STRAN 17 Skupščind Ldskegd v stilu starih dobrih časov Skozi vrata ustrelil v 14-letno deklico » I H "TI . ' • Št 68/ Leto 64 / Celje, 1. september 2009 /.Cena 1 EUR Šmohor zasedli kolesarji in pohodniki Vseh je bilo več kot 800, škoda je le, da je po dopoldanskem »garanju« naliv pokvaril druženje na prostem. Vreme načelo srednji vek Celju štajerski derbi. Rudarju prva ničla »Frajtonarice« kraljevale na Ljubečni Za prvi šolski dan -temeljni kamen Medtem ko bodo številni Šolarji na Celjskem $edli v nekoliko prenovljene ali vsa| v novo prepleskane in tako osvežene učilnice, bodo v Grižah danes, ravno na prvi šolski dan> posta* vili temeljni kamen za izgradnjo nove osnovne dole. Še en temeljni kamen pa se, upajo LaŠčani, čimprej obeta tudi v Šentnipertu. Spomnimo, da sta obe novogradnji, tako sicer uspešna na razpisu ministrstva za šolstvo zd sofinanciranje, kot Šentrupertska, zavrnjena kljub radioaktivnosti Šole, ki pa jo je kasneje uspešno uveljavljala kot ar^-ment za pridobitev intervencijskih sredstev, julija komaj zlezli skozi rešeto rebalansa državnega proračuna. V Grižah bo danes še posebej slavnostno, saj bodo ob 11. uri položili temeljni kamen za novo osnovno šolo s pripadajočo telovadnico in vrtcem. Prireditve se bodo tako udeležili žalski župan Lojze Posedel. predsednik KS Griže Ivan KraŠovc, ravnatelj OŠ Griže Prane Žagar in ravnateljica Žalskih vrtcev Mara Mo-horko. Naložba je ocenjena na več kot 5,3 milijona evrov, državnih sredstev bo za ^ad-njo kanilo 1,5 milijona. Sofinanciranje je razdeljeno na več let, letos bo žalska občina prej eia 500 tisoč evrov, nato pa bo sredstva za ^adnjo prejemala do leta 2012. Šolo v Šentnipertu bodo konec soptemlKa porušili. Začasno »razseljeni« šolarji Laščant pa Se do konca tedna zbirajo ponudbe v okviru javnega razpisa za gradnjo podružnične osnovne Sole v Sentrupertu, kjer bodo prav tako zgradili tudi telovadnico in vrtec. Kot pravi vodja oddelka za družbene dejavnosti pri laški občini Dimitrij Gril, je interes potencialnih Izvajalcev del izjemno velik: »Morda je to povezano tudi s krizo v gradbeništvu, saj smo do prejšnjega tedna dobili že 15 ponudb, prejemamo pa celo klice posameznih po-dizvajalcev del, ki jih zanima, kdaj bomo gradili! Upamo» da to za nas pomeni ugodne in konkurenčne ponudbe.« Takoj po izteku razpisa in izbiri ponudb bodo v Šentru-pertu začeli graditi. Oziroma najprej rušiti. Stara radioaktivna šola, ki bi ji včeraj tako ali tako poteÚo dovoljenje zdravstvenega inšpektorata, že sameva, rušili naj bi jo konec septembra. Nova Sola bo stala okoli 2,1 milijona evrov, državnih interventnih sredstev se bo v treh letih, vključno z letošnjim, na- kapljalo za skoraj 700 tisoč evrov. Seveda so morali v obeh občinah poiskati začasne rešitve za Šolarje v Času, ko se bo gradilo. Učenci OŠ Griže ^do tako danes prestopili prag UPI Lj udske univerze Žalec, kjer bodo imeh pouk - seveda po prilagojenih urnikih in z organiziranimi prevozi. Otroci iz Še-truperta. letos jih podružnico v lâaju obiskuje 35, pa so se pridružili vrstnikom na podružnici na Reki. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA {arhiv NT) Novemu šolskemu letu na Danes bo v celjske osnovne šole prvič vstopilo 3SS učencev, kar je 58 več, kot je bilo prvošolčkov v lanskem Šolskem letu. Večje število otrok bo tudi v celjskih vrtcih, in sicer bo danes v vrtec odšlo 1.772 otrok, kar je 43 otrok več kot v lanskem šolskem letu. Med počitnicami so precej šol In vrtcev obnovili oziroma opraviO večja vzdrževalna dela» ob novem šolskem letu pa so poskrbeli tudi ZA varnost šolarjev in vrtčevskih otrok na cesti. Čeprav se Število otrok v celjskih vrtcih povečuje, ni niti en otrok ostal brez mesta v vrtcu. Le Vrtec Anice Černejeve ima na seznamu štiri otroke, ki nimajo stalnega prebivališča v Mestni občini Celje, njihovi starši pa si želijo vpis samo v izbrani enoti. Ostala dva jav-ria vrtca čakajočih na vpis nimata, v Vrtcu Tončke Ceče.-ve pa je Še 22 prostih mest. Ta mesta bodo verjetno zasedena že med letom, saj se bo med letom v vrtec vpisalo še predvidoma 81 otrok. Vodja aktiva ravnateljev csljskih osnovnih šol in Glasbene sole Celja Mojca Kolin je povedala, da so C8l|^0 osnovnesc^e na morel^n izbmh novs gripe dobro priprav-Ijefie. predvsam kar se tiče vzdrževanja higiene. Je pa opozorila, da morajo sodelovati tudi starii, ki naj otroka poiKÍjo o higieni, otroci naj Imajo s sabo tudi papirnate robčka, če pa otrok zboli, naj ostana doma. Ce bodo v loll ugotovili, da otrok kaža znake bolezni, bodo poklicali starša, ki bodo morali otroka odpeljati domov. od tega je 44 otrok iz MOC. Med letom bodo tako, glede na potrebe, odprli dodatne tri oddelke - dva v Vrtcu Tončke Čečeve in enega v Vrtcu Anice Černejeve. Da bodo lahko zagotovili vsa prosta mesta, je veliko pripomogla prenova podstrešja v Vrtcu Tončke Čečeve na Mariborski cesti. S tem so pridobili prostor za skoraj dodatnih sto otrok. Vrednost naložbe je 326 tisoč evrov» nove prostore pa bodo uradno odprli v Četrtek. Sicer pa so opravili rudi precej del v ostalih vrtcih. V enoti Sonce Vrtca Anice Černejeve so zamenjali vo-dovodno in kanalizacijsko napeljavo ter obnovili sanitarije, v enoti Luna so obnovili stavbno pohištvo, izdelali izolacijsko fasado ter obnovili vodovod, kanalizacijo in sanitarno opremo. V enoti Center Vrtca Tončke Čečeve pa so obnovili del strehe. Vsa dela so stala 364 tisoč evrov. V občini so poskrbeli tudi za obnovo nekaterih šol. V Osnovni šoli Lava so zamenjali azbestno kritino, v lil. osnovni šoli so obnovili sanitarije in garderobe pred te- m Danes se bo v osnovne šole odpravilo vsega skupaj 3.440 učencev, kar je 29 manj kot v lanskem Šolskem letu, ker je bila generacija lanskih devetošolcev večja, kot Je otrok v letošnjem prvem razredu. Na celjski občini so pred začetkom Šolskega leta pregledali šolske okoliše. Večjih težav ni bilo, kljub temu pa so v 20 primerih morali ukrepati zaradi preslabo vidnih talnih obeiežb ali poškodovanih prometnih znakov. Vsi prvošolci bodo dobili rumene rutice, kresničke in tudi knjižico Prvi koraki v svetu prometa. Prihodnji teden pa pripravljajo delavnico v Ci^centru na temo varnih potí v šolo. iovadnico. V Osnovni šoli Frana Roša so obnovili del centralnega ogrevanja, zamenjali pa so tudi stavbno pohištvo v dveh učilnicah. IV. osnovna šola ima vendarle končano obnovo stare telovadnice, kjer so zamenjali Športni pod in obnovili centralno ogrevanje, v Osnovni šoli Glazija so prenovili umivalnice, Gl^-bena šola Celje pa je dobila 14 novih oken. Vse naložbe so stale 269 tisoč evrov. ŠPELA KURALT Foto: GrupA it» M - 1. september 2009 - Lobirali za univerzo Pri ministru za visoko šolstvo o pobudi za ustanovitev univerze v Savinjski regiji v Celju in âirSe v regiji seže dolgo govori o univerzi ter o različnih oblikah, v katerih bi bila njena ustanovitev možna. Čeprav Število Študentov v Savinjski statistični regiji presega Število tistih, ki Študirajo v okviru primorske univerze, se odločilni premik še ni zgodil. Veliko se je govorilo o javno-zasebnem partnerstvu, a ničesar ni mogoče narediti brez »žegna« ministrstva za visoko šolstvo. Tja je pred dnevi »poromal« celjski župan Bojan Šrot z ekipo. Na podlagi šrotovega poziva je ministrstvo delovno srečanje s predstavniki Savinjske statistične regije vendarle pripravilo, z njimi pa so sestali minister Gregor Golobič. direktorica di-rektorata za visoko šolstvo Majda Širok ter generalni direktor direktorata za investicije Mitja ValtČ. Tema razgovorov je bila ponovno ustanovitev univerze v regiji, pa tudi že več kot dve leti napovedana gradnja študentskega doma v Celju, zato so se Šrotu pridružili Še celjski podžupan Marko Zi-danšek, direktorica Regijskega študijskega središča Katja Esih ter vodja oddelka za delo občinami RRA Celje Janez Jazbec. Predhodno je Šrot stališča uskladil z velenjskim županom Srečkom Mehom, saj imata mestni občini, združeni vpobudi za ustanovitev univerze, precej več možnosti. Če seštejemo visokošolske zavode s sedežem že samo v knežjem mes.tu» ki se jim z oktobrskim začetkom izvajanja programa pridružuje Se novoustanovljena Visoka zdravstvena šola, Celje načeloma izpolnjuje vse formalne pogoje za ustanovitev univerze. Še posebej, ker se v Celju z akreditiranimi programi preko Fakultete za komercialne in poslovne vede odpirajo še doktorski Študiji, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji o programih na dodiplomskih in vseh podiplomskih ravneh. Seveda pa niti ni zanemarljiv podatek, da je bilo v študijskem letu 2008/ 2009 v programe terciarnega izobraževanja na območju regije vpisanih kar 6.566 Študentov. Ministrstvo celjski univerzi naklonjeno Kol so ugotavljali sogovorniki, ima regija dejansko vse možnosti, da doseže pogoje za ustanovitev univerze. S strani ministrstva za visoko Šolstvo je bila izražena tudi pobuda, da naj kriterij ustanavljanja novih visokih šol še naprej odraža razvojne potrebe re^je. Predstavniki Sa- Katjo Esih, direktorico Regijskega studijskega središča, ustanov-Ijmga z namenom riuniitae^ novih visokošolskih zavodov, programov In slednjič univerze, čaka se vokiko dala. ^erdcrat pa naj bi mh nistntvo za visoko šolstvo proučilo možnost vsto]M v ustanovi-teljetvo študijskega srodilča, kar bi olajšalo status vtsokoiolskim zavodom. vinjske regije in Celja pa so napovedali strokovno deJo posebne delovne skupine pri pripravi na ustanovitev univerze. Spomnimo, da so ustanovitev takšne skupine, ki naj bi čimprej pripravila delovno gradivo, že pred Časom podprli v svetu Savinjske statistične regije z Brankom Kidričem na čelu. Na septembrski seji sveta regije naj bi skupino, v kateri bosta oba župana mestnih občin v regiji in dva strokovna sodelavca» tudi potrdili. Seveda pa bo treba marsikaj narediti še na področju razi sk o val n o -i zobraže valne dejavnosti na Celjskem. Se bo glede univerze vendarle kaj premaknilo, ali bo vse ostalo v varnem območju prizanesljivega vljudnostnega kimanja kot do sedaj? To bo pokazal čas, čeprav so roki za ustanovitev, ki so jih največji optimisti napovedovali. že skoraj mimo. Treba bo še veliko usklajenega dela občin, gospodarstva ter visokošolskih zavodov v re-^ji - brez zagotovitve finančnih virov pa, če bo obveljala ideja o javno-zasebnem partnerstvu pri ustanovit\i univerze, tudi ne bo šlo, Če bomo univerzo v Celju čakali tako dolgo kot študentski dom, se nam ne piše dobro. Je pa ob nedavnem srečanju Srot dobil vsaj zagotovilo, da se bodo »aktivnosti za gradnjo pospešile«. Študentski dom naj bi dobili »že« do konca leta 2012 • pet let po podpisu pisma o nameri! POLONA MASTNAK Foto: SHERPA (arhiv NT) NOVI TEDNIK Učitelji umikajo tožbe Celjski območni odbor Sviza (Sindikata vzgoje, izobraževanja» znanosti in kulture Slovenije) člane opozarja» da morajo najkasneje danes podpisati poob-lastilo sindikalnemu odvet-niku v primeru, da so se odločili za umik tožbe. In zakaj učitelji tožbe, ki so jih vložili zaradi premalo izplačanih piač, zdaj umika-joî Spommmo. da )e podlaga za tožbe nastala zaradi nejasnosti v zakonodaji gJede izplačevanja piač. Plače učiteljev s 6. stopnjo izobrazbe, ki so opravljali delo. za katero je zahtevana 7. stopnja, so namreč izplačevali v skladu s 14. členom zakona, za kar 80 prejemali 85 odstotkov. cele plače oziroma pet odstotkov manj, kot če bi upoštevali 5.a člen zakona o plačah v javnih vzgojno-izobra-ževalnih zavodih. Ko je bila na vrhovnem sodišču dobljena prva tožba osnovnošolskega učitelja, se je sprožil pravi val. Preko Sviza je tožbe vložilo okoli 3.500 učiteljev. »Na Celjskem je bilo samo preko Sviza vloženih 193 tožb. ki so šle skozi moje roke. Številni posamezniki, ki niso Člani, pa so se pri meni zanimali za dodatne informacije, tako je tožb gotovo še več,« je potrdila celjska sindikalna zaupnica Sviza Martina Krebl Preveliki sodni stroški Sledil pa je nepričakovan zaplet, saj je isto sodišče, ki je prvi tožbi ugodilo, v dj^-gih primerih potrdilo sodbe višjega delovnega in socialnega sodišča, da je zahteva po plačilu petodstotne razlike pri plači neutemeljena. »Odločitev nas je presenetila, saj je šlo za isto sodišče in Isti senat kot pri prvi tožbi, hkrati pa so âsto drugače razsodili. Glavni argument sodišča tožnikom je bil, da jim razlika za prenizko izplačane plače ne pripada, ker se niso že sproti pritoževali na odločbe o višini plače. To po našem mnenju ni logična interpretacija zakona. zato bomo pravico iskali Še na ustavnem sodišču. Ker pa izida ne poznamo In bi bili tveganje in su'oš- ki preveliki, je prevladalo stališče, da članom priporočimo umik tožb na prvi stopnji,« je povedal generalni tajnik Sviza Branimir štrukelj, ki se je udeležil tudi četrtkovega sestanka s člani sindikata v Celju. Tam so dobili vsa potreba pojasnila» prisoten pa je bil tudi odvetnik. Kot dodatno pojasnjuje Kreblova, so člani, ki so tožbe vlagali preko območnih odborov, torej tudi celjskega. z njimi podpisali dogovor» ki jim Je zagotavljal brezplačno pravno pomoč. »Hkrati so sprejeli obveznost, da bodo sami poravnah sodne takse in v primeru izgubljene tožbe nosili vse priznane stroške nasprotne strani. Zato bi bilo dobro, če bi vsak član premislil o umiku tožbe in najkasneje danes, če se odloči za umik, to sporočil odvetniku ter v vednost območnemu odboru,« pravi Kreblova. Vendar to pomeni, da v primena, da ustavno sodišče pritrdi Svizu, listi, ki umaknejo tožbe, do izplačila premalo izplačanih plač ne bodo upravičeni. Marina Krabl, sindikalna zaupnica: »Stališča Sviza je jaino, vsak élan sindikata pa naj presodi, kako bo ravnal.H Umik pred razpisom obravnave znižuje stroške, ki jih je treba plačati nasprotni strani, na 100 do 200 evrov, če pa se član odloči za pritožbo na višje sodišče, ki bo. sklepajo v sindikatu, tako kot v že kar nekaj primerih verjetno presodilo v korist nasprotne strani, bi se stroški, ki jim mora plačati član, zvišali na 300 do 500 evrov. Sviz je do zda) za brezplaCno pravno pomoč članom pri tožbah že imel za 150 tisoč evrov stroškov. POLONA MASTNAK Foto: MM (arhiv NTJ Hékot šolska pot je zdaj del gradbišča. Casta naj bi bila spet prevozna najkasnaja sradi oktobra. šolska pot postala gradbišče Ko smo minuli leden preverjali, kako so pristojni na Celjskem pred začetkom Šolskega leta poskrbeli za varne šolske poti, so se na Občini Vojnik pohvalili, da so že pred časom postorili vse potrebno. Da so obnovili številne prehode za pešce in poskrbeli tudi za vse ostale označbe. Do tu vse lepo in prav. So pa pri tem pozabili omeniti, da v središču Vojnika zaradi gradnje stanovanjskega bloka ni prevozna ena izmed ce&t, natančneje Pot na Dobrotin. po kateri |e do-sJej vozil šolski avtobus. Da je cesia ob gradbišču zaprta, tako marsikdo izve šele, ko »trči« ob zaporo, pri čemer so tudi z obvestili o obvozu precej »šparali«. Vsaj v nedeljo, ko smo se peljali skozi Vojnik, smo dobili tak občutek. In če je bila že v nedeljo oa tem območju prava zmeda, saj je moralo kar nekaj avtomobilov zaradi slabo označenega obvoza pri gradbišču obrnili in se znajti po svoje, kakšen prometni kaos bo tam šele danes, ko so na cesti spet šolarji!? Na Občini Vojnik se ne strinjajo, da je obvoz slabo označen. Če kakšen znak manjka, je za to kriva objestna mularjja, ki naj bi se ponoči znašala nad postavljeno prometno signalizacijo, pra- vijo, »Ravno prej sem nazaj na svoje mesto postavljal znake, ki so jih ponoči prestavili,« je včeraj dopoldne dejalTonePreložnik, na občini zadolžen za komunalne dejavnosti- »Mislim, da je obvoz dobro označen. SIcer pa Vojručani tako ali tako vedo» da je cesta zaprta,« nam je še dejal. Če vedo, so to izvedeli na ulici, saj jih ne občina ne investitor nista obveščala o kakršni koli zapori. Kot je obljubila tajnica občine Mojca Skale, bodo to napako zdaj popravili. In kje bo zdaj vozil oziroma ustavljal Šolski avtobus? »V Keršovi, od tam pa bodo šli šolarji peš do šole. Župan se je glede tega uskladil z vodstvom Šole in tu ne vidim nobenega problema,« je odvrnil Preložnik. Saj ne, da bi v tem iskali kakšne probleme, se nam pa vendarle zdi prav, da starši šolarjev vedo, kako in kje bodo v šolo in iz nje prihajali njihovi otroci. In tudi ostali krajani imajo pravico vedeti, koliko časa bo cesla, ki bi morala po njihovem prepričanju itak ostati nedotaknjena, še zaprta. Kot pravi Preložnik, bo cesta spet prevozna v roku enega meseca. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Za varnost na cesti Na cestah bo te dni več policistov, članov ZŠAM, AMD, Sveta za preventivo in v^ojo v cestnem prometu in ostalih prostovoljcev, ki bodo kot vsako leto tudi letos skrbeli za večjo varnost otrok. Otroci in mladoletniki so v prometu namreč tudi najbolj ogroženi. Lani je bilo v prometnih nesrečah na Celjskem udeleženih 229 otrok In mladoletnikov, dva sta uiorla, več kot 180 jih bo zaradi nesreč čutilo telesne posledice. V letošnjih prvih sedmih mesecih pa so bili otroci žrtve že skoraj 130 nesreč. Največ otrok umre v prometnih nesrečah, v katerih so bQi udeleženi kot pešci in potniki, mladoletniki pa kot potniki, kolesarji, pešci in vozniki koles z motorjem. Tudi letos bodo celjski policisti najmlajšim zhotovili pobarvanke Varno na poti v šolo in iz nje, s katerimi si prvošolčki lahko priborijo rudi kakšno nagrado. Letos so za vse šole in vrtce na našem območju pripravili tudi posebno zgoščenko s preventivni vsebinami. SIMONA ŠOLINIČ v Velenju manj šolarjev Kot SO VelenjČani povedali na petkovi novinarski kon-' ferenci pred začetkom novega šolskega leta, bo v mestni občini danes prag osnovnih Šol prestopilo 70 otrok manj kot v lanskem šolskem letu, čeprav število prvošolčkov ostaja na lanski ravni. »Tb kaže, da se je demografska rast v občini ustalila in da se letno rodi okoli 300 otrok,<< je pojasnil velenjski župan Srečko Meh, ki je poudaril Še, da so za investicije v osnovnošolske objekte poleti namenili okoli 300 tisoč evrov in zagotovili solidne pogoje za delo. »Počitniško delo dijakov, ki so v zadnjih tednih čistili okolico vrtcev in osnovnih šol, pa se je izkazalo za izjemno učinkovito. Svoje delo so odlično opravili,« je še dodaJ Meh. V enote velenjskega vrtca pa je letos vpisanih 1.165 otrok, razporejenih v 65 oddelkov. Vrtčevskih otrok je 95 več kot v lanskem šolskem letu. v predšolsko vzgojo pa je vključenih skoraj 75 odstotkov populacije. »Vpisali smo vse oU'o-ke, za katere je bii izkazan interes in izkoristili vse prostorske možnosti, tako da med šolskim letom brez pridobivanja dodatnih prostorskih kapacitet ne bomo mo^ odpirati novih oddelkov, obstoječi pa so trenutno povsem zasedeni. Nekaj prostih mest je le še v enotah Jurček v Skalah, v Vinski Gori in Šentilju,« pravi Meh. Danes v Velenju odpirajo tri nove oddelke; enega v Šentilju, drugega v mobiini igralnici pri enoti Tinkara, tretjega pa v Vili Mojca. V letu dni bo treba pridobiti dodatne igralnice, saj zakonodaja predvideva nove normative. Trenutno velenjski vrtec zagotavlja v povprečju 2,8 m^ igralne površine na otroka, kar je 0,2 manj, kot to predvidevajo novi normativi. PM Organiziran šolski prevoz v Velenju uporablja 580 učencev. Cena prevozov za naslednje triletno obdobje (Šolska leta 2009-2012) je 1.731 tisoč evrov, kar za eno šolsko leto pomeni 577 tísoč evrov. Kot najugodnejši ponudnik za izvajanje šolskih prevozov v mestni občini Velenje je bil na javnem razpisu izbran Izletnik Celje z dvema podizvajalcema. RADIA CELJE ic 68 -1. september 2009 ÁRSTVO NOVI TEDNIK Skupščina Laškega v stilu dobrih starih časov Tone 'nirnšek kljub nepodeljeni razrešnici za lansko leto ostaja nadzornik -Zorko obljublja vodenje, pri katerem se bo vedno vedelo, kaj se dela t2kupiček včerajšnje po-novtjeDe skupščine Pivovarne Laško: nekdanjemu generalnemu direktorju Boâku Šrotu in Članom nadzornega sveta, med njimi Tonetu Turnšku» za leto 2008 niso podelili razrelni* ce, potrdili so vsa predlaga-na imena za nove nadzornike, tudi 'Hmiškovo. Znižali so sej nine nadzornikom (Č^rav jih prej uradno sploh niso imeli] ter potrdili posebnega i^vizorja, ki bo pregledal posle Boška Šrota v zadnjih petih tetíh. Sedanji prvi mož Dušan Zorko pa je tudi včeraj ponovil že večkrat izrečeno obljubo, da se bo sedaj v L^kem delalo transparentno. Pivovarni Laško se po tej skupščini obetajo dobri stari Prejšnja uprava laškega je trdila, da nadzorniki ne prejemajo nikakršnih sejnin za svoje delo, zato se |im je takratni predlog Kapitalske družbe o znižanju sejnin zdel skoraj smešen, izkazalo pa se je, da nadzorniki vendarle niso delali le za potne stroške. Predsednik nadzornega sveta Boris Završnik je v letu 2008 prejel 16.200 evrov» Marko Košak 9.600, podobne vsote so prejeli Iztok Seničar, 1bne Turnšek, Simon Zdolšek ... Boško Šrot je lani za svoje delo prejel 192 tisoč evrov plače, ostali prejemki so znašali slabih 40 tisoč evrov. Sedanji nadzorniki bodo za sejo prejeli 330 evrov» predsednik 429 evrov. časi. Glavni aduti - blagovne znamke ostajajo, ostaja tudi dober denarni tok, prišla pa je nova uprava z novim načinom vodenja. »Ttanspareninim, da se bo vedno vedelo, kaj počr^e-mo,« je poudaril generalni direktor Dušan Zorko. »Delničarji so nam izkazali zaupanje. Skupaj z nadzorniki bomo pivovarno vodili tja, kjer je njeno mesto.« Na skupščini sta bili sicer podani dve izpodbojni tožbi. Prvo je na ^ sprejete sklepe podal predsednik društva malih delničarjev Kristjan Veibič, drugo pa v imenu Boška Šrota in družb v njegovi lasti odvetniška družba Čeferin. Dejstvo pa je, da sta se zaradi 110 milijonov evrov posojil družbam okoli In-fond Holdinga pivovarna in celotna skupina (najbolj na udaru so še Pivovarna Union, Radenska in Fructal) znašali v zelo resnih težavah. A Zorko zagotavlja, da bodo tudi po najbolj črnem sceriariju te težave lahko rešili. Ampak ne s prodajo naložb, ki niso vezane na njihovo osnovno dejavnost, torej Mercacorja, Dela in Večera. temveč z uspešnim pogajanjem z bankami. »Že večkrat sem poudaril, da z nobeno prodajo ne bomo hiteli.« »Naše bogastvo so blagovne znarr^e. močan densrra tok in nov naui vodenja. Sprememba v Pivovarni Laško je ta. da je vodanje transparentno.« je poudari Dula n Zorka. Levo odvstnSc Stojan Zdols^ ki ga nokaj časa ni bilo v Laikem. Po Tumšku Turnšek Skorajda edina točka, kjer je imelo kar nekaj delničarjev pomisleke, pa je bilo imenovanje novih članov nadzornega sveta. Za nove nadzornike je uprava predlagala »sve žega« prvega moža Petrola Aleksandra Svetelška. direktorja Štore Steel Marjana Mačkoška ter direktorja HTZ Velenje Vladimirja Ma-lenkoviča, predlagala pa je tudi, da se Tonetu IbrnSku mandat, ki bi se mu izteke! prihodnje teto, podaljša že na tej skupščini. O novih članih niso debatirali, niso pa bili prepričani, če bi mandat podaljšali Turnšku, ki na isti skupŠČiru ni prejel razrešni-ce za prejšnje leto. Delno je sam odgovoren za dogajanja v preteklosti, čeprav je v svojem poročilu pojasnil, da lani še nihče ni vedel, kako je Boško Šrot kupoval podjetja. Zorko pa je poudaril da se brez TUrnška preobrat v podjetju julija (etos ne bi zgodil. O odgovornosti bi lahko razmislil tudi sam Zorko, ki je bil v času dajanja posojil Infondu direktor Pivovarne Union. »Odgovornost je zelo širok pojem. Mi smo od lastnice imeli določena zagotovila, da se bodo stvari normalno odvijale. Danes je o odgovornosti preuranjeno govoriti, resnica se bo izkazala kasneje, ko bo o tem sodilo sodišče. Zagotovo pa del odgovornosti nosim tudi sam.« ROZMARl PETEK Foto: SHERPA Krka in Mercator v centru dogajanja Smer gibanja tečajev na Ljubljanski borzi je bila v nasprotju z gibanjem cen delnic na večjih tujih trgih. Borzni indeksi v tujini so po vzpodbudnih makroekonomskih objavah ves teden pridobivali na vrednosti in dosegli najvišje nivoje v zadnjih 10 mesecih. Doma pa sta se nekoliko slabše stanje v slovenskem gospodarstvu in nizka likvidnost na borzi odrazili na gibanju tečajev domačih borznih indeksov. V minulem tednu je osrednji indeks ljubljanske borze SBl 20 izgubil nekaj več kot odstotek in pol vrednosti In zaključi) tedensko trgovanje pri 4.154 indeksnih točkah. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 24.8. IN 28.8.2009 Oaâkâ 1 Ime UÊMtêiâl Prim«tv«PB aco Cinkarna Celje 4d.d0 18,50 0.00 OETG Cètis 36.95 0.00 -19.81 GftVG Gorsnje 10,27 318.10 •181 PILA f^ovema Uéko 672^0 •2,85 JTXS Jirteks 42.11 12,20 •14.24 eroG Etat D.OO 0.00 0.00 V minulem tednu se je borzno dogajanje odvijalo večinoma okrog delnic novomeške družbe Krka in trgovca Mercator. Delnice teh dveh družb so bile med najbolj trgovanimi na ljubljanski borzi. Delnice Krke so pri povprečnemu prometu milijon evrov dnevno v minulem tednu edine med pomembnejšimi delnicami pridobile malenkost na vrednosti in dosegle enotni tečaj 72,20 evra. Cena Mercatorjevih delnic pa je zdrsnila za pol odstotka, INDEKSI MED 24.8. IN 28.8.2009 ImMv ZaèfttSij S8I20 4.134.64 ♦ -2,1! ob koncu tedna pa so bile le delnice tako vredne 160 evrov. Poleg trgovanja z delnicami velja omeniti, da je bil velik del prometa v minulem tednu ustvarjen z dolžniškimi vrednostnimi papirji. Daleč najbolj prometne so bile obveznice Slovenske odškodninske družbe S0S2E. Izkoristite nizke tečaje vrednostnih papirjev in pristopite k vzajemnim skladom kar od doma preko spletne aplikacije ILIRIKA eSKLADl. TEA LORBERG, borzni posrednik IURÍKA d.d., TVdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Kaj želi država narediti iz Elektra Celje? DrŽava ravna po sistemu »copy-paste« - Kdo se želi polastiti omrežnin? WfV Predsednik uprave Elektra Celje mag. Viktor Tajn-$ek za lansko poslovanje, čeprav je ustvaril poldrugi milijon evrov dobička, kar je 4-krat več kot predlani, nI prejel razrešnice za svoje delo. Enako velja za nad-zomike. Takšna naj bi bila navodila predstavnikov največje lastnice, države, ki je identično glasovala na vseh skupščinah elektrodi stri bucijskih podjetij. Požvižgala se je tudi na opozorila sindikata, malih delničarjev in ostalih last-nikov, naj pred ločitvijo dejavnosti omrežnin in prodaje elektrike jasno pove, kdo bo lastnUc omrežij. Ta so lahko še kako velika zlata jama. Uradna obrazložitev države, zakaj Viktor Tajnšek ni prejel razrešnice za svoje lanskoletno delo, je, da je bila družbi zaradi domnevnega usklajenega dviga cen za gospodinjske odjemalce povzročena poslovna Škoda, da so realizirani rezultati družbe slabi, da naj bi bila nizka stopnja donosnosti kapitala zaradi rasU stroškov ter da družba naj ne bi dosegala vseh parametrov iz regulativnega okvirja. Povsem enake obrazložitve so predstavniki drža« ve podali tudi v drugih elek-iropodjetjih. Viktor Tajnšek očitke v celoti zavrača. Zaradi domnevnega dviga cen in s tem sodbe vrhovnega sodišča ni bila izrečena nobena globa. A pri tem ne smemo prezreti, da so podjetja v večinski državni lasti podražitve izvedla šele potem, ko je podražitev napovedal dobavitelj električne energije HSE, ki je v 100-odstotni državni lasti, Ib je od distributerjev terjalo istočasno in enako podražitev, pojasnjuje. Zato domnevnega usklajevanja ne more očitati upravi in nadzornikom, saj je država sama prispevala k temu. da so distributeiji izvedli podražitev. Neresen je po mnenj u Elektra Celje tudi očitek, da so bili realizirani rezultati družbe slabi. Podjetje je ustvarilo 13 odstotkov več prihodkov, 1,5 milijonov dobička. Uprava, ki jo vocN mag. ^fîktorl^ lek. trnja prBkfic vssh nftrasnicnih fn zanjo ûIjiviK tnlitev. Nobenega utemeljenega radogani. da se upravi in nadzornemu svatu r>e podeli razrešnice« meni. skoraj 34 milijonov evrov je namenilo za naložbe. Po študiji, ki jo je opravila Ekonomska fakulteta v Ljubljani, ima Elektro Celje najnižje stroSke delovanja in vzdrževanja na zaposlen^ in na kilometer omrežja. Zato uprava terja preklic vseh neresničnih in zanjo žaljivih trditev. Ključno jabolko spora, ki ga tudi društvo malih delničarjev in ostali manjši lastniki ne morejo prežvečiti, pa je zahteva delitve družbe na dve ločeni družbi. Ena naj bi opravljala omrežno dejavnost, druga pa tržno, torej prodajo elektrike. S tem sicer ni nič narobe, če bi se le vedelo, kdo bo končni last- nik omrežij. Poleg žic po omrežju tečejo tudi optična vlakna, ki jih je mogoče uporabljati za komercialne in zelo donosne namene. ROZMARl PETEK Folo: GrupA it. 68 • 1. september 2009 ■ v ■ na VIŠJO raven Hiša kulture Celje predstavila nov zavod in program za sezono 2009/10 v ponedd jek je novousu-novijem zavod Hiša kulture Celje predstavil zavod sam» sodelavce, partnerje in izjemno bogato sezono prireditev, ki jo pripravljajo Id ki bo soustvarjala kidtumo podobo Celja. Zavod, ki ima ambld je v treh letih v javno-zasebnem partnerstvu v Celju postaviti tudi pravo stavbo, vredno 35 milijonov evrov, ki bo imela 12 tisoč kvadratnih metrov površin, več dvoran, med drugim veliko s tisoč sedeži in tehnološko dognano opremo, bo do takrat deloval zgolj program- PosJovna direktorica Hile kulture Celja je Pohma Marovt sko. Za sezono, ki se začenja že v soboto s festivalom Vokalne igre a cappela glasbe, načrtujejo 33 dogodkov, za katere imajolOO tisoč evrov proračuna, od lega četrtino iz sistemskih sredstev. »Nov tovrsten zavod je v Celju res potreben,« pravi poslovna direktorica hiše kulture Polona Marovt, »seveda če želimo ohraniti možností predstavljanja mladih lokalnih umetnikov, v mesto pa s koproduk-djaml pripeljati tudi večje, zahtevnejše projekte.« Inv čemjepco^amska razlika med delovanjem Društva ljubiteljev umetnosti, ki je pobudnik Hiše kulture Celje, in novim zavodom? Programski direktor Simon Dvoršak pravi, da Hiša kulture Celje ohrania vse dejavnosti društva in vse tradido-nabe dogodke »Dodajamo pa jim. tudi s pomočjo obeh iá-šnih sestavov, večje in produkcijsko zahtevnejše projekte. 2e vsa leta delamo na kakovosti pred količino prireditev, kvantiteto vzdržujemo le v smislu možnosti prestavitev mladih. Sezone smo se lotili ambiciozno, z vrsto večjih dogodkov, domačih in gostujočih izvajalcev in tudi žanr- Vodstvo Kise kulture Celje (z (eve): Polona Marovt, Dejan Gracer, Shnon Ovoriak, Alenka Gorele Cmst Matija Kovač in Gregor Deleja. »Hiša kulture ne jemlje Zavoda Celeia kot konkurenco. Nasprotno. Z njimi se že dogovarjamo o mogočih skupnih projektih in koprodukcijafa. Temeljni cilj Hiše kulture Celje pa je, da kulturno dogajanje v Celju postavimo na višjo raven, ker menimo» da to zmoremo. To želimo dokazati že s prvo sezono» ki prihaja. To bomo dosegli s sodelovanjem umetniških ustvarjalcev in s sodelovanjem s Številnimi partnerji v Celju, Sloveniji in tujini, ki jih je za zdaj 29, Še vedno pa smo odprti za nova sodelovanja tako v produkciji kot koprodukciji,« je povedala Polona Marovt. sko pestro,« nápO\'eduje Dvor-§ak. Hiša kulture ima že zdaj dva stalna sestava - pevski zbor Antona Švaba, ki ga vodi Alenka Goršič Emst in v katerem je za zdaj 50 pevk v starosti od 15 do 25 let, in orkester Hiše kulture Celje s 50 akademsko izobraženimi glasbeniki, ki ga vodi Simon Dvor-šak. Med večjimi projekti velja vsaj omeniti otoobrski kon- cert šansonov, novembrski koncert ob obletnici Ulriko-ve smrti, premiemo predstavitev obeh hišnih sestavov s koncertom v počastitev obletnic smrti Handla in Haydna, februarski koncert angio-ameriške glasbe, aprilsko Škerjančevo Slovensko mašo in prvi celjski džez festival Džjezz, ki se bo zgodil jimi- BRANKO STAMEJČIC Foto: GrupA Vseslovensko srečanje paraplegikov in tetraplegikov Ob praznovanju 40-!et-nice organiziranega delovanja je Zveza paraplegikov.Slovenije v soboto v Levcu pripravila srečanje za svoje člane, ki so zaradi poškodb in obolenj hrbtenjače v večini vezani na uporabo invalidskega vozička. Srečanje so pričeli s sveto mašo v baziliki Matere bož- je v Petrovčah. Mašo je daroval celjski opat Marjan Je-zemik. Po 13. uri so zbrani vtopiem zavetju hangarja na Letališču Leveč nadaljevali družabni dogodek, kjer jih je najprej pozdravil predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. Kasneje je Člane nagovoril tudi častni predsednik Zveze Ivan Peršak, zbrane v Levcu pa je pozdravil še predsednik krajevne skupnosti Leveč Anton Jelenko. V družabnem delu srečanja so paiaplegike zabavale mažor^e Hiristično kulturnega društva iz Levca in Jaka Šraufciger, ki je zbrane nasmejal do solz, Do večernih ur jih je z glasbo zabaval Trio Žur. BS, foto: SHERPA Del uđelezeneev srečanja rejnískih dnoin Srečanje rejniških družin Prí dvorcu Novo Celje sta v petek žalska občina in center za socialno delo pripravila šesto vseslovensko srečanje rejniških družin Slovenije. Poleg druženja v lepem okolju je srečanje vedno priložnost za izmenjavo izkušenj in sklepanje novih znan-stev in prijateljstev. Z^ ude- Ít.68-1.s«ptMidier200d - ležence so organizatorji pripravili zabavne, kulturne in športne aktivnosti ter jih popeljal) na ogled nekaterih turističnih znamenitosti v dolini. Letos se je na srečanju zbralo kar približno 70D re-jencev, rejnic In rejnikov ter ostalih članov njihowh družin. Takšno obliko druženj podpira tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, v imenu katerega je zbranim spregovorila vodja razvojnega sektorja za družino na direktorátu za družino Lea Javomik Novak. Kot je povedala, je v rejništvu 1.170 otrok, ki so nameščeni v 700 rejniških družinah, sicer pa je teh družin 810. TT IZ MASIH KRAJEV S košaro po medalje Na danaSnjem dnevu vi-no^adnikov in vinarjev na sejmu v Gornji Radgoni bodo slovesno razjarili rezultate letošnjega osrednjega državnega oc«ijevanja vina ter podelili medalje. Na odprtem državnem ocenjevanju so se v močni mednarodni konkurenci izkazali tudi vinogradniki iz naših krajev. Mednarodno strokovno ocenjevanje vina, ki je bilo opravljeno konec julija» je pomemben de) radgonskega sejma. Letos je na njem sodelovalo 263 pridelovalcev iz petih držav, Id so dali v oceno kar 766 vzorcev. Veliko zlato medaljo ter zJato medaljo bo prejelo Vinogradništvo Pečnik iz Sedlarjeve- ga. obe za traminec. Tri zlate medalje ter še eno srebrno medaljo sije zaslužilo Vinogradništvo Kralj iz Bistrice ob Sotli (za chardonnay. sivi pinol, in sauvignon), od koder bo prejel zlato medaljo tudi vinogradnik Tomaž Zorenć (renski rizling). Dveh ziacih medalj se lahko veseli Vinum Loče iz Lip ogla va pH Ločah pri Poljčanah (za laški rizling in traminec). Med prejemniki zlate medalje je prav tako Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah (za renski rizling)» ki so jI prisodili 5e eno srebrno medaljo. Srebrnih medalj, ki so glede na zahtevnost in pomen osrednjega državnega ocenjevanja prav tako izjemni do- sežek, bo veselih §e nekaj naših vinogradnikov, Med prejemniki srebrnih medalj so Franc Jančič iz Mestinja» Mirko KraŠovec iz Arclina» Silvester Marič iz Petrovč, Milan ŠoŠtarIČ iz Bras^ovč, Janez Vreže iz Šmarja pri Jelèah, Zlati grič iz Slovenskih Konjic, Miha Smole z Vrha pri Šmarju ler Janez Jančič iz Mestinja. BRANE JERANKO Na osrednjem državnem ocenjevanju, ki se ponaša s 55-Ietno tradicijo, se je izjemno izkazalo Vinogradništvo Zorin iz Lovnika pri Poljčanah, ki je prejelo nič manj kot 5 velikih zlatih medalj, 15 zlatih medalj ter 2 srebrni medalji. Vinograde imajo na območju treh občin: Poljčan, Šmarja pn Jelšah ter RogaSke Slatine. S svttim Potočnikovim mlekom so nazdravi (zdesna) lostanjski župan Darko Manih, pmisotkiica gospodarske zbornice dr. Cvetka Tlnauor, Gregor Rocn^ s kmetije Potočnik m velenjski župan Srečko Meh. Kozarec domačega mleka V soboto dopoldne so na nabito polni kmečki tržnici tudi uradno predali namenu miekomat oziroma si nazdravili s kozarcem mleka iz njega. Sveže mleko bodo vozili s kmetije Potočnik iz Zavodenj. Kupci si bodo laiiko po želji »naročili« domače kravje mleko, in sicer z vstavljanjem kovanca v režo in s podstavljenem posode pod ustrezno cev. Količino avtomat odmeri sam, glede na to. koliko denarja je prejel, pri čemer licer mleka stane en evro. US» foio: MATJAŽ OČKO Brezplačni »Lokalcfc bo spet vozil Mestna občina Velenje |e včeraj ponovno podpisala pogodbo z izletnikom Celje za izvajanje brezplačnega mestnega potnišk^ prometa za obdobje do 31. decembra 2009. Vrednost pogodbe je skoraj 179 tisoč evrov. Zanimanje za brezplačni avtobus je celo preseglo pričakovanja» saj se je od septembra 2008 do julija 2009 z njim skupno peljalo več kot 309 tisoč potnikov. Od danes »Lokalc^^ vozi po novem voznem redu, ki so ga pripravili glede na izkuSnjein pobude uporabnikov. »Lokale« bo po novem vozil tudi v KS Vinska Gora, Konovo, Hrastovec - Skale in Šentilj. Na rumem progj bo vozi) tudi avtobus, prilagojen za potrebe invalidov. Avtobus bo posebej označen, gotovo pa bo velika pridobitev rudi za starše z majhnimi otroki. Od 15. septembra dalje bo prvo postajališče za vse proge »Lokalca« novo Avtobusno postajališče Velenje. PM www.radiocelje.com Pohodnikr po startu v Novem Celju Po hmeljski poti v soncu in dežju Nasolwtni 14-kilometrskt pohod po hmeljski poti, ki se je začel v sončnem vremenu in končal v dežju pri dvorcu Novo Celje> se je od* pravilo 360 pohodnikov. Trasa že ffadcionalnega pohoda je speljana od dvorca No-vo Celje mimo mnogih hmeljišč. ribnika Vrbje čez ŠeSki most do Rimske nekropole v Šempetfu, kjer se obrne nazaj proti Žalcu in se sklene pri dvorcu Novo Celje. Pohod-nike so na Startu pozdravili predsednica Zveze turističnih društev Žalec Breda Vizovî-Šek, župan Lojze Posedel in hmeljarski stare§ina ter prin-cesa Oto Šporn in Klara Cetina. Pohodniki so prejeli spominske majice, med potjo pa so jim s pijačo in z olcrepčili postregli Člani veČ turističnih druStev- Okrog tri ure dolg pohod, za nekatere nekoliko krajši» za druge daljši, so mnogi končaii v rekordnem času, saj so jih pri Šempetru Že začeli loviti temni oblaki, ki so poskrbeli za deževen zaključek ob vrnitvi v Novo Celje. TT Najlepše mesto vabi V ietoSnjem tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna je Velenje osvojilo prvo mesto. Velenjčani se sicer že vrsto let uspešno udeležujejo tekmovanja v urejanju okolja v mestih in na podeželju» ki ga organizira Turistična zveza Slovenije. Mestna občina Velenje je doslej v različnih kategorijah že posegala po najvišjih priznanjih, letos pa so v Velenju spel dokazali, da se ponašajo z lepim, urejenim in občanom ter turistom prijaznim mestom. V kategoriji velikih mest je Velenje premagalo Novo mesto in Ljubljano. Velenje bo letos, ko praznuje 50-letnico, tudi gostitelj zaključne prireditve projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki bo 14. novembra 2009 v Domu kulture Velenje. Dogodka se bo udeležil tudi častni pokrovitelj, predsednik države dr, Danilo Tiirk. US V sredOt 2. septembra, ob 17. uri bo na atletskem stadionu Kiadivar Cetis ■Mednarodni atletslci miting. Na mitingu bodo nastopili mnogi najboljši atletinje in atleti Slovenije -Primož Kozmus, Matic Osovnikar, Miran Vodovnik in drugi, ter atleti iz tujine - V kladivu Krisztian Pars (HUN), v suvanju krogle Lajos Kurthy (HUN), na 100 m Thomas Hunter in Lerone Ephraim Clarke (oba USA), na 400 m Zoltan Kovacs (HUN) in Serhiy Borodin (UKR). v daljini Magdalena Khristova (BUL), 100 m ovire Shantia Moss (USA) ter mnogi drugi. Vstop je prost! davni sponcofjû Id nam bodo |Miioďílow ooiogočlli, so: banka ceije O CetlS' RAR Pestrost za 3,5 evra na uro V Preboldu so tudi med letošnjimi počitnicanu dobili priložnost za dodaten zaslužek dijaki in študenti. 82 jih Je opravljalo dela v občinski upravi, na bazenu, izdelovalo spletni časopis» slcrbelo za knjižniČ-no ^adivo, delalo v turistič-noinformacijskem centru, vrtcu ter opravljalo popis in vzdrževalna dela na javnih površinah. Z dvomesečnim zaslužkom 3,5 evra na uro - si bo marsikateri dijak in itudent ublažil izdatke za nakup Studijskega ^adiva in bivanja v študentskem domu. Nekaj študentov je opravljalo tudi izmere komunalnih kanalov tn cestišč ter pomagalo gasilcem iz Sv. Lo- vrenca. Trije dijaki so pod mentorstvom Zgodovinskega in narodnopisnega društva Prebold zbirali podatke o domačinih, ki so sodelovali v boju za severno mejo in drugi svetovni vojni. Na ta način so dopolnili zgodovinsko zbirko dogajanj v času vojn na naših tleh. V turistično! n formacijskem centru je delo našlo deset študentov in dijakov. Delali so v parih, in sicer vsak par po 14 dni. Obiskovalcem in turistom so predstavili zgodovino Prebolda in jim pomagali pri izbiri turističnih lokacij tako v občini kol drugod po Sloveniji. Hkrati so skrbeli za urejenost muzeja, predvsem za ohranjanje avtentičnosti muzejskih eks- ABITURA Podjetje za izobraževanje d.0.0. SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOU ABITURA d.0.0. Celje PRODAJALEC Vpis v 1.in 2. letnik, PREKVAUFIKACUA EKONOMSKI TEHNIK pn PROGRAM (po končani tigovski šoli) VPIS B017. SEPTEMBRA, OB 16. URI VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o,o. Celje EKONOillllST Informativni dan bo v torek, dne 8. septembra 2009 ob 17. uri. POSLOVNI SEKRETAR Informativni dan bo v toreh, dne 8. septembra 2009 ob 17. uri. PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/428 55 30 in 03/428 55 32 ponatov, popisovali slare dokumente in predmete in nasploh skrbeli za prijetno vzduSje. V knjižnici so pomagali bralcem pri izbiri gradiva in knjižnico spremenili v prostor ustvarjalnih delavnic za najmlajše. Z njimi so barvali polžje hišice in izdelovali mavrične ribice. Pestro delo so imeli tudi na bazenu, Od začetka do sredine avgusta so tam delo opravljali Eva Pečovnik, Silvija PlabuU, Žan Artelj ter Suzana in Snežana Pa-viovič. »Kdo potrebuje morje ob bazenu, kakršen je preboldski? Voda je Čisla, okolica pa zelena in pomirjajo-ča. Tistim, ki tu opravljamo počitniško delo» nam resnično ni težko. Skrbimo za čistočo bazena io ajdove okolice. Pomagamo tudi reševalcema iz vode, Dejanu in Da-niju Teržanu, in pobiramo vstopnino. Delamo v dveh izmenah, tako lahko drugo polovico dneva preživimo ob ko-panju. To ni delo, zaradi ka- Za potrebe počhniik»Qa Ma se je preboMska knjižnica pogosto spremenHa v prostor za intvarialne delavnica najmlajših. terega je zjutraj težko vstati,« pravi Eva. Na videz nekoliko bolj togo delo naj bi opravljali dijaki in študenti zaposleni v občinski upravi. Toda tudi pisarniška dela so bila zanje za- nimiva in zlasti dobrodošla pomoč zaposlenim, saj so jih marsikdaj razbremenili. Anja Donko in Tea Lubej sta skrbeli zamerjenje talnih označb na cestišču» kot so prehodi za pešce, avtobusne postaje... uk- varjali pa sta se tudi z zbirnim centrom za ločeno zbiranje odpadkov iz gospodinjstev v Latkovl vasi. Kot sta povedali, je bQo njuno delo zelo dinamično in razgibano. MATEJA JAZBEC Za praznik po umetni travi V Pristavi pri Mestinju so za krafevni praznik odprli igrišče za mali nogomet na umetni travi, prav tako so uredili novo košarkarsko igrišče za igranje trojk ter postavili tribune. Obenem so že opravili zemeljska dela za drugo fazo izgradnje igrišč za tenis ter odbojko na mivki, kar nameravajo končati prihodnje leto. Investitor je bila Občina Podčetrtek, veliko dela so prav tako opravili člani pri-stavškega športnega društva ter ostali krajani (na foto-^fiji). Na odprtju sta igrišče predala namenu župan Peter Mišja ter predsednica ŠD Anja Drozg. V občini Podčetrtek imajo igrišča z umetno travo že v vseh večjih kra-jih. BJ Se živo petje družin V Andražu nad Polzelo so minulo nedeljo pripravili 26. družinsko petje z naslovom Peli so jth mati moja. Letos je nastopilo 14 dnižin iz različnih krajev Slovenije, ki so zapele po dve pesmi, ob koncu pa vse skupaj zaključno pesem, Zdravljico. Najštevilnejša na prireditvi je bila 13-članska družina Kos s Ponikve pri Žalcu. Tbdi letos je družinam prisluhnilo številno občinstvo, ki je napolnilo prostor športnega igrišča. Na začetku je zbrane nagovoril župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je med drugim poudaril, da je ljudska pesem del naše zemlje, našega življenja, del slovenske kulturne dediščine. »Vs^o leto ponavljam, kako me prireditev Družina poje navdaja s hvaležnostjo do vseh ljudi, ki ohranjajo slovensko ljudsko pesem,« je omenil župan Žnidar. Prireditev so popestrili vaški godci Iz Andraža in člani dramske skupine KD Andraž. Tudi po prireditvi druženja še ni bilo konec, letos pa so dogajanje obogatili z razstavo del domačih likovnih ustvarjalcev in uprizoritvijo Svoje-glavček. TT Mad nastopom najštevilneiše dniHne Kos s Ponikva pri Žalcu Št. 6S • 1. september 2009 Zbiramo nevarne odpadke! V Simbiu 80 včeraj začeli >9akoletno akcijo zbira-n)â nevarnih odpadkov. Zbirali jih bodo v občinaii Celje, Štore, Šentjur, Dobje, Vojnik, Dobrna, 2aiec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor iji Vransko do 23. ok-tobra. V tem času bo na več različnih lokacijah po dve uri stal zabojnik, v katerega bodo občani lahko odložili tovrstne odpadke. Natančen umik z lokacijami zabojnika bodo občani dobili v poštne nabiralnike. Med nevarne odpadke sodijo stari akumulatorji, baterije, barve in topila, kemikalije. olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi> zdravila in neonske cevi. Nevarni odpadki vse-bujejo snovi, ki so nevarne za okolje, zato jih ne smemo odložiti med ostale odpadke. V fazah razkroja bi namreč li odpadki lahko ogrozili podtalnico in druge vodne vire, zrak ali prst. Če na primer baterijo o d vržemo med ostale odpadke, bo težke kovine, ki jih vsebuje (kadmij, krom in nikelj), prenesla tudi na druge, sicer nenevarne odpadke. Nevarnih odpadkov torej ne smemo odlagati v navadne zabojnike za odpadke, ne smemo jih odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov, a tudi ne v naravo, ne smemo jih zlivati v odtok ali kanalizacijo. Nevarni odpadki zahtevajo poseben način odstranitve. Za to bodo poskrbeli v Simbiu, ko jih bodo zbrali. Nevarne odpadke bodo občani lahko odložili do 23. oktobra v poseben zabojnik, ki bo na posamezni lokaciji stal dve uri. Zbiranje nevarnih odpadkov bo do konca tedna v občinah Šeoflur, Dobje in Štore, od 7. do 12. septembra na Dobrni in v Vojniku, od 21. septembra do i. oktobra v Mestni občini Celje, od 12. do 17. oktobra v Preboldu, na Polzeli, v BraslovČah, Izboru in na Vranskem in v Žalcu od 19- do 23. oktobra- SK Tudi Ostrožno ločuje biološke odpadke Prejšnji teden so biološke odpadke začeli zbirati tudi na Ostrožném v Mestni občini Celje. Vsa gospodinjstva so dobila posebne rjave zabojnike. Prvi odvoz bioloških odpadkov z Os-trožnega bo v petek. Biološke odpadke so v Celju začeli poskusno zbirati oktobra 2007, a\^sta lani so jih začeli zbirati v Šentjurju, letos julija v Štorah in avgusta še v Vojniku. V prvih šestih mesecih lanskega leta so zbrali 501 tono bioloških odpadkov, letos v istem obdobju okoli 560 ton. Spomnimo, da med biološke odpadke sodijo vnni in kuhinjski odpadki. Odložimo jih lahko zgolj v razgradljivih vrečkah, ki jih prodajajo v praktično vseh trgovinah, in tudi v papirnatih vrečkah za kruh, sadje in zelenjavo. Čeprav v Mestni občini Celje še ostaja nekaj območij, kjer ni zbiranja bioloških odpadkov, se območje zbiranja bioloških odpadkov zaenkrat ne bo širilo, so sporočili iz Simbia. Bodo pa 1. oktobra začeli poskusno uvajati sistem rumenih zaboj niko v-Gre za zabojnike, v katere bodo občani lahko odlagali izključno embalažo oziroma pkstenke, vrečke, tetrapak, folije, konzerve, pločevinke, polivinil, pokrovčke, jogurtové lončke, embalažo sredstev za osebno nego in podobno. Poskusno uvajanje rumenih zabojnikov bodo začeli v Zagradu, na Žepini in LjubeČni. ŠK Z NOVIM TEDNIKOM Živite cenejei I Naročjiiki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartco ugodnosti kluba mvm irpnsFRNm naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih » oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naroinikov, lahko s kartico izkoristiti ^^ tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM ftfAKASTia ^rpffc- 'AVTO ♦ MOTD ffitm Firian Wlán s.p. avtoMivii. w!kaimc4a. klima Mp^m • diágnosúkft vozil • s«vt$ motoriev • nrvii kostfnic, Mfiribcfska a 67.3000 Celje, tel.: 03 m Be 70. GSM 041 675 010 • 10% popusU velje u tUmM ■ CASINO FARAOM CELIg Ljubljanska cesta 3». 3000 Celje -obflil(U|Hi 100»toBev10^i» • gmûZMâL Mâiihorskâ (X1. MOO Celje - 10X pepiwlv»6i za etoiftve •»rAimmRmf knezov 9,3ÛD0 Celje • 10X poi»« a vw Mrilu ♦ UOlCVIflAfllE.STEKUSSmiU^ Ihka ur^a Z, 30(» Ce^. Telj03S4A2S35-mpo»uft •fi01i)gf^POIifr Catekpaik Celja, žimka izbira noqsvrc • SX po|Mst ib mkupu do 20 EUR, tOK popmt ob mkopu ud 20 EUR • KROBATlVAf^gf., Mittrsk« delavnica« MadloQ 25, ^ C^je. Ssin; 041/736 272 - Noirania opreme po naroďu KEf^ROCK PULTI ' 3% popust u vradíHwt nwnfila nad 1261,88 EUfl, 7X poput! na vroÉiest HrDfilaiiàd2921.0SEUR •Ml£8âBMΣlfîÂ. prodajalns Golida. Arj« vas 92.3301 Petrovi - 6% pi^Hot ve|a a itMke lastse praćzvod^e, m velïa a ifu^a mm • MHAVLUEACVPTXaBQHWCS P Ulekova 1, Celje, trgovina a ustvaffs^ 10% popuet u VM izdihe • PtZZ€RIA ygaONA^ Mo/Mtor center Cerfe -10% popust pri nakopu braw- hwtico prtdbfitaobfuro^liil ♦pyitCTSERVIS Ul. Leoos Dobroiinika 27,3230 Šentjur, Rogaika cesta 19,3240 âmarje pri Jel§eh • 10% popuste na opbho nastavitev podvozja in do 30X popusta ob nakupu zimskih pnevmatik • OPTIKA SA1.0R1R Lavee 38a. 3301 Petrovče • popust ob nakupu soo&iiii očal in konkdjskft oicvirjev v vteh iHihtrwh PE v Slovotriji • SLAPA ono PUnflftiitkaA 30(K) Cel|e. vse zd ogrevanje tn vodovod, t^.: 03 4^0 47 70,6SM 06) B26 793- 10X popust -TTIP^ 0.00, tnavža^fl ghca 22. Ce^ - 10% popust • Tti£RMAWA.a p,. Wellness Par« LdSko niM^ 10% jwpual u baon. savDO 4 baian, ePROJBaMRIwëSlRINe Dfl^ňM^ui^uaperk),3000 Ge^ • 10% popssta pri codrtifih - ZlATARSTVO q/UŽ£K MllAM S.P Dnrienikova 16. ^30 Šentjur 10% pofwsl tis veljavne n>abp(od8iR8 cette • HRUSTLIAVASKUSU^VA-pradajalna Žalec. Sa^njska cesta H. prodajana v » centni v Celju. Manlmia cnta 88. Celje • 10% popust n« vse vrste krvhe -IfSiiMfljL Uřvec 18-3% popust oa oUaiinieno pobiitvo (sedežno grl. iTMadi. poâvelmki •tiDflUlEBKA. tenter optike, Maribofska cesta 88 {Poslovni certar EK}, 30(H) Celje -1(n popust ob nafaipu aonM oial, horak^akih ^(vinev ia boa^^ nakupu v«ai dvob iliatKe iuMnahnA loč fwdTp (60 ml}. Vsafc aaroc^ pr^me 1i temo ob pradloiHvi cdaznice oav in krp^ z* oeola. »AVTO ttUP 0.0. lowžwa ulica 21 Celje Prodalm eoat« ModSog IS: pnevmatika btosovno znamka AURORA. Popust ja 40 % a končne oporoke. Talsíon: 03/4261402 ali aurofa^avto^eljs.si. Akuja vslja v maju m mniju ol do prodaje »log, popusti se ne seštevajo. • VINSKA Ktn fiORIŽKA RADA 7.0.0. UL Prankolovskih žrtev 17.3000 Celje Telefon: 03 42S16 80 tO % popust ne n^ lastao pmvode. •TIPS • Centsf trwvativnwa oodietBatva d.o.o. ULXIV. dMzije 14,3ooQ Celje Telefon: 041 653 378.03 4d2 61 68 S % popusta slvntvf posredovanja pii pfometii HiK^mja. Celje. Telefon: 03 5410 47B 10 % popuat -SOLTE- 5% popusta za nakup vozovnice a nihelko m it. 68 «I» september 2009 Volkovi bodo postali vitezi Oživljanje konjiškega starega gradu - Prihodnje leto živi muzej? Konjiški stari grad radi obiskujejo Uko KonjiČani kot obiskovalci iz drugih krajev. Grad jim ponuja te lep razgled na Dravinjsko dolino in Pohorje, razvaline in obnovljen stolp, v ka-terem so občasno postavljene razstave. Premalo, ugotavljajo v konjiški občini« ki je lastnica tega kulturnega spomenika lokalnega pomena. 2e to jesen naj bi bilo drugače. Z gradom upravlja javni zavod Splošna knjižnica Slovenske Konjice. Obnavlja ga s pomočjo denarja iz državnega in občinskega proračuna in na podlagi javnih razpisov. »Pod strokovnim vodstvom konzervatorjev iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine je bilo obnovljenega že veliko, med drugim tudi stolp, ki predstavlja lepo razgledno točko in so v njera obča sno postavljene razstave. Tako so pred časom razstav- ljali konjiški likovniki, Osnovna šola Pod goro, planinsko društvo, nazadnje je razstavljalo konjiško turistično društvo,« našteva direktorica zavoda Renata Klančnlk, ki hkrati priznava, da se na gradu že več kot tri leta ni kaj prida premaknilo, saj na zadnjem razpisu ministrstva za kulturo niso uspeli. Upajo, da bo pri naslednjem razpisu bolje. »Potem bomo lahko nadaljevali z obnovo gradu - seveda gradu kot ruševine,« napoveduje. Se pa že to jesen na gradu obeta novo življenje: »2e spomladi smo se začeli dogovarjali s kulturnim društvom Beli volk, ki združuje ljubitelje srednjeveških običajev iz različnih koncev Slovenije, tudi iz naših. Na§ skupni cilj je oživljanje starega gradu (ako v vsebinskem smislu kot tudi v smislu urejanja okolice gradu. Novo društvo pod imenom Vitezi grofa Tattenbacha je v postopku registracije na Upravni enoti Slovenske Konjice, saj bodo sedež društva prestavili v našo občino, nato pa bo z njimi sklenjena najemna pogodba, ki je še v usklajevanju,« razlag Renata Klanč-nik. Društvo očitno misli resno, saj je v stolpu na gradu Že začelo pripravljati razstavo srednjeveškega orodja, orožja in oblačil. Pripravili so tudi različne vsebinske programe za obiskovalce. Že v začetku šolskega ieta bodo povabili k sodelovanju osnovne šok in vrtce, za katere pripravljajo različne delavnice (kovaško, mečevalsko, lokostrelsko, gledališko, šiviljsko). »Skupaj z društvom smo se s projektom >Živi muzej na Konjiškem gradu - poletje 2010< prijavili na javni poziv Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja. Projekt se bo izvajal od me- Del šole v Osnovna Šola v Ločah bo sicer v celoti obnovljena šele do konca oktobra, a prvi del obnovljene šole je že pripravljen na začetek Šolskega leta. Dokončana jeobnova ohranjenega dela šole. Tisti del šole. ki ga gradijo povsem na novo, bo po načrtih končan konec oktobra. Temeljni kamen za ta del so položili 26. že obnovljen marca, v začetku aprila so začeli z njšenjem. Že takrat so morali za učence organizirati pouk delno tudi v loškem kulturnem in v gasilskem domu. Tako bo tudi do zaključka gradnje, ki je v rokah podjetja Remont. Sicer pa so poskrbeli tudi za novo opremo šole. Po pogodbi, ki io je konjiška občina v začetku avgusta podplsalas podjetjem No- lik iz Kočevja, je prvi del nove opreme že na Soli. Preostalo pričakujejo delno še ta mesec, v celoti pa ob zaključku gradbenih del Preko poletja so obnovih tudi podružnico OŠ Loče na Svetem Jerneju, kjer so zamenjali ostrešje in kritino ter uredili dve novi učilnici. V pritličju so uredili tudi prostor za vrtec. MBP Za obnovo spletne strani in kataloga Občine Slovenske Konjice, Zreče. Vitanje in Oplot-nica ter zreški Unior s pro-gramom Turizem in konjiški Zlati grič že nekaj let razvija j o projekt Destinaci j a Rogla - Pohorje. V njem so povezali turistično ponudbo območja, ki jo tudi predstavljajo na spletni strani, v katalogu in drugih gradivih. Letos so se odločili za obnovo spletne strani in za osvežitev kataloga Desti-nacija Rogla - Pohorje, Projekt so začeli uresničevati že spomladi- Takrat so ga tudi prijavili na razpis ministrstva za gospodarstvo oziroma Slovenske turistične organizacije za dodatno promocijo turistične ponudbe. Med petindvajsetimi izbranimi projekti, med katere so razdeUli dva milijona evrov, so projektu Destinacija Rogla - Pohorje dodelili sto tisoč evrov. To predstavlja 60 odstotkov vrednosti projekta, ki ga bodo predvidoma za-kijučili do jeseni. MBP Pod konjiškim gradom je velik travnik, na keterem so h obujeli srednji vek. Podobni prizori naj bi že to jasen, 86 bolj pe prihodnje leto, privabljeli na grad stero in mlado. seca maja do konca oktobra 2010, v njem bodo sodelovali tudi izvajalci iz tujine. Upam, da bomo s projektom uspeli,« si želi Klančnikova, z njo pa tudi številni ljubite- lji konjiškega gradu in srednjeveških običajev. MILENA B- POKLIC Sparova donacija vrtcu PrejSnji teden Je minilo 7 let, odkar so v Slovenskih Konjicah odprli hipermarket Spar. Ob rojstnem dnevu so pripravili praznovanje, na katerem so nastopili tudi otroci iz Vrtca Slovenske Konjice. Spar jim je namreč podaril večnamensko igralo Wesco. MBP N>TO UTRINKI Naključje ali ne Fotografija, ki je nastala povsem po naključju, ne potrebuje posebnega komentarja. Vseeno pa bi voznikom priporočali, da tudi v primeru, ko jim avtomobil zataji na cesti, le pogledajo malo okoli sebe in morda • drugače kol v primeru na fotografiji • vozilo parkira- jo kakšen meter stran od »zgovornih« napisov. Ali pa morda tokrat ni šlo za naključje? Foto: GORAZD MESARIČ www.novitediiik.com Št. 68 • 1. seplembM 2009 m 10 RTAZA NOVI TEDNIK Za lokostrelstvo jo mod občinst\rom vodno volîko rantrnanja. Med nastopajočimi so bili tudi mali vrtan. Vreme načelo srednji vek Organizatorji so sobotno prireditev zaradi dežja ponovili še v nedeljo Celjsko poletje res ci imelo sreče z vremeDom. Če so ob začetku skoraj trimesečnega festivala prireditve druga za drugo »romale« z gradu v Celjski dom, je tudi slavnostni zaključek Poletja v Celju skazil dež. Organiza-torjl Id nastopajoči, skoraj sto je bUo kostumiranih, so sobotni spored zaradi dežja nekoliko priredili in slaaj-áali, celoten spored pa izvedli v nedeljo. Ni pa jo vreme zagodlo le vitezom, lokostrelcem, tr-srednjeveškim »glumačem«, govcem, taiičem, biričem. grajski gospodi... Zagodlo jo je tudi občinstvu, saj je bil obisk prav zaradi vremena občutno manjši kot prejšnja leta. Kljub temu smo na Starem gradu, kot smo vajeni, doživeli lepo časovno selitev iz novodobnega v srednji vek. Manjkalo ni prav nič. V slikovitem okolju Starega gradu smo videli več lepih nastopov» od plesnih do glasbenih in seveda meče val skih, ki so vselej glavna draž te prireditve. Izvedli so tudi vrsto delavnic, kulinarična ponudba je bila spodobno prilagojena času srednjega veka. Morda še na videz nepomembna podrobnost. Organizatorji so se zelo potrudili s prizoriščem, ki so ga obkrožali srednjeveški Šotori, stojnice na tržnici so bile prav tako bolj iz srednjega veka, da ne omenjamo, da so celo smetnjake preoblekJi z vrečevino, V prireditev je zavod Ce-leia vložil nemalo truda, delo odlično opravil, le pri naročanju vremena mu je na debelo spodrsnilo. BRST Foto: GrupA Tudi konjenikov rta gradu ni manjkalo. Na pnfoditev so v soboto ob nastopajočih s sprevodom po mestnih ulicah vabili tudi mestni svetniki z županom tn direktorico zavoda Celeia na celu. (Foto: SHERPA) Celjski dvor se je za mizo na debelo mastil in uaval ob viteških predstavah Meravanje je najveća drai srednjevesidh prireditev. Št.M-1.M|itafnber2009 - NOVI TEDNIK RTAZA 11 Koleurjev, ki se ude(enjo holesarskeija vzpona na Šmohor. js vsako lato va(. Iat09 ja padala vrtak) kar 185 prijavljanih. Če bi na Šmohorju sijalo sonce, bi bilo naravnost kičasto! PoImhIiéoso sa lahko na Scnohof odpiavB kaí g jrtiii mimi te powimoJi itatiđiJiaftiiiaopi prfakwi itoÉio Í2 pbniBidh (hetef L^ško, Linia In Zabtácovica, prí camar ao najvat pohoMujv nitít v LaScam • jar 2S3. V soboto je bil 4. množični potiod in kolesarski vzpon Pivovarne Laško na na 776 metrov visok Smo-bor. Pobodniki so se navkreber podali že zelo zgodaj, izbirali pa so Ubko kar med štirimi potmi - iz Laškega, IVemerij, Uboj in Za-bukovice. Skupno se je na pot podalo kar 646 pohodni kov. Kolesarji so se v bitki s časom spopadli točno ob 10. url in se podali Šmohorju naproti, kjer so jih na cilju že pričakovali zvesti navijači. Prvi je ciljno ravnino prevozil lanskoletni zmagovalec Miran Cvet, ki je za pot porabil pičlih 18 minut in 12 sekund. Lanskega rezultata sicer ni izboljšal, je pa s svojo hitrostjo osupnil vse nas, ki približno toliko Objavljamo podatke prvih 30 kolesarjev in vseh prijavljenih 21 kolesark. Ostali udeleženci lahko svoj rezultat najdete na www.nivo-lasko.si ter naših spletnih straneh. Vse, ki ste prejeli nagrado» a je na Šmohorju niste prevzeli» pozivamo, da se obrnete na Luko Piceja in Kolesarsld klub Olimp. Moški - skuprio r Miran Cvet Hrastnik 0:18:12.7 2. Neic Egritč. Celje 0:21:02.0 3. Gregof Marot. Celja 0:22:18.4 4. Urban Šolinc. Vojnik 0:22:40.9 5. Andrej Lapom i k. Laško 0:23:01.7 6. Peter Rožanc. Gorica prí Slivnici 0:23:38.3 7. Brane Škobeme. Celje 0:23:39:2 8. Boris VrhovŠek, Celje 0:23:62.8 9. Tomaž Kolar. Šentjur 0:24:15.1 10. Jure Bola. Trbovlje 0:24:36.7 11. \Aado OurkoviČ. Rimske Toplice 0:24:52.7 12, Peter Vrtačnik. Trbovlje 0:24:53,3 13. Matjaž Sluga. LaSko 0:24:58.2 14. Gregor Spolenak. LjubeĆna 0:25:06.5 16. Bogdan Horvat Celja 0:25:14.6 16. Tomaž Stojan. Štore 0:25:17.5 17. Alan Čretnik. Celje 0:25:24.0 18. Rot» Kariatec. La§ko 0:25:24.3 19. Miha Ftandar. Šentjur 0:25:45.0 20. Sandf Krašovec. Laško 0:25:55.7 21. Branko KostanjSek, Laško 0:26:01.0 22. Damir K^k. Žalec 0:26:03.2 23. Afeš Romiti, 1 a^ko 0:26:19.9 24. Kari Kosmač. Celje 0:26:38.0 28. Dra^o Kitak. Žalec a26:38.1 26. Danijel Vc^. Šmartno 0:26:44.4 27. Matic Jeran. Laško 0t26;46.1 28. Jože Kačič. LaSko 0:26:48.0 29. Tomaž Lužar, Petrovi 0:26:61.2 30. Albin SimonîS. Laško 0:26:52.6 Ženske - skupno 1. Natalija Ar>der1uh. Celje 0:27:38.5 2. Nina JazbinSek. La^ 0:28:09.1 3. TjaSa Svetal. Vojmk 0:31:30.6 4. ksenja KofHn$eic Celje 0:32:23.7 5. Adelfna Malovrti. Griže 0:34:09.4 6. Marjarta Puinfk. Šentjur 0:36:21.3 7. Stmona Tomažin, Celje 0:39:25.5 8. Nevenka Veroviek. Celje 0:39:36.7 9. Eva Lapomik. Laâko 0:41:44.0 10. Marjeta Pirman« štore 0:42:08.4 11. Jasmina Jančič, Laško 0:42:32.3 12. Nika Janeia. Laško 0:42:32.5 13. Branka Gorjup. Ljubek 0:43.39.9 14. Suzana Koienina. HJmske Toplice 0:45:00.8 15. Maja Žgajnar 0:48:20.4 16. Metka lesjak. La£to 0:49:36.4 17. Darinka Majger. Celje 0:49:44.2 16. Monika Podbe^ràek. Laâko 0:50:33.5 19. Udija Marot Manja Gradec 0:51:34.9 20. Lila JekL Čete 0:51:48.5 21. Edita Kolar« Šentjur 0:57:48.0 časa potrebujemo» da se na Smohor pripeljemo na štirih kolesih. Potem ko je bilo delo opravljeno in bi se s skupino Malibu lahko razvila Čisto prava »iešta«> ki bi trajala do večera, nam jo je zagodlo vreme. Ni deževalo, kar pošteno je lilo, a to naše dobre volje ni uničilo. Z zvočnikom In mikrofonom pod roko smo jo ucvrli v kočo. kjer smo peli, plesali, vriskali, podelili bogate nagrade Pivovarne Laško in seveda zvrnili kakšen vrček laškega rumenega zlata. In marsikdo je ob odhodu v dolino dejal: »Če bi bilo še vreme boljše, bi tako bilo naravnost kičasto I «f Fotografije na www.radio-celje.com in vřww.novited-nik.com. NP Foto: GrupA 4 Kar nam vreme ni dovofilo biti zunai amo pač znašli v šmohonki koči. Mad poskulanjam dobrot, ki ph ja za obiskovale« pripravfla oskrbnica ZaBka z akipo, smo Ediiskavak» preizkusili v kar disciplinah. Kajbolj priliubli«nega «lačanja vnčuliii<. S premiero sem zadovoljna, upam, da so tudi obiskov^ci. Sicerpa si bom jasnejšo sliko o tem, ali je bila predstava dobra ali ne, Šele ustvarila. Rada bi sijala, kaj si o njq mislijo obiskovala,« je po premieri povedala Bojana Mišić, ki upa tudi na čimprejšnjo pono^tev predstave. BA, foto: SHEÏ^A lonosfei? 2 posrečeno prepleta energije plesa m zahtevne avtorske glasbe, Arhitektura v grafikah V prostorih Doma sv. Jožefa nad Celjem se je v petek iztekla mednarodna grafična delavnica na temo Arhitektura Celja In Starega gradu Celje. Že osmič zapovrstjo jo je pripravil Mihailo LiŠanin, ustanovitelj zavoda za ustvarjalni razvoj mladih In gra^čne delavnice. Nove grafike na zadano temo so ustvarjali štirje profesorji likovne akademije iz Minska v Beiorusiji - docent na katedri za grafiko Pavel Tatarnikay, Tamara Šelest, Igor Gardziy onak in Vladimir Dovgjalo - ter Celjan-ka Ivana Todić Andrić. Če so na 6. mednarodni grafični delavnici celjsko arhitekturo fotografirali, opazo-vah, skicirali ter jo na koncu upodobili na grafikah Slovaki in Srbi ter na 7. delavnici Madžari, so te dni isto počeli ugledni beloruski likovni umetniki. Celjska arhitek- tura je zahvaljujoč mednarodnim grafičnim delavnicam na to temo v osmih letih doživela več kot 150 upodobitev na grafikah 30 večinoma akademskih avtorjev iz sedmih držav. Njihovo prvo srečanje s Celjem in z umetniškimi vtisi, vizualizirani-mi na grafikah, bo predstavljalo pomembno pričanje zanamcem o sedanjem izgledu našega Celja. BS, foto: ML UmetníkíTamaraSelestPavelTatarníkayJgorGardziyonak in Vladimir Dovgjalo iz Bělorusu^ so sodelovali na grafični delavnici Aititaktura Celja in Starega gradu. Brez delavnice, a z odličnim jam sessionom Celjska skupina Tuned fisb je v soboto v Cel)Skem domu, kamor jo je izpred Vodnega stolpa pregnalo slabo vreme» pripravila glasbeno delavnico o delu v bandu, koncert in za zaključek Še jam session. Vse se ni izšlo po pričakovanjih. Hvalevredna pobuda o glasbeni delavnici namreč ni padla na plodna tla. »Prišla sta le dva otroka« pa še ta sta zbežala,« je povedal vodja skupine Matevž Goršič. Zato pa so TUned fish pred skromnim številom poslušalcev odigrali zelo dober koncert. Ta je bil prava pobuda tudi za sedem glasbenikov, ki so se jim na povabilo pridružili na jam sessionu. Skupaj so spontano in z veliko mero energije muziciraîi vse do polnoči. BS. foto: SHERPA } / r : IP I i i- i ^ VSL t. Tun^ físh z gosti, ki so se odrvalt na povabilo k jam sesskinu. Št. 6S - 1. september 2009 16 GLASBA NOVI TEDNIK Dež ni namočil harmonije »Frajtonarica« kraljevala na Ljubečni • Zlata harmonika kot vrhunsko srečanje diatonlčnih harmonikarjev Zadn|o soboto v avgustu je bil na Ljubečni finale 29. Zlate hankoQike, vsakolet-nega zaključnega tekmova-nja najboljših hannonikar-jev v igranju na diatonično hannoniko, bolj popularno »frajtonarico«. Ta resnično postaja popularna» saj je zanimanje za Zlato hannoni-ko vsako leto večje. Najboljši harmonikarji poučujejo čete otrok in starejših, Vi želijo obvladati instnunent» ki je bil določeno obdobje v na-Si glasbi - žal in nerazumljivo - zapostavljen. Na enajstih predtekmova-njih in dveh polfinalih je nastopilo 378 harmonikaijev, neka) več kot trideset najboljših v Štirih kdtegorijah pa seje uvrstilo v finale, kjer se je pridni-žilo še šestnajst harmonikar-)ev veteranov. Če je bilo sobotno jutro še lepo in sončno, pa se je kasneje vreme spre menilo v deževje in veter, vendar vse to harmonikarjem ni ponagâjalo, kajti organizator se je odločil za rezervno lokaci jo, dvorano osnovne Šole na Ljubečni, kjer je pripravil popoldanski nastop. Prostor je bolj primeren kot ploščad pri gasilskem domu, saj so obiskovalci nastopajoče spremljali brez pijače, nepotrebne hoje in pogovarjanja. Absolutni zmagovdiec Nejc Pačnik Dopoldne so vsi finalisti nastopili v dvorani doma krdjâ-nov na Ljubečni, kjer so se pred komisijo v sestavi Zoran Kolin, Tomaž Guček in Zmago Štih ter še Stanko Mikola pri izboru za plaketo Avgusta Stanka, predstavili z dvema skladbama: obwznopo odločitvi organizatorja in venčkom. Predvsem obvezna skladba je mnogim harmonikarjem delala kar precet težav. Komisija je tudi tokrat imela težko delo in če bi se i7Ta7iM po atletsko, je pri Bronaste plakete Zlate harmonike so dobili: Marijan Kozman, Oskar Stopar, Rok Tavčar, Rok Legan, Blaž Hameršak, Domen Hohler in Tilen Selič. Srebrne plakete: Stane Makovec, Bernarda Podlesnik, Uroš Hribar, Erik Šavroo» Anže Pofkar, Gregor Sevčnlkar. Rí4}at Weiss, Patrik Bokan in Tamara Vandur. 2ale kete: Maksi ^nšek, Martin THàk» Zvonko Krumpač-nik, Nejc Paćnik. Božidar Stíberc, Žan Bregar, Sandi Zaje. Janez Lekše (na 23ati harmoniki je nastopil dvanajstkrat in je osvojil prav toliko zlatih plak^, ob tem pa je bil po dvakrat absolutni zmagovalec in dobitnik nagrade občinstva, dobil pa je tudi plaketo Avgusta Stanka, tako da ie po osvojenih nagradah trenutna naju^)eSnejših udeleženec vseh ^tíh harmonik), Tomaž Pustotnik, Niko Ibri, Jaka Rdel, Rok Zupančič, Tomaž Boškin in Mitja Bukovec. Abs(riutnl zmagovalec Nejc Pačnik prejema tudi nagrado občittstva. Id mujo je v imenu medijske hiie NT&RC izročila Simona Brgldz SimboKno srečanje najstar^aga (85 let ) in rtajrnl^iega ca 29. Zlato harmonike. Alojza Juga Iz Hoc in Arôeta PoČkarja is Seh Med veterani so si bronaste medalje prii^ali Kard Šinko (zaigral je skladbo Počiva jezero v tlboti in tudi pHini ob imanju âe zapeli), Ftanc Župane, Janez Gaâp^lin> Albin âcerjanec. Stane Planine in Viktor Pacek, srebrne Rudi Lenart (edini domačin z Ijubečne)^ Marjan Jerele, Alojz Podvratnlk (popularni JocUar Lojz), Konrad Kostanjevec in Anton Dremelj ter zlate medalje Ivan Srpčič, Ibne IGun» Albin Slabe, Alojz Jug in Wnkû Ušeničnik. mnogih o uvrstitvi odločal fo-tofiniS. Zlasd v prvi in drugi starostni kategoriji so razlike minimalne in mnogokrat odloča trenuten navdih, trema, razpoloženje pa tudi izkuSnje. Tako je povsem odpovedal harmonikar Denis Rondič iz Portoroža, sicer izkušen harmonikar, ki je imel tako tremo, da z igranjem spioh ni začel in je oder po nekaj minutah zapustil. Tako kot lani je tudi letos postal absolutni zmagovalec Nejc Pačnik iz Velenja, ki je k velikemu uspehu dodal Še navado občinstva, ki jo podeljuje medijska hiša NT&RC, nagrado pa mu je izročila odgovorna urednica Radia Celje Simona Brglez. Plaketo Avgusta Stanka je zaradi imenime- ga venčka rezijanskih pesmi, ki ga je pripravQ Roland Mah-niČ, dobil Štirinajstletni Jaka Fidel s Knežaka, ^ mu je mentor Zoran Lupine, absolutni zmagovalec ^te harmonike leta 1987 in eden najuglednejših harmonikarskih pedagogov. Med šestnajstimi veterani je že dru^č zapored slavil Ivan Srpčič iz Cerkelj ob Krki, najstarejši udeleženec pa je bil 85-letni Alojz Jug iz Hoč. Najmlajši udeleženec je bil Anže Počkar iz Sežane, ki je maja dopolnil enajst let. trinajsti rojstni dan pa je na dan ânala Zlate harmonike, 29. avgusta, praznoval Patrik Bokan iz Mačkovcev Med zaključevanjem dela strokovne komisije in Štetjem glasovnic občinstva so v pro- gramu nastopili ansambla Mateja Moguja z Ljubečne in Pepi s prijatelji iz Rimskih Toplic, za humor pa je poskrbel Alojz Podvratná^, Jodlar Lojz iz Smartna ob Paki, ki bo prihodnje leto praznoval petdeset let ukvarjanja z gjasbo. Priprave na jubilejno 30. harmoniko 1\idi letošnja ponovitev Zlate harmonike je uspela, pa čeprav se organizator srečuje vedno z večjimi težavami, saj je sponzorjev, ki bi pomagali, le Še za drobec. Zal smo tudi tokrat, vsaj dopoldne, med obiskovalci videû pretežno starše nastopajočih, ki jih pripeljejo, ker otroci še nimajo šoferskih izpitov, spet pa ni bilo mentorjev in drugih, Id sicer na veliko poučujejo in >^ou-čujejo« igranje »frajtonarice«. Zlata harmonika ni samo srečanje odličnih harmonikarjev, morald bi biti tudi srečanje vseh tistih, ki skrbijo za razvoj igranjâ. Ibdi s takim srečanj em bi lažje odpravljali po-manjWjivosti. In veseli bi bili, če bi po rrmogih letih lahko znova r^ ânalni prireditvi poz-dravili koga z vrha Mestne občine Celje in iz kakšne kultur-ne organizacije. Zdaj se bo organizators prizadevnim Janezom Šabcem in četico domačinov, ki mu pomagajo, lotil priprave jubilejne. 30. Zlate harmonike. V ognju je kar nekaj novosti in za-nimivosti, omenimo samo eno. da se bodo v svoji kategorij i prvič predstavili tudihar-monikarji, mlajši od deset let. Teh je vedno več in zakaj najmlajši ne bi dobili priložnosti za večji javni nastop? Meh 2ate harmonike je razpet po vsej Sloveniji, kar pričajo tudi finalisti in prej izvedena predtekmovanja. Naj kljub poplavi mnogih harmonikarskih tekmovanj tako tudi ostane v prihodnje. Naj bo to vrhunsko srečanje najboljših v igranju na diatonično harmoniko. TONE VRABL, foto: GnipA Predsednik organizacijskega odbora Zlate harmonike Janez Še bec (desno ) izroča zlato plakate Žanu Bregarju ii Redeč. Za spocnti na uspeh m 29. Zlat' harmotuki vsi dobitnld ztatih plaket - Št.68-1.ftd|>teififi«r2009 Ustrelil v 14-letno deklico Mladoletnica uspešno prestala operacijo in se počuti dobro - Streljal zaradi strahov? v Velenju Še vedno odmeva nedeljsko streljanje v stanovanjskem bloku v Ibmši-čevi ulid 13, ko je 28-letni stanovalec ustrelil komaj 14-letno deklico. Ko je strelec s pištolo nekajkrat ustrelil, sta dva strela prebila vhodna vrata, pri Čemer je en nabo) za-del 14-letnico, ki je hodila po hodniku. Strel je šel le nekaj centimetrov mima glave in jo zadel v ramenski del tele-sa. Deklico so v nedeljo operirali» danes naj bi se počutila dobro. Le malo je manjkalo in lahko bi se zgodila tragedija. »Slišali smo močan zvok, ampaksvdzmožem.takrdcsva imela ravno obisk, menila, da so nekomu razbili okno. Mož je pogledal še na hodnik, â ni videl nič. Šeie kasneje smo opazili, ko so pred blok prišli tudi policisti, da se je moralo nekaj zgoditi,^ razlaga Vera Škorjanc. stanovalka bloka. 28-1 ein^ je sprožil pištolo okoli 15. ure» na kak način je to storil. Se ni znano, Ali je načrtno nameril proti vratom, policisti verjetno že vedo, vendar se več podatkov za javnost ne da dobiti. Preiskava naraeč še ni končana. V stanovanju, v katerem naj bi drugače živel z bratom, naj bi bil v času streljanja sam. Ko smo na vratih včeraj tudi pozvofáii. Ram je^^dprla njegova mati. Popolnoma v Šoku in pretresena nam ni znala razloâti» zakaj je sin to storil, Ravno v času našega obiska sta mamo in brata ŽS-letnika v stanovanju obiskala tudi policista. prosila je ie> da je ne fotografiramo. Je pa domnevala, da je morda kaj v zvezi z njegovimi sumi v zadnjem obdobju. Mislil naj bi namreč, da mu hoče nekdo večkrat vlomili v stanovanje. »Hidi po strehi pod oknom oa zadnji strani bloka naj bi pred dnevi nekdo hodil, to naj bi vedel Še drugi sin,« nam je dejala v solzah. Je imel občutek, da poskuša nekdo priti v stanovanje in je streljal vanj? Na sprožilec-pStotetiaj bi pritisnil večkrat. »Trikrat ali štirikrat,« nam je dejal eden od stanovalcev Nekateri navaja- Strela bi lahko deklico, ki je hodila mimo. tudi ubila. jo, da naj bi imel psihične težave, vendar so to neuradni podatki. Smo pa na policijo naslovili vprašanje, ali je bil 28-lelmk v Času streljanja morda pod vplivom mamil, toda tudi to zaenkrat ni jasno. Verjetno še čakajo rezultate odvzema krvi. Takoj ko je novica o streljanju in poškodbi deklice prišla na spletne medije, so zaokrožili številni komentarji, ki so tudi tokrat pokazali, na kako nizki ravni je kultura nekaterih ljudi. Administratorji spletnih strani se niso ponekod niti toliko potrudili, da bi odstranili najbolj žaljive komentarje in niti takšne, ki še bolj razpihujejo nasilje. V stanovanju sta z bratom živela sama že nekaj časa, večina stanovalcev pa tako ali tako včeraj ni odprla vrat, ko smo poskušali dobiti več informacij . Tisti, s katerimi smo se pogovarjali, pravijo, da28-letnik ni slab človek, da jim je vedno rad priskočil na pomoč ter da je v stanovanju imel tudi psa. Policija naj bi resda večkrat potrkala na njegova vrata, nikoli pa z njim oiso imeli težav v bloku. Je pa novica o tem kaj hitro odjeknila po Velenju in spletu. Med Številnimi komentarji je bilo zaslediti tudi to, da naj bi policisti 28-ietnika poznali že od prej in da naj bi sumili, da ima doma pištolo. Tbda na policiji so se do konca preiskave zavili v molk. Za pištolo naj ne bi imel dovoljenja. Moški naj bi imel na vesti kar nekaj dejanj še iz preteklosti, predvsem tatvine, vlome, rop in dejanja, povezana z drogami. Kako so se (če so se sploh začela) sojenja za ta dejanja končala, pa bomo poskušali izvedeti v naslednjih dneh. Kriminalisti so Velenjčana pridržali, preiskovalni sodnik bo zdaj odločal o tem, ali bo ostal v priporu ali ga bo izpustil na prostost. Ovadiii ga bodo zaradi povzročitve splošne nevarnosti. Grozi mu od oi do pet let zapora, vprašanje pa je, če bo, ko bo svoje opravilo Se sodišče, dobil takšno kazen. Če je bil v času streljanja pod vplivom mamil, je popolnoma možno, da je bil v času dogodka neprišteven... SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA Strela zanetila požar v petek je sredi dneva zaradi udara strele zagorelo na domačiji Janeza šturbeja v Krivici v krajevni skupnosti Prevorje. Ogenj je staro nenaseljeno hišo Wjub hitremu posredovanju domačih prostovoljnih gasilcev, ki so jim prihiteli na pomoč še gasild iz Dobja, Slivnice pri Celju in Lesičnega, skoraj v celoti uničil. Gasilci so iz objekta odstranili še dve plinski je-\úeaY\. lstí dan je zaradi udara strele gorelo tudi v Vonarju na območju PodCeinka. MAJDA RE2EC Blok, kjer jele malo manjkalo do tragedije, nosi številko 13. Ima Kameník posttekačevski sindrom? Na okrožnem sodišču na Reki se je včeraj nadaljevalo sojenje skupim domnevnih tihotapcev droge, med katerimi naj bi imel, kot je znano> najpomembnejšo vlogo Konjičan Kristijan Kamenik. Na zadnji obravnavi v začetku julija so zasliševali priče. Pred senat so stopili štirje znand obtoženih, ki so zaradi drog že imeli opravka s policijo, nekateri med njimi so celo v priporu. V sodni dvorani so nato poslušali tajno posnete telefonske pogovore med obtoženimi, predvsem o dogovarjanju za preprodajo droge. Je pa Ka-menikov odvetnik na sodišču presenetil z izjavo, da ima Kameník kot odvisnik težave z mamili. S tem očitno želi prepričati poroto, da je prvoobtoženi mamila kupoval zase in da jih ni tihotapil za nadaljnjo prodajo. Včeraj je sledilo novo presenečenje. Izvedenec iz zagrebške psihiatrične klinike naj bi ugotovil, da je Kamenik drogo prodajal zmanjšano priSteven. Razlog za slai>o duševno stanje pa leži v dogajanju» povezanem z letom 1997 in štirikratnim umorom v Tekačevem, kjer je Kamenik glavni osumljenec. To bi moral izvedenec včeraj potrditi tudi na sodišču, a je bil službeno zadržan in bo na nadaljeva-nje sojenja prišel danes. Med razlago svojega mnenja naj bi dejal, da ima Kamenik tako imenovani »posttekačevski sindrom«. Zaradi stresa naj bi začel jemati pomirjevala» nato kokain in na koncu še heroin. Droge naj bi prodajal na Reki zgolj zato. da bi blažil svoje duševne težave in da bi prišel dó novega odmerka zase, nikakor pa ne zato, da bi s tem pridobil neznanske količine denarja ali da bi drogo tihotapil. Danes naj bi sledili zagovori več kot 10 obtoženih, že vnaprej pa je znano, da bo Kamenik več kot očitno zavrnil vse obtožbe. Hrvaška zakonodaja pri mamilih ne pozna milosti» grozi mu do 40 let zapora. SŠol Kdo je nesramni voznik? v petek okoli 14. ure se je na križišču Dečkove ceste in Vrunčeve ulice v Celju poškodoval kolesar, Ta je vozil pravilno po kolesarski stezi» v križišču pa mu je pri kljub zeleni luči prednost izsilil neznani voznik osebnega avtomobila. Šlo je za renault dio temne barve, neznanih registrskili številk, ki je zavijal desno, proti zahodni maestrali. Kolesar je pri tem padel in se lažje poškodoval- Med vozili do trčenja ni prišlo, je pa voznik clia odpeljal» ne da bi kolesarju nudil pomoč. Policisti naprošajo morebime očividce, naj pokUče-jo 113 in brezvestnega voznika pomagajo izslediti. SŠol SmijtU hroéčafji v Dolomitih Savinjski hrošča rji v italijansicih Dolomitih Klub ljubiteljev »hroSČev« na zračno hlajenje z imenom Savinjski hroŠČarji obstaja že devet Prirejamo letna srećanja na različnih koncih Savinjske doline, zadnja leta ob Preso^kem jezeru. Seveda se s »hro$či« poleti odpeljemo tudi na številna srečanja po Sloveniji in tudi v tujino. Med člani je že nekaj let tlela željá, da bi s svojimi konjički prevozili italijanske Dolomite. Letos smo to že!jo uresničili In se na pot podaii v začetku a\^usta. V zgodnjih jutranjih urah smo prestopili slovensko-italijansko mejo v Ratečah in po neka) vožnje še italijansko-dvstnjsko ter zapeljali po lepi Ziljski dolini. Po približno 400 prevoženih kilometrih smo prispeli do Bruncâ v Italiji» kjer so se začele odpirali lepote Dolomitov. Naš prvi daljši postanek je bil v mestu Corvaro in ne koliko naprej v kraju Colho-sko, kjer smo se ustavili v hotelu znanega skakalca Roberta Erlaheija. Tam smo Slovenci redni gostje. Prevozili smo številne prelaze. Prvi dan smo se povzpeli na prelaz Fedia pod gorovjem Marmolada- ftespali smo v turističnem mestecu Canazei. Drugj dan je bil naŠ prvi cilj prelaz Pordoi, do koder smo s konjički prisopihali na višino 2.242 metrov, nato smo se še z gondolo povzpeli na 2.952 metrovnadmorske višine. Sledil je prelaz Faizarego. Spust v dolino do mesta Arabt^ je bil prekrasen. Pol smo nacU-Ijevali do Cortine ďAmpeco» nato do jezera Misurina ter zvečer svoje konjičke obrnili proti domovini. Za nami sta bila dva sončna dneva, v katerih smo občudovali lepote EK}lomitov in kraje, polile rož. S Štirimi siaro-dobnimi vozili smo biii tudi atrakdja v teh krajih. Polni le pih vtisov smo se odločili, da bomo te kraje §e obiskali. DANI JELEN UdBlnenci tabon Nasa lipa so na Šmohorju prunsli nepozabne pofetne dni. Naša lipa nad Laškim Na Šmohorju je bil pred dnevi poletni tabor za Zoisove štipendiste Naša lipa. ki ga je pripravil zavod za zaposlovanje. Ob koncu večdnevnega druženja so mladi na prostem pred planinskim domom pripravili glasbeno« zabavno in kulinarično prireditev. Na taboru, ki ga je vodil Marjan Petan z ekipo mentorjev, so mlade poskušali spodbuditi k razmisleku o sebi ter k no-uanji motivaciji, ki je osnova za njihovo delovanje v vsakdanjem življenju- Udeleženci so ob koncu predstavili svoje delo v treh sekd jah, ki so združevale ^odo vinarje in turiste, astronome in novinarje ter biologe in ekologe. Pripravili so tudi glasbene točke in si v kletnih prostorih o^edali priložnostno razstavo, vtise pa strnili v biltenu NaSa Upa 2009, Zaključne prireditve sta se udeležili Mira Nagy in Jožica Razpet iz republiškega zavoda za zaposlovanje, ki sta udeležencem zaželeli uspešno kariero ter izrazili upanje, da bodo izkušnje s tabora podlaga za nadaljnje sodelovanje in us- rvaijanje. Mlade pa je pozdravil tudi laški podžupan in nekdanji Zoisov štipendist Klemen Grešak. Slednji se je razveselil predvsem, da so mladi v okviru tabora pridno spoznavali znamenitosti na območju laške občine, v nagovoru pa je Stipendistom svetoval, naj vsekakor vztrajajo na svoji poti. Direktor Storitvenega podjetja Petan Dušan Petan pa je izpostavil vlogo zavoda za zaposlovanje pri izvedbi poletnih taborov za Zoisove štipendiste, za katere vsi upajo, da bodo sledili tudi v naslednjih letih. MN. JR Tabor mladih planincev Dovje 2009 Mladinski odsek PD Celje - Matica je osmo leto zapored organiziral enotedsiski tabor mladih planincev» tokrat v gorenjski vasici Dovje> kjer je aktivne počitnice ob vznožju Karavank ob pojedu na Julijce aktivne počitnice pre-žhijalo 36 otrok celjskih osnovnih Sol. Mladi planinci med šolskim letom v osnovnih šolah obiskujejo planinske krožke, kjer nabirajo znanje in izkušnje v zvezi s planinar)enjem in z varovanjem neokrnjene narave. Z mentorji in izkušenimi vodniki se večkrat lemo udeležujejo planinskih izletov. V času poletnih poâtnic pa imajo edins-t\^no priložnost, da preživijo teden dni v drugačnem okolju, v objemu gorske jiarave. V tednu dni so otrod med 8. in 15. letom imeli možnost spoznati veliko novega. Vsak dan so se zvrsdle številne aktivnosti. Izpeljanih je bilo nekaj večumih pohodov, ki smo jih popoldne dopolnjevali z različnimi delavnicami. Mladi planinci so se v spremstvu odraslih podali na Do^o Babo. do Slapa Perič-nika, na krožno pot po razširjeni dolini Save Dolinke okoli vasi Mojstrana in Dovje, v dolino Mlač'ce» na ogled Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani, na bazen na Jesenice in v Kekčevo dežekD. Z razredne toâce na GranČiŠČu smo občudovali bližnjo in daljno okolico. Skupina starejših planincev se je v torek zjutraj za dva dni odpravila na TVi^av. Pet izkušenih planinskih vodnikov^me-didnska sestra in dva spremljevalca so na si ovenskega očaka popeljali 11 otrok, pridru-žiii pa so se jim tudi štirje očetje. Mlajši planinci so jih naslednji dan presen^ s toplim spre-Jemom, jim odpeli unikatno hiirmo in jim podarili čudovite ročno izdelane medalje. Vsi udeleženci tabora so lahko svoje talente, znanje in ustvarjalnost pokazali v delavni- cah, zagotovo pa so otrod najbolj željno pričakovali večere ob tabornem ognju, kjer so v soju plamenov ter skozi družabne i^ tkali nova prijateljstva. Tako mladim pîardncem kot vodstvu tabora pa se vsako leto v spomin rajmočneje vtisnejo trenutki zadnjega popoldneva. ko sprva s piknikom raz-veselimo otroke, nato pa vsi novi obiskovalci tabora s planinsko zaprisego in krstom, s katerim pridobijo svoje novo ime, postanejo pravi planinci. Večer ob tabornem ognju smo tudi letos zaključili z razkrivanjem svojih skritih prijateljev, ki so nas cel teden razvajali z drobnimi pozornostmi in presenečenji. čarobnost večera pa sta popestrili dve planinski poroki. V prijetnem vzdušju smo ob ognj u poseddi nekolUco dlje kot ponavadi: tkali zgodbo naših spominov, doživetij, zahval in želja, da se naslednje leto znova vidimo. MT Nate računam V Vojniku je bil med 17. in 21. avgustom oratorij z naslovom Nate računam, v katerem so otroci spoznavali življenje in delo skromnega in delovnega sv. Frančiška Asiškega> polnega ljubezni do ljudi, narave in Boga. 43 otrok ter animatoiji Sara, Urc^, Uriki, Luciji, Svit, Sonja Martina, Valentina, Katja, voditeljica Klara in »gospodinji« Jelka in Ana so v teh dneh vsak dan aktivno sodelovali pri maši, Katehezi, v delavnicah in igrah. Duhovni vodja je bil župnik Anton Pei^. Popeljali so se tudi v Celje, kjer so obiskali župnije sv. Jožefa, sv. Cedlije in blaženega Antona Martina Slomška ter spoznavali njihovo poslanstvo in delo. Zadnji dan so pripravili zaključek sloj-paj s starši. P^ so se odpravili do obnovljene »Goropičekove« kapele. Iger so vzanimivem kvizu predstavili znanje, ki so ga pridobili na oratoriju. MILENA JURGEC Udeleženci oratorija v Vojniku ptMiber 2DOS - Kopalci ob četrtkih Letos mineva deset let, odkar je bild na pobudo Društva upokojencev Karel Destovnik-Kajuh iz Celja organizirana skupina ko* palcev, ki je záčela obiskovati Rogaško Riviero. Kmalu je povprečno àteviio na-rastlo na Štirideset kopalcev» saj so bili pogoji kar najbolj ugodni. Kopalni dan Je vsak četrtek. Dogovorjeni so redni avtobusni prevoz, polurna telovadba v ogrevanem i>a-zenu in v nadaljevanju prosto plavanje. Temu s Jedi topla malica v gostišču Štor-man v Šmarju pri Jelšah. Vsem izvajalccui gre hvala za kvalitetno izvajanje tega programa. Opisano četrtkovo kopanje pa povezuje kopalce v prijetno druženje s pogovori o novicah, zdravstvu in vrtnarstvu, vse pa po- pestrijo §a(e raznih kategorij. Zelo priljubljene so kratke »ekskurzije«. Omenili bi le zadnji dve. Obiskali smo zbirko kaktej v Rogaški Sla- tlT>» CTT>/*» or^riTn -»tr-«!» «"»«»N* uiu» isjci aiiiu spULkUivajidvcL kaktej in kaktusov Zahvaljujemo se mladi^irokovnja-kinji za zanimivo predavanje, v katerem nas je seznanjala o tem skrivnostnem in zanimivem rasthnstvu. Ob drugi priložnosti pa smo obiskali znanega Čebelarja iz ča-če vasi pri Podplatu» Silva Posla. Izvedeli smo veliko novega o tej gospodarski panogi in pri degustadji okušali medene čebelje proizvode. Priznati moramo r«ničnost izreka priden kot čebelica. Prisrčna hvala g. Poslu! vuit^uiu ui 9C Uťaumc, r.u občasnim jubilantom ob čašici družno zapojemo zdravico in vzkliknemo: »Nasvi-denje prihodnji četrtek!« UPOKOJENCI • KOPALCI Tek skozi pet vasi Športno društvo Matke je v soboto» 22. avgusta, organiziralo že 17. tradicionalni tek z naslovom Tek skozi pet vasi. Kot vsako leto je tek vključen v Štajersko - Koroški pokal In v akcijo Slovenija teče za zdravje. Tekači in tekačice so se ob 18. uri zbrah na športnem igrišču v Matkah« kjer je bil tudi štart teka. Ob poku pi- štole so se pognali na 10,8 km dolgo pot po asfaltni cesti, ki je potekala skozi vasi: Pongrac, Griže, ŠeSče, Sv. Lovrenc in nazaj na športno igriSče v Matke, kjer je bil tudi cilj. Moški in ženske so bili razdeljeni v več različnih kategorij. Organizirali so tudi krajšo razdaijo v dolžini 4>4 km na relaciji Matke-ŠeŠče-Mat-ke, ki je prav tako potekala po asfaltni cesti. Najboljši trije tekmovalci v kategorijah so prejeli medalje, zmagovalca v moški in ženski konkurenci pa sla prejela pokal. TUdi za ostale udeležence teka je bilo lepo poskrbljeno, saj so vsi prejeli spominska darila in topel obrok. ROK GOLAVŠEK iiiiwwja(liocelje.coiii Sladoledni dan pod kozolcem V špesovero domu že pridno izkoriščamo možností, ki nam jih nudi novo zgrajeni park. Tà-ko smo v četrtek, 27. avgusta, že tretjič organizirali sladoledni dan za naše stanovalce. Tovrstna osvežitev in sladka-njesevpoietnih mesecih nedvomno prileže. zato nas ni bilo malo, ki smo z veseljem čakali na sladoledni komet ali dva. V dobrem razpoloženju smo ob zvokih harmonike našega stanovalca, v prijetni send domskega kozolca, tudi zapeli in zaplesali. Lepi spomini fc>odo v dneh, ko prihajata hladneje jesen in zima, z^oiovo greli naša srca. EŠ Gluhi so se pomerili v odbojki V soboto, 8. avgusta, je bilo ob bazenskem kompleksu Aqua Roma v Rimskih Toplicah državno prvenstvo gluhib in naglušnih v odbojki na mivki. Organizator je bilo Društvo gluhih In nagluànih Celje (DGN). Že vzgodnjih jutranjih urah se je na igri^h za odbojko zbralo 19 ekip, ki so bUe iz različnih društev gluhih in naglušnih po Slovealji. Po uvodnem pozdravu predsednika Društva gluhih in nagluSnih Celice Aleša Pe-perka in delegata Športne zveze gluhih Slovenije Saša Lu-kiča je tekmovanje trajalo do večernih ur. Za pripravo igrišč in korekten potek prvenstva je poskrbel sodnik Sa-!P.G Lah. pri sojenju ipu pomagali sodnici Jadranka Sabolčki in Bogdana Teršek. Za njihovo prizadevno, korektno in prostovoljno delo Jim je vodstvo DGN iz srca hvaležno. V popoldanskem času so za izčrpane tekmovalce poskrbeli v restavraciji Aqua Roma. V večernih urah pa so se tekmovalci ohladili tudi v bazenu, kjer jim je bilo omogočeno nočno kopanje. Prvo mesto pri moških je zasedlo Društvo gluhih in na- glušnih Po dra v ja Maribor, drugo mesto Mestno društvo gluhih Ljubljana In tretje mesto Društvo gluhih in n^u-Snih Celje. Pri ženskah pa je doseglo prvo mesto društvo iz Ljubljane, drugo iz Maribora in tretje meslo druga ljubljanska ekipa. V Rimskih Toplicah smo preživeli čudovit dan obarvan s športom, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. siBiLA Cater v DGN Celje, Lešničarje-va ulica 5, je včlanjenih več kot SOO Članov» ki lahko v društvu zadovoljujejo svoje potrebe po druženju z ljudmi, ki se v vsakodnevnem življenju soočajo s podobnimi težavami. NaŠIm članom pomagamo na različnih področjih življenja in dela: rešujemo socialno ekonomske stiske, pomagamo na področju zaposlovanja» omogočamo cenovno ugodne možnosti letovanja, zagotavljamo servis slušnih aparatov, organiziramo različna predavanja» gluhim In naglušnim šoloobveznim otrokom nudimo ali organiziramo učno pomoč, omogočamo aktivno vključevanje v različne oblike Športnih in kulturnih prireditev, ki so prilagojene gluhim in nasušnim osebam ... Darujte kri Rdeči križ Slovenije vabi na septembrske krvodajalske akcije. V Ločah pri PoljČanah bo S. septembra (turistična kmetija Lopan), na Dobrni (v zdravilišču) 10.. na Polzeli (učilnica pod cerkvijo) 11.. v Radečah (dom pihalnega orkestra) 14., v Vitanju (OŠ) 37., v Slovenskih Konjicah (dvorana Konjičanka) 23. in 24., v Rogaški Slatini (kulturni center) 24. ter v Zrečah (hotel Dobrava) 25. septembra. V Celju lahko darujete kri vsak ponedeljek, torek in sredo na transhjzijskem oddelku bolnišnice in 10 od 7.30 do 10.30. novitednik www.novitediiik.com Št. M -1. MptemlMr 2009 20 VETI NOVI TEDNIK Borelioza na Celjskem v porastu V naravo primerno oblečeni in obuti - Po bivanju na prostem preglejmo sebe in otroke ter oblačila Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje (ZZV) število primerov lymske borelioze narašča. Samo v juliju so namreč na Celjskem zabeležili 247 pri* merov te bolezni, kar je največje Število prijav v regiji v enem mesecu doslej. Največ primerov v juliju je bilo v upravnih enotah LaSko in Žalec. Povzročitelja borelioze prenašajo navadni klopi. Cepiva proti bordiozi ni> tako da imajo največjo težo pri zaščiti pred ugrizi klopov prav previdnostni preventivni ukrepi. Borelioza lahko povzroči resne zdravstvene zaplete, a če jo pravočasno prepoznamo, je z ustrez- nimi antibiotiki povsem ozdravljiva. »Najpogostejša bolezen, ki jo pren^jo klopi, je lymska borelioza, Fteprečujemo jo s prepTostimi preventivnimi previdnostnimi ulcrepi. Za bivanje in gibanje v naravi uporab-Ijajmo oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočijo» da bi se oprijeli. Uporabimo tudi repelente, ki odganjajo mrčes. Po vrnitvi domov moramo telo temeljito presedati, Posebiiopozomost namenimo poraščenim delom telesa, kožnim gubam» uhljem, pazduham in dimljam. Pri otrodh skrbno pregledamo tudi lasišče. Pregledati moramo tudi Šive na obleki, saj sevnjih Na ZZV so spomladi letos na Celjskem izpeljali odmevno preventivno akcijo, usmerjeno v informiranje otrok» mladostnikov in njihovih staršev o previdnostrdh ukrepih, s katerimi se tahko zavarujemo pred boreliozo in klopnim meningoencefalltisom. V akcijo informiranja so zajeli 79 osnovnih šol in 19 vrtcev v celjski re^ji. Zaradi velike razširjenosti borelioze in klopnega meningoence^tisa tako na Celjskem kot v Sloveniji je promocija previdnostnih ukrepov nujna, so poudarili v epidemiološki ambulanti ZZV. Temeljna zaščita pred boreliozo je previdnost, medtem ko imamo za zaščito pred klopnim meningoenceCalilisom na voljo učinkovito cepivo. Cepljenje je smiselno za vse, ki se radi zadržujejo v naravi. Cepljenje je samoplačniško, primemo za otroke od enega leta naprej. Osnovno celjenje je sestavljeno iz treh odmerkov, vsi nadaljnji poživitveni odmerki pa sledijo na tri oziroma pet let. Kožni Dtiadež se lahko pojavi na mestu, kjer smo opazili prisesanega klopa, lahko pa tudi drugje. Kožnih madežev je lahko več. Okužbo lahko povzročijo tudi razvojne oblike kfo^Tlarve in nimfe. NÎ nujno, da se klopovega i^riza spomnimo, saj so nimfe in larve zelo drobne in odpadejo, ko se napijejo krvL Če zdravljenje ni pravočasno, pride v kasnejšem poteku bolezni do razsoja borelij po telesu in do resnih zdravstvenih posledic, kot so prizadetost živčevja, srca, sklepov, mišic in kože. Opravičilo V 67. številki Novega tednika je pri nasvetu Sečni kamni se pogosto ponovijo izpadel podpis avtorja. Nasvet je pripravil specialist urologije mag. Klemen Jagodič (www.uroweb.sî). Bralcem in avtorju se za napako opravičujemo. pogosto skrivajo klopi. Ce klopa opazimo, ga moramo čim hitreje in pravilno odstraniti, da zmanjšamo možnost okužbe. Zugrizom okužene^ klopa pridejo v kožo bakterije, imenovane boreliie. Zelo twmem-bno je, da ne spre^edamo zgodnje bolezenske spremembe, za katero je značilen rdeč kožni madež, ki se postopoma širi, osrednji del pa bledi. Kožna sprememba, ki se pojavi na mestu vnosa bakterij nekaj dni do nekaj tednov po ugrizu, je posledica lokalnega širjenja bakterij po ko^. To bolezensko obdobje imenujemo ^odnja lokalizirana oblika lymsice borelioze. Kadar zgodnje obdobje bolezni prepoznamo, je bolezen povsem ozdravljiva z antibiotiki,« je poudarila dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo nalezljivih bolezni na ZZV. Lymska borelioza se pojavlja domala na vseh območiih Slovenije. V različnih raziskavah so ugolQvili, da je v Sloveniji z borelijami okuženih od 11 do 82 odstotkov klopov. Za bordiozo obolevajo ljudje vseb starosti, v nekoliko višjem odstotku ženske. V Sloveniji je bi|o v letu 2008 zabeleženih 5.160 primerov borelioze, kar je 3S odstotkov več kot v letu 2007. V epidemiološki sliki se celjska regija glede na obolevnost uvršča na tretje mesto po Številu novo odkritih primerov, za kranjsko in novogoriš-ko regijo. ZZV CELJE Celje Laško Mozirie S!. Konjice Šentjur Šmarie Velenje ZaJec 2005 109 47 54 18 33 44 66 116 2006 120 39 62 29 34 41 49 123 2007 141 52 37 28 44 105 53 110 2008 163 56 90 93 63 66 48 123 SKUPAJ 641 235 267 194 224 299 256 553 Števib zabeleimih primerov lymske boralitoe v regiji Crije v petletnem obdobju (2004-20Û8) BobKa sfiirfi. i'H wtÍAde OiAre-^Mili^ do íío^ma HOTEL C E LJ S K A PREIZKUSITE PRVI IN EDINI BOBKARTV SLOVENU CE IN ČAJČKI Koruza za dobro razpoloženje i«. 68 - Mptembw 2009 Precej modro je, če v teh dneh. ki nam že strežejo z mlado koruzo, grizljamo okusno zrnje z njenih štor-žev ter si tako nevede dvigamo možganske sposobnosti, zmožnosti koncentracije, razpoloženje, spolno poželenje... Še bolj zdravilni kot storži so koruzni Laski, ki jih obdajajo. Sled* nji služijo zlasti pri boleznih sečil in pri hujâanju. Z vitamini polno mlado koruzo (Zea mays! po želji pečemo, kuhamo, vlagamo ... Koruzne storže kuhamo 15 minut v malo osoljeni vodi> ki smo ji dodali tudi ščepec siadkotja. Mehko kuhano koruzo še vročo premažemo z maslom in potresemo s poprom, da dobi bolj intenzivno aromo. Storž vzamemo v obe roki in oglodamo zrnje. Odlični so rudi storži, opečeni na maslu. Brez koruze ne bi bilo polente in slastnih koruznih žgancev, ne mehiških tortilj, ameriškega viskija in pokovke, Da se nam ne bodo preveč cediie sUne, povejmo še druge pomembne podatke o koruzi. poljščmi in vrtnini, ki )e v zgodovini nahranila že cele kontinente, cele generacije ljudi in živali. Njena domovina je perujsko višavje v Andih. Že 4000 let pred našim Štetjem so |0 pridelovali MehiČani, Evropejci pa so se z njo seznanili po odkritju Amerike, ko jo je na staro celino prinesel Krištof Kolumb. Poleg nam najbolj znane koruze z rumenim zrnjem obstajajo tudi sorte z rdečim, modrim, s črnim in celo več-barvfùm zrnjem. Mlade koruzne storže porabimo čim prej» saj v hladilniku zdržijo ie nekaj dni. razen Če jih zamrznemo. V tem primeru si jih lahko privoščimo vse leto. Sladka, Se mlečna koruza je visoko hranilna in bogata z vitamini A, E, BI in B2. Na splošno velja, da krepi živčevje, izboljšuje koncentracijo in mo^^anske sposobnosti, dviga razpolo^je. varuje pred stresom, deluje pomirjevalno in hkrati poživlja ter skrbi za mentalno vitalnost. Svetuje se ljudem, ki so stalno utrujeni, razdražljivi, raztreseni ali brezvoljni. Za vse ugodne učinke na živčevje gre zahvala živčnemu vitaminu tiaminu (BÎ), ki ga koruza vsebuje nadpovprečno veliko. Bogata je tu- Piše: PAVLA KLINER di z biotinom, ki prispeva k lepi koži in močnim lasem, ter niacindm (vitamin B3), ki pospešuje rast celic in celično diiianje ter prinaša dobro razpoloženje. Koruza se lahko pohvali tudi s precejšnjo vsebnostjo fol-ne in pantotenske kisline. Bogata je tudi z manganom, železom» magnezijem, s sele nom in cinkom. Vse fe učinkovine pripomorejo k temu, da turščica, kot so koruzi rekli svoj čas, krepi mišice in srce, izgrajuje vezivna tkiva, pospešuje nastajanje krvi, krepi imunski sistem, nas naredi odpornejše proti stresu, pomlajuje in priskoči na pomoč pri slabem spolnem poželenju ali slabi potenci. Še večje zdravilne moči kot storži naj bi imeli koruzni laski, ki v ljudskem zdravilstvu veljajo za eno naj učinkovitejših diuretičnih sredstev. Vsebujejo eterično olje, tanine, vitamina C in K. Caj pripravimo tako, da 1 žličko popolnoma posušenih laskov prelijemo s skodelico vroče, a ne vrele vode, pustimo stati nekaj minut, precedimo in uživamo vsake 2 do 3 ure 1 žlico toplega in nesladkanega čaja ali pa ga popijemo 2-5 skodelice na dan. Čaj se dobro obnese zlasti pri boleznih sečil in nagnjenosti k nastajanju kamnov, vnetju mehurja, ledvičnih krčih, bolezenskemu zmanjšanju seča, nabiranju tekočin v tkivu, protinu in revmi. Uživamo ga tudi pri shujševalnih kurah, v pomoč pa Je tudi otrokom in starosùiikom, ki imajo težave z močenjem postelje. Poleg naštetega naj bi pomagal zniževali še krvni tlak in zmanjševal količine sladkorja v krvi. O • t2 hg m>Bftč«o Dr. PIRNAT 55,01/51935^5 www.pimatsi j NOVI TEDNIK 21 ISCEMO TOPEL DOM Jaz Mm pa ia malo plašna, čeprav sam v zavetilce prišla že pred kar nekaj časa. Ampak sam prijazna rn ubogljiva, ob pravi dni3)i pa pokazefn tudi svojo živahnost (7281 ) Če želite pomagati zavetišču Ce obiščete spletno stran zavetišča Zonzani, lahko v zavihku »donacije< pogle* date in preberete, kaj in kdo je že daroval za naše živali. Seveda pa to nikakor niso vse donacije, ki s(m]o jih prejeli v zavetišču. Moja bivia lastnica jd fal morala v bolnišnico, jaz pa sam pristala v zavetišču, kjer čakam na nova lastnika. Sam prijasia, a malce jria-sna, tudi igrive, ce si vzamaš cas zame. (7292) Ljudje večinoma daruje-jo hrano za kužke in muce, tudi povodce in ovratnice, odeje v zimskem času, igra-če» posode, krtače ... in Še kaj bi se našlo. Kužki in muce so zelo veseli vseh stvari, ki jim jih prinesejo. A naše živali potrebujejo kakovostno hrano, ki pa je, žaU tudi dra-ga. Hrana> ki jo pnoesejo, pogosto naredi več §kode kot koristi, saj je običajno marij kakovostna. Živali so v stresu že zaradi prihoda in bivanja v zavetišču, pogosto se pri njih pojavijo tudi prebavne in druge težave, ki pa zahtevajo kakovostno pre< hrano. Najbolj problematični so mladički in pa starejše živali, ki potrebujejo posebno skrb in nego. Če želite živalim vseeno podariti hrano, je najbolje, da se obrnete na veterinarske klinike, kjer vam bodo svetovali o nakupu kakovostne hrane, ali pa obiščete specializirane trgovine za male živali in kupite vrednosti bon, ki ga bodo odgovorni v zavetišču zagotovo porabili za nakup tovrstne hrane. Do naslednjič lep pozdrav in tudi svoji živali privoščite kakovostno hrano. NINA ČTARKEL V zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah so uradne ure od ponedeljka do petka od S. do 16. ure; ogledi živali: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure; sprehajanja po predhodni najavi: sobote in nedelje od 10. do 12. ure; in-ternetni naslov: wwwmîû' zani.si: telefon: 03/749-06-00. Î V K f là Jaz bom pa ena veliiika psička, saj pri treh mesecih segam svoji oskrbnici skoraj do kolen. Prav zagotovo pa bom najboljša družba na svatu. (7360) 1b\9 fotografija sicer ni najboljša, vendar lahko vidita, da sam lepa predstavnica pa^e nemški ovčar. Povrhu tega sam ša mlada, saj sem stara šele 10mas«cev.(73S3) VODNIK TOflEK<1.9. 19.00 Knjigama Antika_ Literami predvečer Vile-luce z makedonskim pisaieijem Vladom UroŠevičem se bo pogcwxTjaia Manca Košir-nastopil bo kvaitet PeUa 19.00 Anina galerija Rog. Slatina__ Obzorja (Xvorûev stífcorsíce n225£ai« Mira Zupančiča - koncert sopmnistk£ Nastje BcrŽak v duetti s Sabino Božak in sprernlfavipiamsiaEnnjna Tlaka 19.Q0 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Vigredsepovmc predstavtíev knjigfi dr. Tb-neta Kregarja, Iva Grobd-nikainFàmeKomeia ■ 19.15 Dom sv. Jožefa Celje Letni OTgeiski dklus Mario PeresiegirOr^: Ma-rinZokič, trobmia; Dario Cetič. trobita $ftEDA«2.9 16.00 Dvorana Zveze kulturnih družtevCdje_ Predstavitev lileraniib del Franca Štolfe 19.00 GaŽCTlIa Stari grad_ Razprte misli ctícňtevfotcsraí^razsUwe NikaJarh/i 19.00 DvoTBcStrraol Čebele ne smejo izumre-ti odprtje razstavečebelaiske družine in Dmštva žena Rogatec UNO PLANETTUS S^ zal. in 2.9. KMMtsgnfi « ^iiîitliiiify prm* áo tyiwiwaibt prppmn. BriM, kmfiii (ia«f 2UÛ CdcaChnal. léogitfske dremâ is.5a ia.to. 20.30 fierfiiW in fBsdfiJ iabitij «mm pusteloviona • nntfomiran 16.30.17.30.19.30. Z\2û dotFB^qska pusUdoviSh» te.DO. 18.30 6-fm 3D. doiniii^jsfca pcstiůiviSn»-podaed«^ 1720. 1920. DIS ktf^ pstttr ■i pnic nwbiw krvi dcmtj^ipàa piutoIflviSna 15.00.18.00 Hotfcwi iMded. skdisld trtor 20.50 Uawii doba 3: Itn ifinvzavw. OTnňrwB tomafta-ài imùài*! 30 15.10 IMivRe binb0, vojna akc^ 17.00. 20i0 ÇnM^fv, mnuntiéna komeifija 16.20.18.40. 21.00 Vsa fiwfo bwia. nimamiCna iomeđija im. ISiie. 21.15 Z1.00 Slepota, útw 20.00 Špitálská kapeU Celje Splav Meduze predogled rTiednofoàneniz-stave CETRTïKrS. 9. 15.00-i7.00 Muzej na prostem Ri^tec_ Peka kniba v čnii kuhinji in ročno kovanje etnografska demonsnrtdja AntonaMlakaijavmuzej-skikovaůud 19.00 Medobčinska sploSoa _hnpjnica 2aiec_ Kaj počne}o filatelisti prestaiňíevFilaieUstičnega društva Žalec 19.30 Stari grad Celje_ Onkraj mavrice Vewnikin večer mazikalov zMihoAlujevičem inShir-lie Roden 19.30 Dom kulture Velenje PreSmentane citre 21 srečanje citrarjev in d-trurkSiovcnije 20.00-22.00 Likovni salon Splav Meduze orvoriiev razstave Se na lokacijah Celjski dom. Mu-zej Celje, Bokrqînskimi^C^. řo-rpgra^h atelje hxipa Pelikana, Aífisfni fcřrw MéTtu-pol SpHûiska knpela. Hotel Evropa. Celjski èahcv-àdkliib. KrřmaTamKDlJči-ň, Caleňja Plevnik - Kron-kowskoi Zavod za varstvo kuitumededîSàne Slovenije • enota Celje in Splavar-jevmost HiTRO NAROČITE mmm Dvakrat na todeiw ob toridh in petkih, sanimivo branje o uvijanju in delu na območju 33 obKn na Celjakem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane toricova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1^5. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3^% pri plačilu za pol leta, 2% pri piačUu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. ^^ ^'^s prilogo IV-OKNO! ^^ ^^ Vi* pe»k 41 bam» 8lTW telero}$kega sporeds il w NAROCILNICA ImeinprtaMk Kuť Oatuni rojftva: Ulica: H^rrtfiCDO naročam Kovi teéd raAijmanjSmMien podpis: NTftRCiLn.o. bo podaike uponbtjsl »hm za potrebe luročmSke ikžbc Novep icdaika it. aa • 1. september 2009 m HpmZADELA NOVI TEDNIK Prosta dâlovnâ mesta objavljamo po podaikih Zavoda RS za zaposlovanje. Zamá pomenjfesaí^ prostora niso objavita sntf yi'iylidneati objav izpuičamo pogoja» ki ^ pntavM» (Mod^^ (cieto za e posebno znanja tn morebitna drugs zahW^ VsJ nmdâni in manjkajoči podatki so dostopih na ootKûh deskah obmoOSi ifcâb ia uradov za delo zavoda; • na domaČi 8mr£avod^$9ii|BatovBni9: httci//www.oss .90V. si; -pri dalodaja)ett>. Bralce oponrjamo. da ao rr^gi&m rapake pri ol^ javi mogoča. % UE CILJE OSNOVNOŠttSKA IZOBRAZBA UKMBU • U/t UKAfllCA BSHUJ. (KlOĆa us. i mesecev, mm kemCna tmjiu IN PflAUilCA mm eOCQANA 6M£ S^. UPA»-^A CESTA il 1234ttEN6E$ DELAVCC BREZ POKUCA VDZNft IVlVaZNKTOVQfllUAU VUŮLCAV HMAλ PflOMETlL lEDOLDČEfl ČAS. liJHN: mxm PflEvoa. mmK aa.o. ÍXOFJA VAS. SKAFJA VAS3Í] a 3211 SKÛFJA VAS KUUČAVNIČAR kiuCaviičar v operativneu stthunem vzm &vajíju • m/t omvuamje stwunih VZDft-2evauhh oa v 08aaw. izvaiakje mazauiih del vaalsloh oel 8el0 poteka v zaprtem. OV^ PROSTA H U PROSTEM TUdI NO&K) PO POTm ooiočEN Cas. a MESECEV, am QNKARNA HFTAUO&CMF HSDlA INDmUA CEUl tlJL. KIDRIČEVA UUCA 26.3000CaiE TAULHHIVAR DEUVEC V PROTVDOKil 1. DaO V P8I1IZV00KJI PlOiEVN M nniN IZ QNKA. • IN/t POUUEIUE IN IZUVAHIE VSIK PE& PDUUEIUE Pâ ZA lE6t fUNJE. REZA1ÍC NA PBEVUAINIUNUL RAZBQNI UNU IN PREOVAUANJU. VAUAfl NA PREOV^ R^ M KONČNI PROS. OCIO Z DVISAiOM IN Vll^ ČARJEM. OaO POm V ZAPRTEM PROSTDRJ. V IZMENAH m NOČNO lEDr DflUIÍEli ČAS. i MESaSV. mm ONKARNA MiTAUIR^KtMlE-Mi^ INOUSnUiA CEUE. HK KIOUCEVA lUCA 21 3000CEUE POZNAM NAZIV "VUZNIKAVIISUSA -M/t PREVOZ POTNIKCVV DOMAĆEM IN MEDNARODNEM PROMETU. OflUSA ofla PO KAVOOILU 0D&(IVinNE0SE0ENASE0E2U HRMÍ'. VOZNIK v CESTNEM PROMETU: ^ ČAS. 6.BÍIIIB,' EflVARD VaSUST. STMITVE iN TRSOVIMA D.aQ. CESTA NA 6RAD » a. 3000 cajE P0U6A1£G mOV Ml TLAKOV parketar • M/t poiagakie parketa, i^lo- CEK ČAS. l&zm: KOŽAR SAADSEM^TVO. TRK^ VMA M OSTAIE nVmVE O JI A. 08ffT1U (ZSTA iiamiaiE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA PCMObfl KLAVEC V KlAVNia V OKOUD CEUA > M/tOTAJANA OPRAVI V »aAVWCI.ftASEKU IK KRUEKJO, DOLOČEN ČAS. IMESBSV. Um». TRENKWALOei KADK3VSKE STORIFVt 0.0.0. L£> SKDSKDVA OSTA fi E. tOOO imiAKA SR£DNJA STROKOVNA AU Sf>LOSNA IZOBRAZBA SVETOVALEC/KA KAPiïAL^KM NALOŽB • li^t SVFTOVANJE ZNANIM STOANKAM NA TERENU. 0QU1ÎEM ČAS. fl MCSEdV. 5.9^0(0: ZM PROVT OUS. ORUŽBA ZA ZAVAROmNâO) ZASTOMUE aao. îaiZWKOVA tUCAl. ZOSCMUQBOR KOMERCfAUST • NVl PRODAM STOim. PRft ZVt»KIV VAROVANJA ^ OOtOČEN tAS. 3 MESECE. Zajttft VARNOST MARIBOR VAAOVAUE PREItt &UA. TReOVUA. SnniTVE IN PROIZVOOUA OJ), KRAUEVIČAlMRKAUUCAi ZDÛO MARIBOR NATAKAR NATAKAR V HOTELUSTORMANCaJEM/t STRE2-âA JBR M nJAČ. MAUa KĐSU. A lA CARTl NE-OQLOČBI ČAS. IliZOOt MTON ZVOK ^TORMM IR • 60S1W KÍTEU STDRMAR. Rim CE5ÍA ia3311$aPmRVSAVDUSI3DOUH FfOZEfl RQZER -OaO V RmSKEM SALMO V O&DCni VflTNICA CEUE • H/l TRIZERSKA «LA. (»LOCEN ÍAS. 6 mSSSS^. 7A2009: POSLOVNO SVETOVA-lUElN ZASTDPAUEVnRlANCPCTOČNHClP. SENDVIČA zfi. 3240 ŠMARJE PRI ja^ ROZER . VSE fflIZERSa STORITVI BARVANJE. STRâSUE. TRAJNA. VODNA. PRAlâfl lU^ TEHWKt OOlOíei ČAS. » MESCEV. 7123(9: lEPOTM OKTER BAf^ SAROARA CAN2EKS.P. ilOARMŠKAUUCA 10.3220 $TORE FRIZER FRtZERSKE SlOflnVi • M/t'OEliJ OO' VUA V fRIZERSKCM SAIiM PLANET TU$ Caj^ NEDOLOČEN ČAS. U2Q89: IfTJA STO»-mE IN TRBOVIKA D.OÍL (ZStA V MESTU Ue 14. inOUUBUANA mm ■ M/t frizem oela. ooločer čas. 3 MES£C£. 4.9ÍD09; SALDN METKA MARJETA KRAJNCSJi. DOeRNA 1&C.a2D4 DOBRNA T»ROOAJAL£C PRODAJALKA M/t KLD V mOD^UAlM S TILOII IN NB>REHRAMBaiH StlQXL ODLOČEN ČA11 MESEC IfliOOa: X1K TEOILLBI UNO NON-FOOD. OnUŽBA ZATR&OVINO, POSRSM§TVO IN STQRrTVEO.aL RUSKA UUCA«, 2000 MARtBOR PROQAJA V KIOSKU • M/t PRODAJA V UOSUJ V CEUU. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 7.12009; TB* S0V1NSKE STORfTVE MARLJA 6R^ Si. VE&IE BRDO a322400EJCPRI PLANINI PROflAJAlK • SVETMIK • M/t SVFTOVANJE IN PRODiUA PROSVEOOHH ARHKLÍIV PODJETJA âMHC IN OSTALEGA POSTHJKfiA PROGRAMA. OOCOČÍN ČAS. 12 MESECEV. 119ÍIXIS; TRBOOOU NO. 1. PROlZVOOMiAlNTRGOVINA. O.aO. ZAPUÎE 100.4276 BEGUNJE NA eiREHJSKEM SnUUNITEHNIK MOJSTER BHLmiA PLASTIKE • D&O V CEUU •M/t NASTAVTTVE STROJEV. UONTAŽAlNOaiO» TAJA OROOU ZA PR5)EUVt) RASTIKE. PRRUVA UAimilN. ZAGOTAVUAKIE NEHOTENEGA POTEKA OaOVNEU PROCESA, (ZVAJAHA KO»' TRMIH POSTOPKOV: NEDOLOČEN ČAS. 3.B J0Đ9: TRENKWALÍKR KADROVSKE SIORITVE. aO.D. LESK0â(DVAC£STA9 E. lOOOLJUSUANA TEHNOLOG PO POOBUSTILU H NAVOOHfH VODI IN DRGANiaiA TEHNDLO$KE PROCESE V PROIZVODNJI. SKR8I ZA PRma ANALiZO IN IZBOLJŠAVE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV V PRI» ZVODHJl UVAJAfU^ NOVIH TIHNOLOSJ, CNC PRO* GRAMI WUE. SKRSI ZA PfQPRAVO IN iZBOUŠAVí LOaSTIKE V PROIZVOONJL OBOaUJE DOKUMENTE V OFHX PROGRAMIH ^ DOLO^ ČAS. 3MQKE. 212008: VKRAO TRGOVINA. POSREDOVANJE. PROtZVOMJA DM SLX KD(SK0VACfSTA30 A.32D2UUBEČNA BOUlČAfMlEOOVAlfC fiOSPOOllUA OSKRBOVALCA • M/t (ZVAJiUUE VARSTVA tfi SSGAINE OSKRBE STAf£J^H, IZVA-JAMJEIN KDOROINACLIAGOSPOOniSUH ONAVIL V DOMU. UVAJANJE H VKUUČEVAHJE STAN» VALCSV V DOSTAVNA 6DSP0DIIUSKA OffîAVIlA. 0PA20VAIUE. UKl^AlUf IN PffilOČAlUE O SPR& HBIBAR ZDBAVSTVFRGA STAUA ^ 0010Č8I ČAS. 3 MESECE. J889: OOM LJPA, OWÍHA ZA S OOAUIO VARSTVEK DEJAVNOSTI OJIO. UVA 11.3000 CEUE PROMETNI TEHNIK KSPONDrr PAOMETNIK • M/t' OISPOKNT PROME-TNK • OAGAMZAOIE TRANSPttTTA. NEDOLOČEN ČAS. l.flJOeO; RAMIČ LOGISTIKA. TRANSPORT. TRGOVINA. POSLOVNE SnHSTVE. D.DÍL. CANKAffr ^A UUCA L 3000 CEUE KOMCRCIALNITEHNM KOffflICLALNI PREDSTAVNIK NA TBIENU • IVt PRDOAJA TISKARSKIH STORHEV NA TERENU. DO UIČEN ČAS. 6 MESECEV. 9.SÍ009; FOTOUK TRGOVK NA. SUFIČNE IN fOTOŒAFSKE STttUTVl OJIO. TBMISKAGSTAi.SOOOaUE KOmiERClAlJST KOMERCIAUST • M/t' PRDOAJALEC TEKSHUUH IZDELXOV OIREKTNA PRODAJA. NEDOLD^ ČAS. RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZOi ÙL e in maie ^oápodinie! za i/e mMóm.km 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Podpiuft-* neslffv: Informacije: 03/4225-100 HABgClliiîîîSBI fcomploiov tfri) kriM v AKCUSXI PRODAJI motti ivt dobii tri po m\ 20 EUR poSminal izvodov Kohjftfe fcokf» stewukih yapodín] po ceil 10 EUR za izvod j* paSinmj. izvodov knjige Kwharate bakn - vtofaaji >ftrtni M9nACUE VI POROČIL UVAJAfUE NOVIH m.-aONMNOSTI TER PODPORA UPORtíMKOV. ÍID; NEODLOČCN ČAS. 1212009: SPLJJ^A BOUlŠNICA C&J£. OBLAKOVA UUCA fi. 3000 CEUE wudtoco ~ SREDNJA POUJCNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNEGA VOOA ' PREVCS BIA. 6A PO SLOVENU. OOUSČEN ČAS. 12 MESECEV, 17.1DJ009; AVTDPREVOaâTVO KOR ROP. IP.. UUCA OF 2.1433 RADEČE AVTOfKHAMW AVTOMEHANIK • OaOVNO MESTO V RAOEČMf M/2 • M/t AVTOMEKANIČNA IN mANlZERSKA mmK OOUtČEN ČAS. 12 MCEtEV, B.120D9: SREGAR POSREWt^ IN SIORfTVE DJLO. A»-ME$KQ4U280 BRESTANICA NATAKAR NATAKAR N/tSTTtE&iíRANEMPUi^ OOLt^ ČETI ČAS. tZ.fl.20D8: PENZKIN VÎTAPARK. FRANC CAHUW. Sf. TRUBAAJEVAUgCA 3279 LA^ NATAKAR WtSTKEŽSA HRANE INPUAtOOU^ ČaČAS. 12 MESECEV. 212009: BISTRO Kftffî ZDENKA SMONČÉ Sf. 08REt£ S. 1433 RADEČE KLmAR KUHAR . M/t PRIPRAVA HRME. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, itm BISTRO mm SMONtlč. S.P. OOREtJES, m RADEČ! EKONOMSKO KOMERCIALNtTBINIK SVETOVALK ZA NOTRAUO OPREMO • M/t' SVETUJE STRANKAM PRI PRODAJ POHt^TVA. (ZBauJE (SEJNE ZASNOVE tN SKICI IZSTAVLJA PRiORAČUNE IN RAČUNE. VO» PfOPlSANE ÉVIDENCE. IZOaUJt PRODAJNA POROČILA. RE^E REKLAKAGUE. SE VKUUČUJE V MARKETII^ AKTIVNOST PODJETJA DOLOČEN ČAS, 12 MESt CEV. 9.9.2D09: PARON LESNA INOUSTRUA aOJL. SPOOlUAREČICA 100,3270 ÍA^ VISOKOŠOLSKA STROKOVNA CO-BRAOA 'VOOJAlNVESnCUfiSSKUPt«. M/t-SODEUiJE KI INVESTICUAH M HVESTKUSKWU VZDR2E VAKIU, KEDLAGA iN NAČRHUE POSAMESIE INVESnCUSKE NALOGE. SOOEUJJE PRI KOORO^ NACUl OELA ZUNAlUiH IZVAJALCEV. SODEUUE PRI PRIOOBIVAUU ZAKONSKO PREDPISANE OOKUMENTACUE.* OOlOČEN ČAS. 6 MESECEV. 1112008: RIMSKE TERME. TSUm. mOGRAM XBRE6A POČUTJA. TWQEM. m. TOPUCE IS. 3272RtMSXETOPUCE PROFESOR AMUŠČINE PROFESOR ANGLEáČMU IN NEMŠČINE • M/t UČEVAfUE ANGLEâ:3li£ M NEMŠČINE. D0U3ČEN ČAS. M MESECEV. 19.2009: JAVNI ZAVOD OSNOV-NA ŠOLA MARJANA NEMCA RARČf. ŠOLSKA POT 5.1433 RADEČE DOKTOR E^lfTAlNC MEOiaNE SPCCI-AUST DTROŠKEGA^RfVEJfnVNEBA ZMOORAVSTVA Z080ZDRAWK SPEQALST OTROŠKEGA IN PRr/EimVNEGA ZOBOZDRAVSTVA • M/t DELO 20BOZDflAVNlXASPECIAUSTA AU ZOBOZDRAVNIK Z UCENCO V OTROŠKEM IN PREVrmiVN8A Z!SOZ. ORAVSTW. DOUlCîN ČAS. 12 MESECEV. 19Í009: ZORAVSTVHI DOM lA^KO. KIDRIČEVA UUCA 9 S. 3270 LAŠKO UBMOZIRJg ~ SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA VZOI&VALEC KOMUNALNIH NAPRAV • Ujl OELA NA VODOVODU (VODOlNSTALATTfSKA OOA). KA KANAUZAOJI (N ČISTILNI NAPRAVI KOMUNAUIH OOPAOWH VOD. NA KOTURNI IN RAZVOOU ZAOV UINSKO OGfSVAfUE. POLH TEGA TUOI VZEA& VAINA DELA NA 06&NSKIH CESTAH IN UREJANJE JAVWH PDVRSIN (JAVNASNAG/l KB^ZEENIC m.]. DEŽURNA SLU^A. DOLOČEN ČAS. B MESE CEV. $12009: KMUNALA JAM KOMUNALNO POCJETJE DM GORNJI GRAO. KOCBEKOVA CESTA 23.2342 GORNJI GftAD VOZNIK VOaiK TOVCANEGA VOZlU - M/t S TOVDRNH VOZaûM OPRAVU PREVOZE BLAGA (VZHOOKA EVROPA). VOZMK VCST1SM PROMÇnj, DOLDCEN ČAS. 9 MESECEV. I.BÍ089; TRANSPORT KOKAU. PREVOZ»^ INSTORITVE. aaO.. 60LJČNX0VA ULKAS.3330 M0ZlfUE PROMETNI TEHNIK ORGANIZATOR PREVOZOV- M/t ZBIRA. Ul^ IN OBOaUlE INFOflMAOlE H PODATKE D POTREBNUI PSVDZIH ZANAROČNHf NAČRTUJE. ORGANOMA IN DOUlČA IZVEDBO TER ČASOVNO PLANIRA PREVOZE oolob vozno, mm ookumotmuo G VOZILU W DOLOČI mEVOZNO POT VOZNni ZAGOTOVI PREVZEMNE USHME IN SAGO m DOKUHENTACUO ZA PREVOZ SPREMUA POSTOf^ KE irAKl>!lANJA. TRANSPORTA IN IZROČAIUE BLAGA NAROČNMOM; OOU)&N ČAS. 12MESREV. 11.&ÍI09: TRANSPORT KOKAU. PREVOZNE^ IN STORITVE. aOl. 80UČNM0VA UUCA 5.3330 MCIZSUE tit SiOVlIiSKl KOliJiCt 0SN0V9I0$1KSKA BOBAAZflA VOZNK - M/t VOZNIK KAhUDNA V TUJINI IN V DOMAČa PROMETU. K&OČEN ČAS. 3 MESECE. Z.9.2IQS: JUMALU PtfVOZM^ TRGOVKA IN 5T0RfTVE0iLl KR1ŽEVECS6.3201 STRANICE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 3 IfT) ?îmmm kovin • M/t l^d na obl^ KOVAÍNIH STROJIH. OaO NA Vf GEttRATORJU IN PEČEH ZA PflEOBUKOVANJE. M0NTA2AIN DEMO» TAŽA UTUPNIH OROOU IN OBREZILMH DRODU. KtHTROLA PROIZVODOV. VNOS POOATKOVV RAČU NAINIK SPC. OaO NA EKSCEITTER STISKALNICAH (TOPU) PRQUMUE IN 08REZ0VANÍE DCKDVKDV. KONTnUA OOKOVKOV. RAZBQ MATERtALAj. NOTRANJI TRANSPOiï MATHIIAIA. OROOLJ. POL IZDELK0V. VZDRŽEVANJE IN bŠČEUE DEU3VNIH PROSTOROV. NAPRAV IN PRIPOMOČKOV. OOlOČfN ČAS. 3 MESECE. ia9i009; MAROVT PROtZVOONO IZVOZNO UVOZNO POOJHJE. D OJI. STRANICE S5. 3209 STRANKI srednja pokucna {zmraoa VOZNIK AVTOBUSA • H^ PD60DKM PREVOZI IN TURiZBI, NBnU)CEN CAS. iBiOOB; AVTOBUSNI PREVOZI ANflA UPIČNIK S.P. BUKOVUE a 3206 STRAKCE CVnUČAR OEUI v CVETUČARH M/t DEU3 V CVETUČARM. 2AUIA FUNISTWA. ARAláflAWE OARH. PRODA-JASaiEN IN DSTAUH AiiïlKUJV. OUO S STRANKAmi DOlOâN ČAS. 12 MESECEV. MjSGO: CVETU ČARNi TRSMNA IN STORITVE BOŠTJAN PUČNUt IP. CEUSKA CESTA h. 321!) SLOVENSKE KOfUKE FMZER FRIZďM/t VSAFRIZEftSKADELA. DXOČEN ČAS. O MESECEV. 712099: FRIZERSKI STUD« MIHAHA WHEU:A ZAZLIALS.P. STARI TR8 15. 3Z1B SUI-VENSKE KDIUCE m jgiiTJUR wm citJr OSNOVNOŠOLSKA IZ<»RAZBA VOZNKTAKSUA-M/t VDZNIKTAISUA.00U3ČEN ČAS. 3 MESECE. llfiiOOa- MAKLAML POSREDNA ŠTVO, TRGOVINA. PREVQZL Oij.O. CESTA LEONA DOBflOT]lâ(A9 A. 3236 ŠENTJUR KOZMETIČflM TEHNIK VOOiA KOZienČNEGA SAUMA M/t NEGA. MANJKIR^ I^KURA. SVETOVANJE PRI ZDRAVI PREHRANI OaO Z APAftATI ISKRA MEDICAL. Vl^ OENJE SALONA. INVENTURA. SVETOVAKIE IN PRODAJA ARTUaOV V SALONU. KLASIČNA MASAŽA..: NBOLDČEN ČAS. S.9J0e9: fflNG. TRGOVINA IN SVETOVAfUE, m. CESTA LEONA OOSROTMSKA WitiAmgPHIJBUAH SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA KOMEROALNi ZASTOPNIK - M/t SVETOVANJE. ZASTOPANJE H PROCAJA SEXYHAIR VRHUNSKE LASNE KOZMETIKE iN MIV ZA USE. PO POORl^ UK D0U3ČEN ČAS. â MESECEV. U2m ASU a01.T1tt0VlNA BI STORITVI SHOVKA 29.3240 Šmarje PRi,a^ MESAR MESAR - M/t PRODAJA TRGOVSfSiA BIA&A. SKLAOáČENJE MESA. MESNIH iZDaKOV TER OSTALEGA TRG. BLAGA. NAiAGAKlE. RAZLAGA-lU. SKRBZA ČISTOČO IN HIGIEHO OOOEU(A; DOIO-âN ČAS. 3 »SECE. &92D(19: JAGROS TRSGVmA. PRffiZVODNiA IN STORTTVE. B.aO. LA& 1/R. m PLAT.lAâE1B.3aiP00(UT VIŠJA STROKOVNO IZmAZBA VODJA SRAOBt^ • M/t VOOaUA GRAOBiSČA. PR|OOBJVJULI£ DOVOLitJ TER VSEH POTREBNIH OOKUM£NTtlV -, DOLOČEN ČAS. 9 MESCEV. 6.9J009: JASROS TRGOVINA. PROLZVOOKIA tN srairtve. o.ao. ia pooplat. uii 1 b. 324ip00plat__ UEVgUCTUi ~ SREĐ9UA POKLICNA IZOBRAZBA PESKANJE - M/t' PESKANJE BARVAKIE ŽEE 2NIH KONSTRUKCU. OaOČEN ČAS, 4 MESECE. 10J^OS: PREVOZI. GBASKIE KOVINARSTVO IN SERVIS. MfHAEL VOU S.P. dibUHNO Cfi PAN 137 A. 3327 ŠMARTNO 08 PAH STROJNIK • UPRAVUA^ STROJEV h^' UPft^ VUALEC STROJA ROVDKOPAČ JLB, NEOHÍĎN ČAS, 24.9m PREVm GRAOfUE. KOVINAR-STVO IN SERVTS. MHAEL VOU( S J^. ^TNOOB PAKJ137 A. 3327 ŠMARTNO OB PAKi BLASAJNIKrnOAlALK M/t PRODAJA BUGA, SVETOVANJE STRANKAM. DELO NA BLAGAJNI, OO iOČEN ČAS. 1 MESC ZIZSOS: SPAR SLOVENUA Đ.aO^ SPAR SUMNUA m, tNTERSPAR V5f NJE l CEUSMCm^A40.33ZQ VELâlS NATAKjIR - M/t STREŽBA. DOLOČEN ČAS. 12 ME-SECEV. 2.UB0S; GOSTILNA DSTROVRSNIK, JOŽEFA OSTROVR$NIK BAR OSIROVR^K JOSEFA S.P, TOMSIČEVACESTA 2Z 3320 VELENJE PRODAJALEC kagajnikproqajjuee: - M/t oao na BUGAÍ- W. OEIO S STRANKAML DOLOČEN CAS. 1 MESEC. 4.9.2009.' SPAR SLOVENUA O^aO; SPAR SLOVENJA DIO. an^AR VELENJE I CELJSKA CESTA 4e.3320VElEIUE STROJNI TEHNIK REFERENT ZASOTAVUANJA KAKOVOSTI - M/t IZVAJA DaA ZA UVEOBOSTjMIOAJVOVI^ 9001 14801. IWAY. TS 16..) SPREMUA KAKOVOST. PLANIRA IN IZVUA PRESOJ {INTERNE. P» OOBi^ ViïEUIH). AKAUZIRATBSIK. PREDLAGA UKREPE ZA IZBOLJ&UUE KAKOVOSTI IZVAJA MEDFAZNO KONTROUI KAKOVOSTI DQA V PROCVOONJI - RESUJE RKAMACUE KUPCEV IN REKLAMAOJE DO 006AVTTHJEV (S PODROČJA KAKOVOSTI! J9^ ANAUZIRA IN PREDLAGA UKREPE: OOU7Č» ČAS, \1 KSEOV. 412099: PLASTTKA SKAZA. PROt ZVOONJA, TRGOVINA. STORITVE. DJ3.D. SEUI20 A.332SVEL9UE INŽBilfl STROJNIŠTVA VOOiA IZMENE - M/t 00 IZBRANIH KANOOATOV SE PfllČAXUEOeVlADŮVANJE NASTAVITVE STR& JEV n NJHKMH PROCESOV. OBVLADOVANJE MONTAŽE IN DEMONTÁŽE OROCU. mADOVANJE PR^ PRAVE OaA. POZNAVANJE VSEH MAT3UL0V ZA POTEK PRfflZVOOUl. SPOSOBNOST VOKi/A. OR-GANLZnANJA H KOORDINIRANJA KLA CELOTNE LWUI& OOU)Č£N ČAS. 12 MESECEV. iUm: PLASTKA SKAZA. PROIZVODIUA. TRGOVINA. STO-RTTViaaO.SaO 20 A. 3320 VELENA PROCES» TEHNOLOG - M/t IZBRANI KANDIDATI m ZADOliSN PfEDVSEM ZA: IZD^AVO TEH-NIĎID TBMOlOŠKO DOKUM£NTACUO ZA CEUJTNO PRœZVOPUO. ZA NASTASTTVE, PiUUMETRE-Ct LOTNEGA nOQS OEIA V PROIZVODNJI IZDELAVO OSMMUH 6RIZBALMH PARAMETROV (PROGRAM BRIZGANJA). TESTIRANJE NOV1HOROOU. PREGLED M PREVERIAHIE POPRAVLJENI» OfOOU. ODE-LAVO PRVEGA KOSA V PROIZVODNIH PO^ œ UPOŠTEVANJU P0ST13PKA POTRJEVANJA PRVEGA KOSA V SKIAINI S POSLOVNIKOM KAKOVOST). OOLDftN ČAS. 12 MESECEV. tUiOOS: PLASTIKA SKAZA. PROOVOONIA. TRSOVWA. STORiïVE. aO.Q.,Saa2QA.3320Va£)U UiŽALiC ~ 0SI90VN0Š0LSKA IZOBRAZBA SESTAVLJANJE KOVINSKIH ZDEUOV - M/t SESTA-VUAIEC KOVINSKIK IZDEUDV, OOLOČOI ČAS. I MESEC 4.9Í009: EMt^TEDi PROIZVODNA DRUt BAaOl. IDâCA 0BSAVIIU49 i. 3313 POLZELA DEIAVK BREZ POKUCA STREŽBA PUAČ - M/t STRđSA PUAČ VBAR KAR-LAVLEVCU.D010ČENČAS. 24 MESRZV, 17ÍJD61 DNEVNI BAfl KARU. MIAOEN S^ffâUAK SP.. LEVEČ S3.3301PETROVČE VOZNIK AVTOMEHANW VOZNIK TOVORNJAKA- M/t VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU. NEDOLOČEN ČAS. 91208^ AVTOPREVOZMKSTIUAXDVIČ BORISLAV IP. UBOGAL 3301PETROVČE NATAKAR NATAKAR - M/t STRËBA PUAČ; DEO POTEKA V BARU NA VRANSKEM. DOU)ČEN ČAS. 1 MESEC 2ii099: BAR MASSA 8 B. BOJANA MARN. Sf. ŠMARTNO OaPAKl 133.3327 ŠMARTNO OB PAKI NATAKAR - M/t STREŽBA lUkč V GOSTINSKH U3K. • ONEVNt BAR. D0U3ČEN ČAS, 3 MESECL 27.SÍ009.' MAXRObP TRGOVINA HA DEBOO IN DROBML IZVOZ M UVOZ 0.0.0. SPODNJI ISAJ 32. Z391PREVAUE KUHAR KUHAR V RESTAVRAOII ^MAN V tUCU • M/ t KUKAfUE MALiC KOSIL GOTOVIH j£ĐL A LA CARTE: NEDOLOČEN ČAS. 312099: ANTON ZVONE ^TWMANIP. - GOSTILNE-H01EU ^TORMAN. RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMPETER V SAVUUSKI OOUM KUHAR - M/l PRIPRAVA JEDI PO NAROÙU). KOSU m MAUC. NOlOUTČEN ČAS. ai9.29e9: HOTU ŽALE Dia ŽALE. MESTNI TR83.3319 2a1K Pia»tK4(UHAR V RESTAmCLil ^TBRMAN ŽALEC - M/t' Pa(A PTC. KUHANIE MAUC. KOSIL.' NEDOLI^ Ča ČAS, 1212009'ANTON ZVONE ^TORMAN S.P. - GOSTTLNE- HOIEU STDRMAN. RIMSKA CESTA 10. 3311 ŠElPETERVSAVINtSKI DOUNI KUHAR • KUHANJE. HmOtB ČAS. 2.9ÍQ09; OSNOVNA ŠOU PRBOLD. GRASČnSKA CESTA 7.3312 fflEBOlD ZOBOHHNIK ZOBOTEHNfK • IZDELAVA 21BNIH PRÓTEI KRON m OSTAL» PROTHIČNA DELA. DlXOâN ČAS. 12 NEMCEV, l^m: MATEK IVAN - ZASEBNA ZD6NA AMBULANTA. PETROVČE 33.3301 I^TROVČE EKONOMSKJTiHNM POStOVNt SEKRETiUt • M/t OPRAVUA SPU3ŠNA AOMINISTRATTVNA DELA SPREJEMA. RAZPIIffiEJA IN VROČA POřTO JN POSLOVNO NKUMEVTAÛIO Srai KADROVSKO EVIDENCO. UREJA PERSONALNE MAPE DELAVtEV. PRIPRAV) (H POSfSflUJE PODAT-»S IZ KAOROVSKIK EVIDENC NADREIENEMUSKB8I ZA SPROTNO IN NATANČNO ARHMRANIE POSUnt NE DtKUMEKTAOJE TER UREJA ARHIV ODEU ZAHTEVANE EVttENCE. ZAPISKE TER ZAGOTU^^ IZDOAVO M PRAVimOST If-TEK; NEDOUTČEN ČAS. 8.9.2099; ZAGOŽEN. PROIZVODNO IN TRGOVSKO POOJETJE DJ).a. CESTA OS ŽaiZNIO 3. 3310 ŽAiiC STROJNI TEHNIK POMOČWK mi KOVINARSKE OEUVNICE IN RAZVOJA - M/t DEU] NA STROJIH (SKAÍUE. ŽASA. VRTALNI. XRMUII STROJ). VARJENJE PO POSTOPKU M«. lEONA ROČNfPUZW. HSUSHk NABAVA MAÏÏRIALA ZA POTREBE KOVINARSKE OaAVNHZ.' NEDOLOČEN ČAS. 1.9.2009: APLAST PROIZVODNJA IN IRGOSHNA OJl.O.. PEIROVČE116 A. 3301 PETROVIH UNIVERZITFTNI DinOMIRANJ INŽENIR GRADBENIŠTVA VDOJA PROJEKTA - M/t POOAVANJE GRADINE STROKI (ZKU^ IZ VODENIA BRADBlSČ. POZNAVALE GRADBENE ZAKONOOAJE IN \imm P^ STOPKOV.; DOLOČEN ČAS. 3 MCS£(Z.2a&iOD9: KBS GRADNJE. STORITVENO IN GRAORENO PODJETJE D.aO. ARJA VAS 101.3301 PETROVČE m iti M • 1. 8^>tO9i9b0r 2009 NOVI TEDNIK OGLASI - INFORMACIJE 23 O wDtednik OliiKi^iiaroMom NQii^ Naroenid ftovw tecMca bc«te lahleo ; v'T' naročniške ugodnosti • a^màlè'MÎaMVNOÍTČ^ .. .UÓdstjOízktluCno s nameni karto faročnBto poiožrto odroma z osetonlm dokumentom naroCnka Novega tednBQ. NebdkOfUčene vgodnostl «e ne preneMlo vnmiectoileletol KUPIM PROPAim M, v voztieni stonju, lehnkno presledcn do 16.10., prodom olr vumem v roćun drvo oil prošito, febfon 07D 2S7-17f v memihuroh, 3927 VW polo, bordo fdm barve, 5 vnri, («Inik 1997, lepo ohronjen, ugodno prodam. Telefon 031414-551. 3966 STAREM hišo, v Celju oil ok^tí, ki^lm. Pogojo: sormio lego, dober dosfop. Plo-úlorokoj. Telefon 04UI1I-S55. 3@û6 VIKEND olr zidomco, v blizini Celjo, do 25 km, kupim. Plodio gotovino. T^lon 031 imn. 374a STANOVANJE PRODAM KUPIM OSEBKI Gvto, koknen koli. od Isinib 1996 rwprei kupim. Telefon 041361-304. 3698 KUPIM RABUENO stiskalnico in mlm za grozdje kupim. Telefon 041332*306. 3954 CQJE, me$lno jedro. Prodorno obaovtjem stonovDi^, 76 porkimim mesfom. TelefonOai 771^943. 3879 CELIE, center Trisobno tnonsordno sfano-vofije, 2/2,v veH(05ii 90 m^, vse no novo odoptirono. ii f»ikljiâ;î, plindco ogre* vonje, porkirisče, i^odno prodom za 99.000 EUiTelefon 031 62(^506. 39283923 ÍHÍpÍM VCEUU kupHn et»- oli dvosobno slonovo-nje.Ploalo1okoj.Telefon 041601-555. 3908 ODDAM PRODAM V ÛKOUG V^iks prodom eno oli vm im dolflih portel, od 700 do 1.000 m^ no l^i, nnmi, sončni legi, osfolt do poirel. Ceno po dogovoru. Telefon 041 771-466. 3936 STANOVANJE v Celiu, Pod lipomi, 45 m^ oprmljeno, oddom.Tdefoo 051351-676. p ONlEliUDIO stonovonje, n 5 delmv, v okokd ^motjo, pos^ vhod, pofkiréû pri hifl, oddom v najem. TeleFon 031 imn. 3914 Zivljeitje brez Novega tednika jekot ■Il OPflEMLJiNO Qorsonjm, v Cetju • Olok, oddom resni în zoposleni zernla. Pred-plodk Telefon 04168M12. 3»? OPREMUEKO stonovonje, 60 m^, pritiKie, losten vbod, ^hrid pri Crobelneni. oddom. Nojem 200 EUR sínSá 70 EUR.TeleFot}03) 352-322 3947 HAJAMEM STANOVAlUEali hi^, po moznosij opreml|e-no, vokoTid ^urjo, nojome Sâznska drv^o.TeMon03137M03. 0426 GARAŽE ODDAM GARAŽO oddom v Vmncevi ulid v Ce^u. Telefon05l 34^02. d U PRODAM SHRJ novB stole, » nesestovljene, prodom. Ceno 50 EUR. Tetefon 040 542-110. 3937 ■Trmr™ MATERIAL PRODAM DRVA bukovo prodotn. Teleftin 041 864-233. * 3772 aOKOVAdrvo prodam. Tdefon (03) S74S- M 3956 KUPIM SMREKOVE su»e (k^bodorinj kupim. T^ fon 031 357-322. 3916 PRODAM SIKA a zakol, tâego 650 kg, pnjdom. Telefon 041774-925. 3930 TEUCO simiRtolb, bmjo 9 mesecev, prodom oli menjomzo t^d;o,te2kD od 100 f) 150 kg. Telefon 031 562-843, Sv. Slefon. 3949 TU bi», lezke piftfiino 300kg in večtelk, težkih približno 500 kg. prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041951-808. 3941 TEUĆKO, storo 3 mesMe, pfodom.TeMon 103)579^85. 3955 PimiS, me^ioH te^e od 25 do 40 kilogramov, prodorno. K^iono om^ no. Dobnnt, Zgornje Roje 22, Sen^eter, telefon 031 617-892. 3867 JARIQŒ, ijove, iohke in krízone, rjovo trne. težji Hp, prodojomo no formi Roje pri ^mpelru od 15. septembra noprej. Sprejemomo noroôlo za enodnevne ter ^onc«, bele, m dopiionje. Telelon 700-1446. 3967 PRAOČE, mesnato panna, od 25 do 70 kg, prodom. Možno dostno. Telefon 031 544^53. ^429 KORUZO zo ú\m. z njive v Medlogu, prodom. T^fon 041 76^78. 3865 6R0ZELIE, beloin rdoće: \(âù, rensíd rizling, souvignon, sipon, modro frankinia, zO' metno cmino, kener indmgo, prodom. Možno doslova. Telefon 041 407-130. 3859 KORUZO zo silozo, približno 60 orov, na liiinici pri Žalcu, prodom. Telefon 041 631-506. 3840 DOMA^ vino z bra jd prodom. Ceno 0,60 EUR/%r.!elefofl051 606-91)3. 3916 GROZOJE, soite souvignon, chonionney, modra ^nkjnjo, ion^etno črnino, loški rizling in me»no belo, prodom no lepi, sonmi Isgi smor^ovirflonjskega vinorodnega okališo. Telefon 031 575-777. Š427 GROZDJE, bde in rddce, prodom, Moino dostavo, ugodno ceno. Telefon 041 382-735. 3968 1.500 kg grazdjo, beli pinot, prodom, menjam tudi za prašiča ollteleto ali suho bolironokmio. Telefon 5775-126,031 467-862. 3974 vitronKivke, zo vtogonj« in nno-grodnHke breskve, prodom. Telefon 031491:^22. 3986 OSTALO PRODAM 6 ha silorne koruze, v ^ntjurju in od jen» lec «lože Kuhn, prodam. Telefon 041 951-806. 3941 KOTEzo žgonje, 401, mfaišrolar in moped Apn4,pro«h]m.îelehn 041 439-143. 3949 RDEŒ vino, jobolcnili, r>ov grozdni mlin, nove bokrane žlebove, dvo elekfra mo-torjo, grozdje in žgonje prodom. Tele-FonD4186M11,041805-118. 3938 500 kg belega m^nega grazdjo in iiMtT' sko drvo pmlamo. Ceno po dogovoru. Telefon 041 745-878, v popoldanskem času. 3963 IV, bUiká, pnè« siFoi ido, MBko, mo»-b, nôke eietnenle zo dnevno sobo, stb, gl. stc^, pradom. Telefon 04141S411 344etno uskďwibiz Sen^urjo^vida, zali pnloteljo. TeleFon 04124^47; agencijo Alon. 3ssa 4OJ0fno po^o Celfonka zeSi prí]ot8Íja. Imom dobro službo. Telefon 041 248-647;ogencijoAlan. 3dS9 urejeno vzgojrteljka želi pnjote-5a. Telefon 041 248447; agencijo Alon. 3959 USUlŽBENEC unjM, 4Mni Cdjon, želi prijateljico. Resno. Telefon 04) 248-647; ogendjo Alon. 3959 48^etno vitka in živohna Celjonko želi občasno zvezo z m^m do 60 (et. Telefon 041 248-647; agencijo Alon. 3959 Brezplačna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica 03 A, ^eogol^reSm^^^^rebol^ ZUHTNO grozdje, belo in tdete, prodam. Telefon 5798-172. 3867 ^^eniin^osredovalnic^^ ZAUPAM «lE 23 vse osamljene 03 S7-2&-319. 031 509-499 Umrl je dolgoletni sodelavec BERNARD POUANEC Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Banka Celje, d. d. 2AHVALA Tiho se je poslovil preljubi mož, oče in dedi JANEZ TROJAR (5.4.1954*21.8.2009) Ob boieči izgubi se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in besede tolažbe ter pomoč sorodnikom, sosedom in prijateljem. Zahvala gre sodelavcem Ministrstva za obrambo, Slovenski vojski, 157 LOCB ter Vojašnici Celje za pomoč pri o^anizadji pogreba. Hvala sodelavcem Cash & Carry Celje» zasebni ambulanti dr. Ivana Djimča, Kabelski TV. bivSim sodelavcem Prevozništva Celje in Mode Celje za vso pomoč. Hvala zdravnikom in osebju gastro oddelka bobiišnice Celje. Hvala gospodu Ofenta\^ku in govorniku iz 157 LOGB za lep govor, pevcem za odpete pesmi, godbi na pihala Ulrâje, pogrebni službi Ropotar, cvetličarni Irene PozniČ in gospodu duhovniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem za vso pomoč in podporo. Žalujoči: žena Martina, hči Tatjana s Tbmijem» sin Mitja z Anjo ter vnuka Katjuša in Jakob 3946 T1t{K)VKA,2UetrKi,zetipdjflt8r|a.Tilefni 041 248-647; agendjo Alon. 3es9 ZAPOSLITEV ZAPOSUfikO voznika, kotegonje U v mednorodnem prom^. Jonâc, d. 0.0., Obrtniško cesto 8, Štoro, telefon 041 611-747. 3d44 RUSRSia studio Noja, Motajo Hniđl^i p^ leveč 71 o, Petrovo, zaposli frizerko (nujno) z najmonj fremi leti delovnih izkušenj. Telefon 051 SOmO. 3d6d AVTOPRAUtlCA v^np^, Bojan Siter. & p., Cesto no Vrbje 1, Zolec, ZDposli osebnih vozil. T^ebn 04150M07. K sodelovanju vabimo sodelavca za trženje revije Delo poteka v Ce^ju v dopoldanskem Času. Nudimo fikeno in stimulativno plačilo. Informa* cije in prijave na te). 031 379-280, Oktava d.0.0., LJubljana. ISŒM ilek): vorstvo tfrokfl 00 svofem donw v okotio Vojnike • Novo Cerkev. Telefon (03)577^^22. p Oírunkípo podí«i|e iK« iww wMavn a dtle v hwtrtWL Meèwt hofuntiu ztpodítw. t«9iei« laofanst reàu 2901ÍÍ-m infsriu6jpoH&ti til. 0342$-ei-ttod pon «0 pa&iod &JX) do 13.00. JilwiiB. d.0 A. M«ribonii21.44.3000 CsJie UREJANIE grobov, beljeflje stonova4 koš-t^ zelenic, ašctfije st^nHĆ, hiaiiško delo. Telefon 031 633-966. ^turo, Bojon Set, s. p., Kvedrova 39. Šentjur. 3942 BRA1Œ Hovegote^ko v^wtoo prosim, da se nv jov^o, & so ku^ bek zgodnji visok fízol. Telefon (03) 5885-921.031 428-650. 3960 TUGOVIKA Komision, z mbljenim blogom na drobno, komisijsko prodoia, % 1.9. 2009 ponovno odpiro svojo vnifa • no novi \iAaó\\ v Kocenovi 4 v Cd ju. Voblje-nil Telefon 051 424-303. DragonMí-leokovx, s. p., PiKOva 1, Celje, n Podielje Sl&RC. d.0.0. Direktor: Srečko Srot Podjetje opravlja čđsopisno-založniško. radijsko in agencij sko-iržno dejavnosi Nasiov: Prešernova \9. 3000 Celje, telefon (03) 42 2S 190, fax; (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, ceria torkovega izvoda je I EUR petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica: Tea PodpeCan Veler Naročnine: Majda KlanUk. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijske^ računa: 06000 0026761320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarno središče, Dunajska 5, RADIO CEUE direktor; Bogdan Romih. Kovi tednik sodi med proizvode. za ičdtere se plačuje $.S% davek na dooano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Namestnica ur.: Ivana Stam^čič Računalot^ki prelom: Igor Šarlab. Klara Šiefanec Oblikovanje: www.minjadesign.cora E-mail mwiniSlva: tednik@nt-rc.si E-mail tehnične^ uiednfátva: t^inika.tednik@>nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Kurali. Rozmari Petek, Urška Seli§nik, Branko Stamejčič, Simona ŠoliniČ. Dean šusier, Saška Teržan Ocvirk AGENCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direloorja in vodja Agencije: Vesna Le|ič Marketing: Zla tko Bobinac. Vojko Grabar, Viktor Kleoovšek, Nina Pader. Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: {03)42 25 190 Fax: t03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem ogla&ov po etekt. poStJ: agenci ja^nt-rc. si St. 68 -1. september 2009 m Spet na poroko v fičku Vera in Slavko Zgoznik iz Celja sta že drugič dahnila da. Spet v soboto in spet 22, avgusta kot pred petde-setiml leti. A to ni bila le zlata poroka. Lahko bi imela že tudi kakSen drugačen lesk, glede na to, da sta bi> la par že deset let pred poroko in že pred tem prijatelja, saj sta odraščala v ne-posredni bližini. Čeprav jI-ma je življenje prineslo na pol veliko ovir, sta vse premagovala in premagala skupaj. ^odba i^red petdesetih 2el $e je 22. avgusta ponovila. Njuna »prva« poroka je bila v Rogatcu. Želela sta se namreč poročiti tudi cerkveno» kar za Vero, ki je bila učiteljica, ni bilo prav priporočljivo, zato sta se poročila »inkc^to« v Rogatcu. Poročil ju je Slavkov prijatelj. danes že pokojni Mak-similjan Prah. Ker takrat ni bilo toliko avtomobilov, ju je na poroko v Rogatec v fičku peljala Slavkova prijateljica. Zlata poroka je bila skoraj enaki Kla je v Rogatcu v dvorcu Strmo). Dopoldne je pred bjâo zakoncev ^znik pripeljal bel, sicer nov fičko. iz njega je stopila miadenka. oblečena v frak, z obvezno šofersko čepico na glavi in pozdravila: »Dober dan. Danes bom jaz vaš šofer.« Bila je Verina in Slavkova nečakinja. Tako ju je tudi na zlato poroko peljala ženska... Skupni zakonski začetki za Vero In Slavka niso bili enostavni. »l^žava Je bila dobiti službo, pa tudi stanovanje.« se spominjata. Tako sta iz rodnega Pečovnika odšla živet na Mulo v Dravski dolini. Tam je namreč Vera dobila službo, na Muti sta si uredila tudi prvo stanovanje. V tem stanovanju se je rodil njun sin Evgen, saj je bil porod tako hiter, da ni bilo časa za odhod v porodnišnico. Sicer pa sta 2^zniko-va tudi z Mute redno prihajala v Celje. Ib sta namreč gradila hišo. V hiši na Polulah, ki sta jo postavila sama in za katero je bilo lret)a gradbeni material voziti mdi na motorju in se neštetokrat peljati z vlakom, živita še danes. Zgoznikova pravita, da je v življenju treba le delati, pa se vse da in vse gre. In t^ se držita še danes. Hiša je skrbno urejena, tako tudi njena okolica. Dela jima nikoD ne zmanjka. saj imata na Kozjanskem tudi hektar zemlje z vinogradom in gozdom. Ampak se je treba znati tudi ustaviti, pravita: »Čeprav veliko delava, si še vedno kaj privoščiva.« Zgoznikova namreč veliko potujeta. Tako sta že obiskala Moskvo, Švico, Nemčijo, Nizozemsko, Francijo, Kanado, pa tudi bolj eksotične kraje, kot so Avstralija, Nova Zelandija. Tajska, Singapur in Malezija. Letos Imatavnačrtu obisk Anglije. Poleg tega sta tudi strastna smučarja in sta člana smučarjev veteranov. Če opazuješ Zgoznikova, se ti lahko zazdi, kaj bi bil re- Vero ID Slavk»Zgo2mluii6 na liai» poroko v Rogatoe sp«t odpeQalfíSak zžentkoa volanom.To j» bSo anju popolr» preseneHnie. kot je bila presenmnie tudi abavi, ki jo