Tedaj so si rekli, da je skupna naloga poživiti oziroma oživiti kulturno dejavnost med domačini, še posebej med mladino. Da to niso bile samo pisane besede, so dokazali s svojo učinkovito kulturno delavnostjo v 2adnjih mesecih.
2 delom so začeli v nedeljo, 13. maja, s predstavo filma „Povest o dobrih ljudeh" Miška Kranjca. Film Prikazuje idilično zasanjano prekmursko naravo, kmečke ljudi s svojimi življenjskimi bolečinami in neizpolnjenimi željami. V njem je čutiti nasprotje med meščansko druž-
bo in preprostim podeželskim ljudstvom. Vsebina in celotna problematika filma je prikazana skorajda pravljično, brez pravih napetih in epskih elementov.
Ker je bila pač ta prireditev po dolgem „kulturnem" molku, se je je udeležilo le skromno število Plajberžanov.
Štirinajst dni navrh so gostovali v Slovenjem Plajberku Bilčovščani s svojo komedijo „Svojeglavček". Tokrat je bila dvorana pri Foltu nabito polna in predvsem mladina se je to soboto prijetno zabavala. V nedeljo, 10. junija, so skupaj s planinskim društvom organizirali 8. srečanje zamejskih planinskih društev pri Podnarju pod Vrtačo. Pe-
Nato je Martin Pandel napovedal, da bo mešani zbor „Srce" zapel Tomšičevo harmonizacijo pesnitve koroškega Slovenca Valentina Polanška „Glej vrh Obirja“ in narodno pesem „Pod ankičem postajava" po priredbi Luka Kramolca. Nadalje je naznanil koroško nemško narodno pesem „Wia sehen is’, wenn i sig di Sun aufgehn“ Anderluhja.
Spet je nastopil ansambel Hanzija Artača s tremi Milkinimi pesnitvami: „Bi rada se možila", „Rozalija" in „Ob reki Dravi". Vse tri so kompozicije Hanzeja Artača, od katerih mu je zadnja prinesla že omenjeno prvo nagrado. Navdušenje občinstva je bilo veliko. Dvorana je bobnela in Artač je moral dodati.
Še enkrat je nastopil društveni mešani zbor s petimi pesmimi in svoj program zaključil s pesmijo: „Lipa zelenela je". Napovedovalec je
razložil tudi simboliko te pesmi, ki pravi, da lipa spet ozelenela bo.
Zaključil se je večer s še enkratnim nastopom folklorne skupine, pri katerem je zadnji par pometel vse plesalce čez oder, kar je pri gledalcih zbudilo mnogo smeha.
Nasmejanega obraza so gostje odhajali in nastopajoči so bili zadovoljni, da so imeli priliko nastopati pred tako številnim in tako hvaležnim občinstvom. Tudi Hanzi Artač je obljubil, da bo še rad prišel.
Še eno: napovedovalec si je bil v svesti, da je večer namenjen predvsem tujim gostom in je zato napovedoval predvsem v nemškem jeziku, pri čemer pa je vedno spet poudarjal, da gre za slovensko kulturo. Seveda pa ni pozabil tudi domačine pozdraviti in jih nagovoriti v slovenskem jeziku.
L. S.
Letovanje - otrok na morje -še prosta mesta!
Akcija letovanj otrok na morje je v polnem teku! Nekaj mest za naslednja termina imamo še prostih in prosimo starše, da čimprej prijavijo svoje otroke kar po telefonu: 72 565 28 (Kattnig), 85 235
(Hudi) — obe številki v Celovcu.
Na morju se nudi otrokom poleg oddiha možnost, da pri igri vadijo svojo slovenščino in spoznajo naše rojake iz Slovenije. Cena ca. 100.— šilingov na dan.
povečal izvoz za 7%, v Nemčijo za 15%, v Italijo za 17%, v Švedsko pa za 11%.
Tudi turistični promet se je za nekaj odstotkov zvišal, toda to samo v jugoslovanskih podjetjih. Turistični promet TOZD Radenska je v 1. polletju v porastu v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 8%.
V sklop TOZD Radenska spada tudi hotel Korotan v Sekiri ob Vrbskem jezeru. Hotel so 1978/79 prenovili (stroški 10,7 milijonov šilingov). Predvideno je, da bodo pri nadaljnji restavraciji potrebovali še 20 milijonov šilingov. V obnovljenem traktu imajo sedaj 72 ležišč. Sedaj bivajo v hotelu predvsem holandski in angleški gostje. Le nekaj nemških gostov je na dopustu v Korotanu, ki pa so individualisti. Trenutno je nastavljeno v hotelu približno 20 oseb.
Hnzor z lanskoletnega letovanja na morju: skupina iz Šentjakoba v Rožu.
Razstava Jakčevega dela
ster program in ples pod Podnar-jevo lipo sta pritegnila veliko množico planincev in njihovih prijateljev od blizu in daleč.
Doslej najbogatejša prireditev pa je bila v soboto, 14. julija, pri Sereinigu v Podnu. Z ozirom na to, da je naš kraj izrazit turistični kotiček, smo tokrat priredili dvojezičen kulturni večer. Poleg pevskega in glasbenega programa, ki so ga oblikovali hodiški tamburaši, naš domači kvartet in Danica Cer-tov, sta nastopila še Hanzi Wieser in Mirko Lausegger z bogatim povezovalnim tekstom iz del J. F. Perkoniga in našega domačega izobraženca — bukovnika H. Sa-šelna. (NT je poročal).
Svojo 80-letnico je praznoval sloviti slovenski slikar in grafik akademik Božidar Jakac med koroškimi Slovenci. Ob tej priložnosti so v auli slovenici v Celovcu odprli razstavo portretov slovenskih kulturnih in javnih delavcev.
Obširno jubilejno razstavo Jakčevega opusa (260 del, olja, risbe, grafike in pasteli) pa so odprli ob navzočnosti najvišjih predstavnikov kulturnega in političnega življenja SR Slovenije v likovnem razstavišču Riharda Jakopiča na ljubljanskem Gradišču v četrtek, 19. julija. Lično opremljeno likovno razstavišče (ob temeljih starorimske Emone) je bilo do kraja napolnjeno, med gosti so bili tudi zastopniki obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, NSKS in ZSO.
Razstavo je priredila Moderna galerija v Ljubljani. Od predstavnikov javnega življenja je spregovoril predsednik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič in v svoji hvalnici ovrednotil delo slovitega umetnika, ki se je v najhujših časih pridružil osvobodilnemu gibanju slovenskega naroda.
V svojem nagovoru se je Jakac zahvalil vsem, ki so omogočili to razstavo. Časti mu je preveč, je dejal, saj je skromen človek, ki je samo izpolnil dolžnost; izrabil je samo talent, ki mu je bil dan. Še prav posebej pa se je zahvalil za odličja, ki jih je sprejel ob svojem življenjskem jubileju; med njimi je tudi odlikovanje predsednika Tita.
Prepir zaradi meje...
Zelo draga je nova meja med zemljišči obirskih kmetov Maksa Varha, pd. Peruča in Feliksa ter Marije Hribar. Stroške procesov mora kriti Maks Varh, ki je zgubil vse procese do najvišje instance.
Gre za zemljišče na Obirju, kjer naravnih meja niso mogli več razlikovati. Posestnika se nista zedinila, zaradi tega je Varh tožil. So-
dišče je slišalo izjave 50 (!) prič. — Maks in Marija Hribar sta zmagala v vseh instancah.
Kot zastopnika Hribarjevih sta fungirala najprej odvetnik dr. Franci Zwitter, nato pa dr. Gottfried Hammerschlag. Varha je zastopal velikovški odvetnik dr. Siegfried Račk.
Čriček in mravljinčja kraljica
Nekoč je živel čriček iz družine murnov. Kot je v tej družini že od nekdaj navada, se ni bil izučil ničesar drugega kot malo praskati po goslih in pri tem poskakovati po travi ter plašiti ljudi. In to je tudi srčno rad delal vse poletje.
Tralali in tralala, življenje je pa res lepo.
Tako je čriček prepeval in godel. Potem je s svojimi dolgimi nogami poskočil in ravno je hotel začeti svojo pesmico znova, ko se je nenadoma znašel pred neko mravljo.
„Hop,“ je rekel, „ne zamerite!“
„2e dobro," je odvrnila mravlja in je hotela hitro mimo njega.
Vedeti moramo namreč, da so mravlje zelo marljivo ljudstvo. Prebivajo v velikem podzemeljskem mestu in imajo kraljico. Ta skrbi za to, da vsi poleti zbirajo zrnje in listje in vse, kar je užitnega. Nato vse posušijo in vložijo v kozarce za zimo.
To je vedel tudi naš čriček. Toda njemu ni bilo do takega življenja, še celo norčeval se je iz njega. Zato je zadržal mravljo, uglasil gosli in zapel:
Tralali in tralala, življenje je pa res lepo.
Kraljica ni odgovorila nič, le resno je gledala in nato odvihrala s svojim spremstvom.
Čričku je bilo to prav vseeno. Ni mu bilo mar, kaj si mislijo drugi ljudje. Se najmanj pa je pustil, da bi njegovo dobro voljo pokvarila kaka kraljica.
Z enim samim skokom je zapustil mravlje in takoj spet začel gosti in peti:
Goslaču je pa res lepo, ker goslice ima, kraljica pa goslala ne bo, ker delati le zna.
In tako je čriček prepeval in igral vse poletje. Ko je prišla jesen in so postali listi rumeni in rdeči, je samo dejal: „Nič zato. Če je vse zeleno, je prav dolgo-
časno. Pisane barve so bolj vesele.“ In prepeval ter godel je kar naprej, čeprav so mu poplesavali pisani listi okrog ušes.
Naenkrat je prišla zima. Vse je bilo globoko pod snegom, nikjer ni bilo več videti listja, — ne zelenega ne pisanega. Sprva se je čriček delal, kot da mu je vseeno. Dopovedoval si je, da je bela barva tudi zelo lepa, in pričel je sestavljati pesmico o ledu in snegu. Toda ni našel primerne rime. Tudi lačen je postal in zeblo ga je. Njegov frak je bil sicer res smešen, toda zapeti ga ni mogel. Ivje na drevju se je res krasno bleščalo, a jesti ga ni mogel. Končno se je čriček vdal: Ves prezebel in lačen je sedel v sneg in od srca zavzdihnil.
Tedaj so se odprla vratca in neka mravlja je pogledala ven: Bil je pri vhodu v podzemeljsko mravljinčje mesto.
„Ali si priden fantič?“ ga je vprašal bankir.
„Sem.“
„Za katero stranko pa boš glasoval? Oprosti, zmoitl sem se; ali hodiš v nedeljo k maši?“
„Hodim.“
„Vsako nedeljo?“
„Vsako.“
Tedaj je bankir postavil tega dečka za svojega kompanjona, izročil mu je polovico vseh svojih dohodkov in ves svoj kapital. Fant se je oženil z bankirjevo hčerko in je zdaj zelo bogat mož.
To zgodbo mi je pripovedoval moj stric, nakar sem tudi jaz celih šest tednov zbiral bucike pred vhodom v banko.
Cakai sem, da bo prišel bankir in me vprašal: „No, ali si priden, fantič?“ Jaz mu bom odgovoril, da sem, in nato me bo vprašal, ali hodim v nedeljo k maši.
Toda bankir ni potreboval kompanjona, verjetno pa je imel tudi sina in ne hčer, kajti nekdo je ven-
„Ali ti kaj manjka?“ je vprašala mravlja.
Čriček ni mogel verjeti svojim očem. Na mravlje sploh ni bil več mislil. S poslednjo močjo se je dvignil in se približal.
„Lačen sem in zebe me,“ je dejal, „in na smrt sem utrujen.“
„No, pa pridi,“ je rekla mravlja. „Saj nismo take, kot misliš. Toda spodobno se vedi!" in nato je peljala črička dol v mravljinčje mesto.
Tam je bilo toplo in domače, dišalo je po slastni jedači, da so se mu kar sline cedile.
„Kakšnega fičfiriča pa si privedla?“ so vprašale druge mravlje. Potem pa so mu pripravile toplo kopel, da si je spet razgibal svoje otrdele ude. In dale so mu medu in ovsenih kosmičev ter vložene kislice, da si je spet opomogel.
In nato so privedle črička pred kraljico. Bilo mu je prav mučno.
dar prišel ven in me poklical k sebi:
„Hej dečko, pridi sem! Kaj pa zbiraš?“
„Bucike,“ sem mu odgovoril bojazljivo.
„Pokaži jih!“ mi je rekel, in ko sem mu jih pokazal, mi jih je vzel.
Tega se je bil bal že ves čas, ko se je kopal in jedel. Toda kraljica se je samo smehljala.
„Katero pesmico si prepeval, ko sva se srečala poleti?“ je vprašala. To vprašanje mu je bilo še bolj mučno, kot če bi ga oštela. Hitro je prepesnil svojo pesmico in zapel:
Res sem jaz zelo neumen bil, ko sem kar tja v dan živel. Tralali in tralala vaš kruh jem z vso slastjo.
Kraljica se je še bolj zasmejala in dejala: „Ne, te pesmice, tisto veselo sem mislila ... “
Tedaj je čriček vedel, da ni jezna nanj in je zapel:
Tralali in tralala,
kako lepo je pri vas doma.
Kraljica se je glasno zasmejala in vzkliknila: „Ti prebrisanec! Kako ti gredo pesmice hitro od rok ... “
In potem so vsi lahno plesali in peli in se dobro imeli vso dolgo zimo.
Walt Disney
Jaz sem bil že pripravljen. Snel sem čepico, da bi vstopil v banko in postal njegov kompanjon in se oženil z bankirjevo hčerko. Toda bankir me ni povabil, naj grem z njim. Premeril me je od galve do nog in dejal:
„Te bucike so last banke, in če te bom še enkrat zalotil tu, te bom premlatil!“
Odšel sem, ta hudobni striček pa si je prisvojil moje bucike. Vidite, takšno je življenje, kakor ga jaz vidim.
MARK TWAIN:
Samo garati znate, nič pa ne igrate, jaz bi pa igral samo, življenje je pa res lepo.
Pri tem se je navihano smejal in dvigal svoje dolge noge, tako da je pričela še mravlja plesati.
Kaj takega se za mravljo seveda ne spodobi, najmanj pa poleti in sredi travnika. Zato se je mravlja tudi močno prestrašila, ko je nenadoma zaslišala za seboj glasove. Pred njo je stala kraljica s svojo telesno stražo.
„Kaj pa naj to pomeni?“ je vprašala kraljica. „Takoj na delo, hitro!"
Mala mravlja je odhitela spet na delo, ne da bi še enkrat pogledala veselega goslača. Čriček pa se je pretirano globoko priklonil, snel cilinder in pri tem so mu zafr-fotali škrici njegovega fraka. Dejal je: „Čast mi je, gospa kraljica, malo zabave ne škodi.“ In nato je spet gosla! in pel:
Takšno je življenje
V Philadelphiji živi mož, ki je bil v otroških letih zelo siromašen. Nekoč je prišel v banko in je vprašal:
„Dovolite, da vas vprašam, gospod: ali morda potrebujete kurirja?“
„Ne, otrok moj,“ mu je odgovoril zastaven gentleman, „ni mi potreben kurir.“
Deček ni imel moči, da bi spregovoril eno samo besedo od žalosti. Strpal si je v usta košček žvečilnega gumija, ki ga je ukradel svoji bogaboječi teti, ter glasno smrkajoč in ves v solzah odšel po marmornatih stopnicah. Bankir se je brž skril za steber: zdelo se mu je, da se deček pripravlja, da zažene vanj kamen. Deček pa je ravno tedaj nekaj pobral s tal in si zataknil za svoj oguljeni suknjič.
„Pridi sem, otrok moj,“ ga je poklical bankir. Ko je deček prišel bliže, ga je strogo vprašal:
„Kaj si pobral? Odgovori!“
„Buciko,“ je odgovoril deček.
NOGOMETNI KLUB ASKÖ ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
vabi na
otvoritev novega športnega igrišča
od petka, dne 3. avgusta, do nedelje, dne 5. avgusta 1979, v Šmihelu.
PROGRAM:
Petek, 3. avgusta: Ples v šotoru za mladino. Igrajo „OLD MAC KINLEYS“. Sobota, 4. avgusta: Ob 15. uri nogometni turnir z moštvi: SAK, Metlova, Globasnica, Ruda, Žvabek in Šmihel.
19.30: Ples v šotoru s „STEIERMARK-SEXTETT“.
Nedelja, 5. avgusta: 9.30: Jazz-maša na športnem igrišču.
10.30: Otvoritev igrišča, od 13. ure nadaljevanje turnirja.
19.00: Ples v šotoru z „ORIGINAL FIDELEN ROSENTALER“.

r---------------------------- \
Valentin Polanšek	22
Križ s križi
_______________________________________^
—- Pomaloma bodo uresničili ta načrt. Čim bo dežela očiščena od banditov in da se hajot in stranka usidrata... je modroval Robert. Njegov oče je bil višji žandarmerijski kapo v bližini mesta ali v mestu, kajti večkrat je prihajal obiskat svojega sina v dijaški dom.
Dijak je pozorno poslušal v ozadju. Da bi še kaj vprašal in sprožil pogovor v tej smeri dalje, tega se ni upal. Robert in Erih sta bila firertipa.
Kot epidemija se je razpaslo. Kar drugi dan, ko se je končal normalni šolski dan. V kleti ga je zalotil dežurni višješolec. Prignal ga je v študijsko sobo kot zlikovca.
S šaljivimi pripombami ga je oddal grupenfirerje-ma Vileju in Valterju, ki sta nadzorovala tretjelet-nika v dijaškem domu l.b letnik začetnikov. Druga dva sta bila za l.a letnik. Pa še v obeh 2. letnikih so imeli nadrejene grupenfirerje iz tretjega letnika.
Dežurni je govoril nekaj časa polglasno z grupen-firerjema, ki sta sedela na čelni sobni strani sama
pri svoji mizi. Tako je prišel na prvi pogled njun voditeljski vzvišeni položaj do izraza. Kar se je govorilo polglasno pri grupenfirer-mizi, nisi več čul do drugih miznih vrst, kjer so lebdele različne zelene glave v obliki ostre podkve v študijski sobi.
Mladinci so bili prilepljeni na obeh miznih straneh, da so si gledali v obraz. Dijaku se je Šmerlajb zasmilil, ker je še ves čas pohrkaval in komaj zadrževal solze. Vzel je svoje šolske reči iz miznega predala. Uravnal je vznemirjen obraz nad zvezke in knjigo. Oči pa so se zgubljale nekam drugam.
Ko je končala študijska ura, se je zašušljalo med najožjimi Šmerlajbovimi tovariši, kaj je bilo.
Dijaka je presunilo, ko je zvedel, da Šmerlajb hoče domov.
Kot epidemija se je razneslo domotožje med mladež. Vsak dan se je slika razreda spreminjala. Prvotne zlatojesenske slikovitosti ni bilo več. Odšla je kot končna bajna pripoved. Zdaj se je izkazalo, da kriznega pojava ni moč odstraniti z nekakimi apeli. Pri tako imenovanih „službenih dolžnostih" v hajot-dinstu so prav domotožni mehkužneži pokazali nepremostljivo nedostopnost:
Opravljali so zahtevano brez vsake prizadetosti. Tako da je bilo poveljujočim skorajda nerodno. Nobena psovanja, noben dril, nobene kazni niso prinesli uspeha. Epidemija domotožja je ponotranjila prizadetega pasomeznika, sčasoma po več dijakov spremenila.
Ko je že kazalo, da se je bolestnost unesla, je zajelo domotožje dijaka s tako silovitostjo, da je
fante zagazil v velike težave. Dolgo se je poprej držal, ko je druge mučilo. Dolgo! Z vsemi sredstvi privzgojenega prišepetavanja samemu sebi, z že-branjem pod odejo vsak večer in vsako jutro. Svoje dejanje je prikrival iz dveh razlogov: Prvič, ker že-bra! Javna parola je bila taka kot jo je že začel tržanski nadučitelj! Z geslom: „Hengc di juden, stele di pfofn an di bond!" — Drugič, ker je žebral slovensko! Le da je od večera do večera, od jutra do jutra uvajal svoje žebranje. To so bili samogovori, vroči izlivi občutljive mladenčeve duše, mešanica prošenj, obljub, podzavestnih izbruhov doraščajo-čega mladinca in zbeganega otroka. To je bil nagonski odziv na nepoznano bol in skrivnost, ki ohromi voljo in vrta v srcu, vrta v mladi pameti. Nikjer pa tolažbe, nikjer rešitve . . . ! Ne odgovora! Ko celo odrasli možje, recimo vojaki, v določenih'vprašanjih trpijo podobno in vedo povedati le bore malo, ko trdijo: To je dolgočasje! Ali: Je pač usoda! Ali: Kaj si moreš, bo že, bo že ... !
Vse tja do fraze, da „je bog firerja poslal". Ali: Zakaj se je vendar pustil Nazarečan križati, ko bi lahko ugonobil vse hudobneže in bi tako morala zavladati pravica, resnica in dobrota — in predvsem ljubezen na svetu!
Tako se je zabubal dijak vse bolj vase, kar ni dobro za mladega človeka, zlasti pa ne, če ima tako intimne probleme, če je nesrečen!
Kot zbegan mladič brez matere v kruti naravi je nagonsko iskal zavetišče, kjer bi se zjokal. Ko se je dodobra zjokal, je šepetal sam sebi vse mogoče
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 29. julija: 16.00 Iz privatnega življenja bobrov — 16.45 Ganges — 17.30 Čebela Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev —
18.30	Ime mi je Imtiaz in sem iz Pakistana — 19.00 Avstrija v sliki —
19.25	Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Sport —
20.15	Kraj dejanja — 21.45 Šport — 21.55 Teletreff — 22.30 Poročila.
PONEDELJEK, 30. julija: 10.30 Veliki dež — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Do konca sveta — 18.25 ORF danes —■ 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Šport ob ponedeljku — 21.00 Serpico — 21.45 Poročila — 21.50 Šport.
TOREK, 31. julija: 10.30 Divji mušketir — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Rep-tiiije — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Dva gospoda v tričetrtinskem fraku — 21.00 Vaš nastop, prosim — 21.50 Zdravnik in ljuba živina — 22.40 Poročila in šport.
SREDA, 1. avgusta: 10.30 Ljubljen v vso večnost — 17.00 Obisk na gradu — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Očetje cunj —
18.25	ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 21.30 Poročila in šport.
ČETRTEK, 2. avgusta: 10.30 Bin-koštne orgle — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Televizijska kuhinja — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom —
20.00	Iščemo avtorja — 20.15 Senca
—	22.15 Poročila in šport.
PETEK, 3. avgusta: 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Pod zastavo piratov ■— 17.55 Za lahko noč — 18.00 Mup-pets-šov — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.15 Poizkus za orkester — 21.10 Od tretjega moža do tretjega sveta — 21.55 Šport — 22.05 Trdo v sedlu.
SOBOTA, 4. avgusta: 13.35 Moja boljša polovica — 17.00 Kdo dela zraven? — 17.30 Pinocchio — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.35 Sedmi kontinent — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo
—	19.55 Šport — 20.16 To je berlinski zrak — 21.45 Šport — 22.10 Vprašanja kristjana — 22.20 Action man
—	23.50 Poročila.
TV Avstrija 2. spored
NEDELJA, 29. julija: 13.00 Avstrijski Head-cup — '13.45 Formula 1 — Nemški Grand-Prix — 16.00 Head-cup —
18.00	Le Confident de ces Dames —
19.25	Folk ob Bodenskem jezeru —
20.00	Bazar knjig — 20.15 Tajnosti morja — 21.05 Kontrapunkt — 21.50 Pregled — 22.20 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 30. julija: 18.25 ORF danes — 18.30 Menih za čas — 19.30 Orientacija — 20.00 Zdravnik in ljuba živina — 20.50 Koncert Unesco — 21.50 Čas v sliki 2 — 22.20 Blow up.
TOREK, 31. julija: 18.25 ORF danes
—	18.30 Evropa v 20. stoletju — 19.30 Dekle pade z neba —- 20.00 Na potu po Avstriji — 21.00 Igrajmo — 21.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 S streho, šarmom in melono.
SREDA, 1. avgusta: 18.25 ORF danes — 18.30 Pregled — 19.00 Okrog Divjega cesarja — 19.30 The Munsters — 20.00 Rdeče-belo-rdeče, kviz
—	21.00 Gledalec na oko — 21.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Trailer.
ČETRTEK, 2. avgusta: 18.25 ORF danes — 18.30 Brez nagobčnika —
19.30	Paul in Virginie — 20.00 Rože v Tirolu — 21.40 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.15 Klub 2.
PETEK, 3. avgusta: 18.00 Orientacija — 18.30 Realizem in umetnost —
19.30	Trailer — 20.15 Laser — Start nove tehnologije — 21.10 Will Shakespeare — 22.00 Čas v sliki 2 s kul-
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE OMUE
NEDELJA, 29. julija:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 30. julija:
14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Koroški zbori.
TOREK, 31. julija:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba — 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Šport — Rdeče, rumeno, zeleno.
turo in karikaturami tedna — 22.35 Internacionalna šov v petek.
SOBOTA, 4. avgusta: 16.30 Lahka atletika — 19.00 Moj sever — 19.55 Galerija — 20.15 Tirolski doktor Fau-stus — 21.45 Jazz v soboto.
TV Ljubljana
1. SPORED
NEDELJA, 29. julija: 9.10 Poročila
—	9.15 Za nedeljsko dobro jutro: Srečanje pihalnih godb v Artičah, 1. del
—	9.45 625 — 10.05 Več kot igra, nadaljevanka — 11.00 Priljubljene zgodbe, 9. del — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zemlja — 16.00 Moskva: Spartakiada, atletika — 17.30 Športna poročila — 17.45 Zgani se, ljubica —
19.15	Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 D. Kovačevič: Med nebom in zemljo, nanizanka — 20.45 Severni Slovenci od zasedbe prve avstrijske republike do zmage nad fašizmom, dokumentarna oddaja —■ 21.30 TV dnevnik — 21.45 Zabavnoglasbena oddaja — 22.00 Športni pregled — 22.30 Filmski pregled s spar-takiado v Moskvi.
PONEDELJEK, 30. julija: 16.50 Kmetijska oddaja — 17.50 Poročila — 17.55 Jurij Raketa, glasbena pravljica — 18.10 V domovini Kaire, dokumentarni film — 18.35 Obzornik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 G. Verdi: Rigoletto — 22.05 TV dnevnik.
TOREK, 31. julija: 18.00 Poročila — 18.05 Čez tri gore: Srečanje oktetov 79, 1. del — 18.35 Obzornik — 18.45 Gorani, reportaža — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Koncert mladih glasbenikov v Monte Carlu ob Letu otroka — 21.10
SREDA, 1. avgusta:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Minute z... — Iz koroške literarne delavnice (Svojo prozo bere Ivan Kolmičin).
ČETRTEK, 2.	avgusta:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Mladinska oddaja.
PETEK, 3. avgusta:
14.10—15.00	Celovški	radijski
dnevnik — Kar	po domače.
SOBOTA, 4. avgusta:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
H. de Balzac: Cesar Birotteau, TV nadaljevanka — 22.05 TV dnevnik —
22.20	Evropski operni pevci — Elena Suliotis.
SREDA, 1. avgusta: 18.00 Poročila — 18.05 Mala čebelica — 18.20 Ne
prezrite — 18.35 Obzornik — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Ljubljanska banka — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Tretja razsežnost.
ČETRTEK, 2. avgusta: 16.20 Poročila — 16.25 Nogomet: Partizan — Čelik, prenos — 18.15 Obzornik —
18.25	Iskanje Britanika, film iz serije: Skrivnosti morja — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Film tedna: Žepar — 21.15 Ray Charles in Cleo Laine (odlomki iz opere Porggy in Bess) — 22.05 TV dnevnik.
PETEK, 3. avgusta: 17.55 Poročila
—	18.00 Doživljaji mačka Toše, otroška serija — 18.15 Priljubljene zgodbe
—	18.40 Obzornik — 18.50 Tri srca — Radenci 79 — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Jadranska srečanja, prenos iz Crikve-nice — 21.25 Junaki serijskega filma: Nevidni človek — 22.15 TV dnevnik
—	22.30 Nočni kino: Novi list.
SOBOTA, 4. avgusta: 15.50 Poročila — 15.55 Sejalci plevela v pravljični deželi, mladinski film — 17.15 Naš kraj — 17.25 Nogomet: Rijeka — Sarajevo, prenos — 19.15 Risanka —
19.20	Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Hišica v najem, TV nanizanka
—	21.00 Mož iz Laramija, celovečerni film — 22.40 Informativna oddaja.
TV Ljubljana 2. spored
NEDELJA, 29. julija: 15.00 Poletno popoldne — 17.30 TV dnevnik — 18.00 Državno prvenstvo v plavanju, prenos
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Celovečerni film.
PONEDELJEK, 30. julija: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik — 18.15 Iz pravljice v pravljice — 18.30 Miti in legende — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Športna oddaja — 20.35 Aktualnosti — 21.05 Poročila — 21.15 Celovečerni film — 22.45 Spartakiada v Moskvi.
TOREK, 31. julija: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik —
18.15	Pionirske TV novice — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Festival srbskih gledališč — 21.10 Poročila — 21.20 Znansot — 22.05 Glasbena oddaja — 22.35 Filmski pregled s Spartakiade v Moskvi.
SREDA, 1. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik
—	18.15 Tehtnica za natančno tehtanje — 18.45 Oddaja popularne glasbe
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Iz revolucionarne preteklosti, dokumentarna oddaja — 20.45 Poročila — 20.55 Dokumentarna oddaja — 21.25 Dama s kamelijami, serijski film — 22.15 Nove
knjige — 22.45 Posnetek s Spartakiade v Moskvi.
ČETRTEK, 2. avgusta: 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Kviz — 19.30 TV dnevnik — 20.00 3-2-1 ... gremo — 23.00 Poročila.
PETEK, 3. avgusta: 17.40 TV dnevnik v madžarščini — 18.00 TV dnevnik
18.15	Otroška oddaja — 18.45 Zabav-no-glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kulturna oddaja — 21.00 Poročila — 21.10 Portreti — 21.40 Glasbena oddaja — 22.10 Filmski pregled s Spartakiade v Moskvi.
SOBOTA, 4. avgusta: 13.00 Moskva: Finale v boksu na spartakiadi — 16.26 Torino: Atletska tekmovanja za evropski pokal, prenos s slovenskim komentarjem — 19.00 Narodna glasba —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Večer z Bojanom Adamičem — 21.00 Poročila — .21.10 Feljton.
KULTURNI VEČER Prireditelj': SRD „Danica“ v Šentvidu v Podjuni Čas: petek, 27. 7. 1979, ob 20.00 Kraj: Urank-Wutte Janez v Veselah Spored bodo izvajali:
Folklorna skupina SRD „Zarja“ iz Železne Kaple Mešani pevski zbor SRD „Danica“
Za ples bo igral ansambel „Obir-kvintet“ iz Železne Kaple
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA OBVEŠČA
Likovna kolonija „Vuzenica 79“ bo letos med 11. in 25. avgustom. Mladi likovniki se bodo letos urili veščin grafike, seveda pa bo med bivanjem v Vuzenici ob Dravi tudi dovolj časa ' za izlete in kopanje. Tako bodo imeli priložnost nekaj lepega ustvariti in kot spomin prinesti s seboj domov. Udeleženci kolonije naj bi bili stari vsaj 10 let. Navzgor ni omejitve, vendar običajno sprejemamo udeležence do 20. leta starosti. Zadnji rok prijave 25. julij 1979. Prijave pošljite na naslov: Slovenska prosvetna zveza, 9020 Celovec, Gasometergasse 10/1, (tel.: 0 42 22 - 32 5 50).
NAš TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: ..Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.

tolažbe, si stavil vprašanja, si dajal odgovore. Da, razdvajal je sebe v vedno novih stiskah: V domsko klet, kjer so bili regali za shranjevanje dijakovih obuval, se je najčešče zatekal. Pa je bil nekaj časa sam — in se izjokal. Na toaleti se je zadrževal ob takih časih, ko je predpostavljal, da mu nihče ne bo prisluškoval. V prostih urah je bil na preži v novem skrivališču, da se izjoče in nato spet uredi zjo-kan obraz. Kadar je bil zunaj na prostem, se je izogibal tujih ljudi, da ga ne bi videli. Ni maral gledati v oči. Kajti videl je toliko oči. Vse oči so bile žalostne. V očeh pri ljudeh, tudi tujih, ni bilo ničesar, kar bi vpokončevalo.
Tako je zataval neko megleno popoldne na pokopališče, ki je tik nove šole. Bral je nagrobne napise. Slovensko! Joj! In bere:
„Le ena je želja se tebi spolnila, da v zemlji domači ti truplo leži!"
Simon Jenko! O!
Novembrski dnevi so pozebah in se zresnili. Dijakova obleka pa ni ščitila pred mrazom. Z dvojni-Dii hlačami in tremi suknjiči, bore malo perila, brez Plašča in z enim parom čevljev je bilo že vse našteto, kar je viselo v njegovi omari.
Mel si je roke in jih menjaje zakopaval v zakrpa-ne žepe, ko je našel na starem kranjskem pokopališču Prešernov grob.
Tudi tam se je jokal.
Ledeno mrzle solze so spremljale materinsko tople spomine na domače zimske večere, ko sta se pogovarjala doma babica in sosedov dedek o tem modrem doktorju, ki je zlagal pesmi. Oba sta ga poznala — in spoštljivo zatrjevala, da je bil velik Slovenec!
Največje zatočišče za jokavega trpina je bilo spanje, Ponoči je večkrat dolgo bedel v postelji — in nahajal se je vedno pri svojcih v domačem kraju. Same lepe slike je pričaralo notranje oko v spomin. Toliko prijetnega se je prebujalo v mladenčevi duši: Sošolci so ga obdajali. Med njimi zala Vojdova hčerka edinka. Pa še sosedova! Vsaka lepotica po svoje! Samo, da jih je sedaj v spominu gledal nadvse s pootročenimi občutki, skoraj kot sin ali brat, ki je potreben tolažbe.
S spanjem pa se je dijak zamotaval v nepričakovano kruto nevarnost: Večkrat je govoril naglas v sanjah . . . zaklical je mamo ali babico, odgovarjal sosedovemu soletniku ... in to slovensko! Glasno in slovensko! To seveda ni moglo ostati tajno. Posteljni sosedje so ga čuli. In po njem je bilo! Nekateri so bili zdajle na preži, da so ujeli vsako besedo, ki jo je izgolčal speči bedak.
—	Taka pokveka, taka podgana, pa ti moti spanje in gobezda bindiš! ga je sekal Zilj an Dr omel j. Njegove sive oči so bile vedno na preži. Že od spočetka je bil proti dijaku. Zakaj? Bil je zagrizena renegatska šleva!
—	Tudi pes zalaja v spanju po pasje! je streli! nekdo iz Robertove bližine.
—	Svinjarija! je vsekal še nekdo.
Dijak pa se je delal, kot da spi. Nesrečen. Ni mogel razumeti, zakaj ga sanje tako izdajajo? Doma v hribu in v trgu pri mamini sorodnici vendar ni v sanjah govoril? Nikdar mu niso pravili kaj takega. Zakaj pa zdaj? Prav v tem tujem svetu? Med temi čudnimi fanti?
-— Kaj takega naj bo hajot, ko niti spati ne zna nemško?
—	Javiti bo treba grupenfirerju!
V domu pa je bilo toliko poslov, za katere so vpregali kazensko tiste siromake, ki so nehote prišli z domskim redom in hajot-disciplino navskriž! Zagrinjati in odgrinjati dolgo vrsto zaves po hodnikih. Ker je bila vojna zapoved za vse ljudi v takratnem nemškem tisočletnem rajhu, da se morajo ponoči okna zagrinjati. Niti lučica ne sme na prosto! Ker bi le ta dajala znak sovražnim bombnikom. Krompir je bilo treba lupiti. Vodo je bilo treba prilivati v koritaste pločevinaste posode na napravah centralne kurjave po hodnikih in prostorih... In še toliko drugih reči, ki so se v domu sproti nudile, da grupenfirerji in dežurni firerji vpregajo „tiste elemente", ki pridejo na kazensko listo. Poleg tega so pregledovali dnevno in vmesno na vsem lepem tudi spet in spet omare, čeveljne police, mizne regale v študijski sobi. Kontrola in kontrola kontrol na vseh koncih in krajih! Pa so že našli nekaj, da so te nadrli in zapisali v kazensko knjigo.
(Dalje prihodnjič)
SAK je na furnirju zelo dobro odrezal
Tudi letos bo SAK tekmoval s tremi moštvi: mladinci, pod 21 in članskim moštvom. Ojačil se SAK ni preveč. Kupil je tri mlade, a izgledne igralce: Sigija Hobla iz Bilčovsa, Helmuta Grilca iz Pliberka in Wilfra-ma Schnabla iz Brnce. Iz Slovenije ostanejo igralci Goleč, Jakobič in izvrstni vratar Dodič.
Prave poletne pavze SAK ni imel. Organiziral je sam turnir v Globasnici, sodeloval na turnirju v Globasnici in v Šentjakobu v Rožu, 4. in 5. avgusta pa sodeluje na turnirju v Šmihelu.
Izredno dobro se je odrezal SAK na turnirju v Šentjakobu, kjer so sodelovala poleg prireditelja — moštva iz Šentjakoba — še moštvo iz Kotmare vasi (obe koroška podliga) in moštvo SC Magdalen, ki igra v koroški ligi. SAK je nastopil s sledečimi igralci:	Dodič, Malle;
Pandel, Sommeregger, Wo-schitz, P. Zablatnik, Hribar; Perč, Fera, G. Zablatnik; Velik, M. Hobel, Schnabl. Pod vodstvom Jožeta Fere, ki je pred kratkim napravil v Lendavi izpit iz prakse za trenerja 1. stopnje, je SAK navdušil gledalce. Sicer je Šentjakob po 2 napakah obrambe SAK kmalu povedel na 2:0, a igralci SAK niso resignirali, izenačili so še v 1. polčasu, v drugem pa so povišali na 5:2. Gole sta dala za SAK: Hobel (3) in G. Zablatnik, vsako moštvo je dalo po 1 avtogol; za Šentjakob je bil uspešen Paintner.
® Za 1. in 2. mesto se je boril ® SAK z moštvom iz Magdale-% na pri Beljaku. Končno sta-@ nje (2:2) je bilo že v 1. polo-£ vici doseženo. Za SAK sta
#	bila uspešna Fera in Schna-9 bi. Pri streljanju enajstme-9 trovk pa je SAK zgubil s 3:4. O SAK si dejansko šteje v od-% liko, da je proti močnemu
#	moštvu iz koroške lige igral ^ neodločeno. Pri tem je treba 6 poudariti, da SAK že dolgo
#	ni igral taktično tako pamet-
#	no, kakor na tem turnirju ® pod vodstvom Jožeta Fera.
Velika hiba SAK je še naprej igrišče. Košatovo igrišče ima SAK na razpolago samo za tekme. Trenutno trenirajo igralci SAK na Kreuzbergl-u kondicijo trikrat na teden: v torek, sredo in petek od 18. ure naprej. Od 6. do 12. avgusta pa gre SAK na priprave v Mozirje, ki jih SAK-u omogoča Telesno kulturna skupnost Ljubljana-center. 15. avgusta pa se za SAK začne že prvenstvo. Prvo igro igra SAK na Košatovem igrišču proti moštvu KAC, ki je lani igralo v koroški ligi.
Kader SAK:	Dodič, Malle,
Pandel, Woschitz, Hribar, Lam-pichler, Sommeregger, M. Küpper, Jakobič, Goleč, P. Zablatnik, G. Zablatnik, S. Hobel, M. Hobel, J. Perč, Velik, Polanšek, H. Grilc, Blajs, Rozman, Jenšac, Zdovc, Rogi, S. Küpper, Rogau-nik, Kropivnik, M. Wieser, F. Wieser, Bricman, A. Smrečnik, P. Smrečnik, Benetik, Schnabl, Sadjak.
Odbor Slovenskega atletskega kluba VABI
vse člane, prijatelje, podpornike, igralce in navijače na OBČNI ZBOR v soboto, 28. julija 1979, ob 19.30, pri Šoštarju v Globasnici.
Blato: turnir nogometašev
V	nedeljo, dne 22. julija, je obhajal blaški nogometni klub SNKB svojo petletnico ustanovitve. Ob tej priliki so člani priredili jubilejni turnir s sodelovanjem treh moštev: Blato, Nonča vas in Cirkovče. Igralci teh moštev so mladinci iz slovensko govorečih družin, naziv svojih klubov pa pišejo dvojezično — po sloganu „dvojezično je boljše“.
Športno igrišče jim je dal ob vznožju Libiča Ignac Krevc, pd. Oberman brezplačno na razpolago. Občina Pliberk pa jim je darovala potrebne žoge. Drese sta jim poskrbeli in podarili dve domači podjetji: lesno podjetje Štefan Trampuš v Nonči vasi in mizarstvo in trgovina Rudolf in Rozalija Skias na Blatu.
Igralec-trener Silvo Kumer trenira moštvo dvakrat tedensko. Rezultat jubilejnega turnirja je bil sledeči: SNK Blato — Nonča vas 12:3. Gole so dali: Kumer Silvo (4), Krevc M. in Brečko E. (3), Kumer F. in Malle H. po enega oziroma Germ A. (3).
V	tekmi Blato — Cirkovče so Blačani zmagali s 13:0. Gole sta ponovno dala najboljša igralca turnirja Kumer S. in Krevc M. S to
zmago so zasedli prvo mesto in dobili jubilejni pokal, ki ga je podelil novi predsednik SNKB Anton Kumer. Drugo mesto je pripadlo Nonči vasi, tretje pa Čirkovčam.
• REBRCA
V torek zvečer je bil v Komendi na Rebrci diskusijski večer študentov in mladih delavcev iz Švice in Nemčije s slovenskimi dijaki in študenti iz Koroške. Marjan Fera je najprej predvajal film „Fremde in der Heimat“. Nato je sledila diskusija o položaju koroških Slovencev. Vsi gostje iz Švice in Nemčije niso mogli razumeti, da je nacistična miselnost še tako zasidrana med nemškogovorečim koroškim prebivalstvom.
Prav frustrirani so bili, ko so slišali in videli v filmu govor dr. Feld-nerja ob prazniku 10. oktobra, ali ko so slišali stališče predsednika „Abwehrkämpferbunda“ Samesa o koroških Slovencih.
Diskusija je bila izredno zanimiva in poučna za obe strani. Mnogo novih mnenj, ja celo predlogov je bilo slišati od Švicarjev in Nemcev h koroški problematiki.
Petnajst let Kluba prijateljev lova
V nedeljo, 15. julija 1979, so ob rani jutranji uri pliberški rogisti naznanili okolici, da se bo na strelišču gojitvenega kroga Pliberk odvijalo tretje lovsko srečanje „Kluba prijateljev lova“. Člani kluba, moštva Koroške lovske zveze, Lovske zveze Slovenije, Zveze lovskih družin iz Maribora, Celja in Gorenjske, zastopniki lovske družine Blato in gostje iz Italije so se zbrali na južnem vznožju Libiča, sredi zelenega grmičevja in visokih smrek, da bi na povabilo „Kluba prijateljev lova“ iz Celovca, ki letos praznuje 15-letnico svojega obstoja, sodelovali na njegovi jubilejni prireditvi.
Ko so rogovi izzveneli, je spregovoril Karel Prušnik, predsednik kluba, in prisrčno pozdravil vse navzoče, posebno še goste iz sosedne Slovenije in iz Primorskega. Iskreno dobrodošlico je izrekel članom Koroške lovske zveze (Kärntner Jägerschaft), slovensko in nemško govorečim. Želel jim je, da bi se pri nas dobro počutili in uspešno tekmovali.
Predstavniki posameznih skupin so izrekli zahvalne besede, čestitali klubu in mu želeli še mnogo let uspešnega delovanja in sodelovanja z lovci tu in onstran meje.
Inž. Albin Knafl, velikovški okrajni lovski mojster je dejal: „Takšna in podobna srečanja med lovci sosednih dežel so pomemben napredek v prizadevanju za boljše odnose med prebivalci omenjenih dežel. Lovci se trudimo, da se izboljšajo življenjski pogoji za tako ogroženo divjad. Konkreten in viden uspeh sodelovanja preko meja izpričuje dejstvo, da že pred leti ustanovljeni mednarodni gojitveni delovni odbor za zaščito gamsa v območju Karavank še danes ne-trudoma deluje.“
Deželni lovski mojster dr. Gerhard Anderluh je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal, da se lovci družijo — čeprav prihajajo iz dežel različnega družbenega reda — pod eno zastavo: zeleno! Za boljše odnose med sosedi se je zadnja leta z gorečo vnemo zavzemal Fric Kumer. On je bil podbud-nik in iniciator številnih srečanj med lovci v blaškem lovišču, organizator in posrednik za številne love naših lovcev v Sloveniji. Za te posebne zasluge je Fric Kumer sprejel priznanje in diplomo Koroške lovske zveze. „Ta pozornost s strani Koroške lovske zveze velja ne samo meni, temveč vsem članom kluba! Sprejmem to odlikovanje kot nalogo in naročilo, da je treba začrtano pot nadaljevati. Vabim vas, da me na tej poti spremljate!“ je rekel Kumer, vidno ganjen in zadovoljen.
Dosti je bilo besed! Naj spregovore puške, saj tako predvideva nadaljnji spored.
Fric Kumer je prosil tekmovalce, da se podredijo rednikom in sodnikom na mestih tekmovanja in pravilno ravnajo z orožjem. Ker so člani kluba — posebno marljiv in požrtvovalen je bil tajnik Mirko Kelih — vse do zadnje pičice odlično pripravili, in so se udeleženci disciplinirano merili v svojih sposobnostih, se hvala Bogu ni pripetila nobena nesreča. Po večurnem napetem „boju“ so spet zadoneli lovski rogovi (trobili so člani „Unterkärntner Jagdhornbläser“) in naznanili, da je streljanje pri kraju. Člani komisije (Fric Ku-
mer, Alojz Možina in Mirko Kelih) so pregledali vse protokole in dognali, kateri posamezni strelci in katera moštva so dosegli najboljše rezultate.
Prve nagrade so sprejeli: Franc Leskošek (golobi in kombinacija), Miro Krulc (krogla).
Najboljše moštvo so postavili Celjani. Marjan Tavčar je najbolj uspešno streljal na častno tarčo.
Franc Leskošek je prejel kot dobitek posebno lepo izdelano leseno skrinjo, katero je v ta namen podaril mizarski mojster Hanzej Wuntschek — Möbel International iz Pliberka.
Fric Kumer se je zahvalil vsem udeležencem in vsem sodelavcem — posebno darovalcem pokalov
„Deli vse kar imaš in našel boš svobodo“ to je geslo „Communau-te“ (skupnosti) Taize-ja. Skupnost sestavlja 80 bratov različnih krščanskih konfesij, ki so se zbrali, da bi v „ekumenski“ družbi živeli skupaj, kot znak upanja za končno združitev Cerkve. Od 1960 naprej je prišlo vedno več mladincev v to majhno vas v Burgundu blizu Clunyja v J-Franciji, da bi skupno z brati premišljevali o novih poteh v Cerkvi. Leta 1970 je Frere Roger, prior Taizeja, proglasil „koncil mladine“, katerega so leta 1974 odprli. Od tedaj naprej prihaja v
elanski
razpisuje prosto delovno mesto asistenta tehničnemu vodji.
Zahteva se predvsem znanje pri nakupu materiala za proizvodnjo.
Ponudbe sprejema tovarna na Brnci, kadrovski oddelek. ELAN — 9586 Brnca — Fürnitz, Kärntnerstraße 48.
Taize vsako leto na tisoče mladih ljudi v skupinah ali posamič, da bi se srečavali z drugimi mladinci in skupno debatirali o nastalih socialnih in verskih problemih.
Glas Taizeja je končno dosegel tudi Borovlje, in tako so se lani številni mladinci odpravili na pot v Taize. Ko so prišli nazaj, so navduševali še druge, tako da je kaplan Jurij Buch znova organiziral potovanje tja.
Bilo jih je 13, ki so se zbrali dne 7. julija 1979 pred boroveljskim župniščem. Skupna vožnja je bila polna smeha in veselja. Začeli so se spoznavati in navezovati prijateljske stike. Končno so prispeli polni pričakovanja na cilj.
Ob začetku so jih informirali o nastanku Taizeja, o pomenu te skupnosti in o načinih, kako lahko preživijo ta teden. Ves program je bil seveda na prostovoljni bazi; nihče ni bil prisiljen, da mora narediti to ali ono, tudi če se je sam javil za to. Vsak se je lahko odločil za delovno skupino, ali pa se priključil tistim, ki so se pogovarjali o raznih socialnih, političnih in religioznih temah, možno pa je tu-
in dobitkov —, da so prispevali na ta ali oni način svoj delež in omogočili jubilejno prireditev kluba.
Tudi predstavnika lovskih organizacij iz Slovenije, Franjo Ladi-nek in Zvone Vidic, sta v svojih zaključnih nagovorih izjavila, da je srečanje poteklo v zadovoljstvo vseh udeležencev in sta izrazila željo, da se ob prvi priložnosti spet srečamo.
Po daljšem pomenku pri čaši svežega piva in ko so vse zaužili, kar je nudila kuhinja, so se lovci razšli, polni novih načrtov in zadovoljni, čeprav niso mogli vsi „priboriti“ kakšen pokal.
V eni panogi in disciplini pa so res bili vsi prvaki: V trajnem prizadevanju za zbliževanje med narodi.	P. C.
di bilo preživeti teden v molku in na ta način intenzivno premišljevati o svojih problemih. Večina se je odločila za pogovor, vendar se je boroveljska skupina zavestno razšla. Nekateri so bili skupaj z Angleži, drugi z Nemci, tretji z Nizozemci itd.
Težko je opisati vzdušje v Taize-ju, ki je tako prijazno in polno prekipevajočega se veselja. Na vprašanje, kaj leto za letom priteguje toliko mladincev v Taize, je zdaj lahko odgovoriti. Priteguje jih vzdušje vedno trajajočega praznovanja, živa solidarnost preko rasnih in jezikovnih barier, skupno iskanje novih poti Cerkve in iskanje smisla življenja z drugimi.
Bratovščina, prior Frere Roger in mladinci, vsi še vedno upajo in verujejo v človeka kot pozitivno bitje, ne da bi pri tem zgubili občutek za realnost. Revolucija ne more priti od zunaj, temveč od človeka samega, v kolikor je on pripravljen se boriti za skupno pravico vseh ljudi. Ravno tako jasna pa je odločitev za Boga. Ob skupnih molitvah je cerkev vedno bila nabito polna. Tekste iz biblije so brali v več jezikih.
Mladinci vedo, da ne molijo samo k Bogu in pri tem pustijo človeka ob strani, ravno tako pa ne pozabijo Boga pri boju za človekove pravice. Kdor išče skupnost, lahko zedini dva nasprotujoča si pola kot so to boj in zbliža-nj'e. Katoliška Cerkev in druge konfesije, starejša in mlajša generacija, narodne skupnosti, ki živijo v sporu, morajo premostiti nasprotja in iti pot sprave, ne glede na visokost cene, to je najgloblja motivacija Taizeja.
RTV LJUBLJANA:
ŽIVE NAJ VSI NARODI
#	V nedeljo, 29. 7. 1979, ob 20.40 @ bo četrta oddaja te serije pod % naslovom „Severni Slovenci od
#	zasedbe leta 1938 do zmage O nad fašizmom leta 1945“. Uvod % bo podal dr. Tone Ferenc, stro-
#	kovnjak, ki se že dolga leta ® ukvarja s to najstrahotnejšo
#	dobo slovenske in tudi evrop-9 ske zgodovine. V filmu bodo 9 prikazani dokumentarni posnet-
#	ki: aretacije, izseljevanje, stre-
#	Ijanje, taborišča ... Govorili bo-
#	do med drugim potomci 13 žr-0 tev iz Sel.
Nepozabni Taize ...
28. CELOVŠKI LESNI VELESEJEM -11. do 19. avg. 1979
z velikim I 1600 razstavljalcev Iz 30 držav	I	Veliki veselični prostor
SEJMOM 1 čaka na Vaš obisk	|__od 9. avgusta 1979 ■ 18. ure