'ftzsfti
* -
... *   :.
;• tr>
v
fc rf
fc*5£
?"$18^
I
5»-
v«*1!
A
►*&
L<^-V>
X
v— ' ©;':W
M«"M
Slovenske
glediščine igre.
Na svetlo dal Dr. Janez Bleiweis.
Peti vezek;
„Bob iz Kranja.*"
Bob iz Kranja.
Vesela igra s petjem
v enem djanji.
Poslovenjena po češkem.
Cisti donesek odločen je ubogim Notranjcem.
V LJUBLJANI.
Natisnil JožefBlaznik.
1805.
Osebe:
TomaŽ, kotlarski mojster. Polonica, njegova hči. Matice, njegov pomočnik. Grabež, odrtnik. NeŽika. potinja iz Kranja.
Založil dr. Janez Bleivveis.
Prvi nastop.
Soba z mizo in stoli;   na   desno in levo vrata. Polonica (s cajnico, ktero odloži.) Polonica.    Danes  že  zpet nisem mogla nič ku" piti.   Ves trg sem prehodila trikrat gori ir1 doli,   pa komaj sem  pol  kope jajc dobila; Kako so vendar ljudje zdaj dragi! Ce hoče? masla,  ti krave slabo molzejo; kadar jajc^ kupuješ,   pa kokoši malo neso:   in tako je* dragina zmiraj  veča. \ Zraven vsega  teg£l pa še   branjevke že na vse  jutro   najbolje' reči pokupijo, da potem ljudi prav eiganijo' Ne vem, da jim mestna gosposka ne stopj1 bolj na pete!   Po tem takem-, res ne bo ni" kdar več nobena reč dober kup;  — tisti ne" ■«:«&»>. ^ssSii^" >, kftksx 'ss. %>.<ij^ ^aro^^ pa neki tudi prav zelo dragine kriv ^srave^ nam živeža na kupe po železnici izvozijo j Trst in Bog ve, kam še.   O! gospodinj^ biti dan danes, res je „več kot hruške peč'."
Drugi nastop.
Matice — Polonica. Matice.   Dobro jutro ,   Polonica!   dobro jutro ' (ji vesel roko poda).    Kako da si  bila dane^ že tako zgodaj na trgu?
1*
I:
Polonica. Ravno kar sem domii prišla. Vsega je ondi na kupe, pa drago je, da je sila. Denarja je dan na dan manj med ljudmi; dvajsetica je redka kakor bela vrana, pa vendar nočejo ljudje cenejši biti.
Matice. Lej Polonica, zato vedno pravim: skušaj, da me, pred ko moreš, vzameš; potem jo potegneva v Kranj; tam gori se še vendar dii izhajati.
Polonica (žalostna). Ah, ljubi moj! kaj nam vse to pomaga! Očeta ne morem zapustiti. Kaj bi sami počeli? Raji pridno delaj , da te bodo radi imeli. Saj vidiš, da ne dovolijo nikakor ne, da bi te že tako  kmali  vzela^
Matice. Saj imaš res prav — ženiti se je lahko; al potem, če je pri današnji nesrečni „gwerbfrajosti" malo dela —
Polonica. In malo kruha — jesti je pa vendar treba —
Matice. Piti pa tudi.
Polonica. I, nu, žejo si lahko ugasiva.
Matice.  Kako neki?
Polonica. Z vodo. V Kranji imajo zdaj neki toliko Save, da po vsem mestu teče tako, da bi pred štirno lahko mlin napravili.
Matice. Sava je premrzla; utegnila bi mi želodec prehladiti.
Polonica.   Raje vse pustiva!
Matice.  O ne, ne!
s
Polonica.   Kaj pa hočeva, če oče nočejo?
Matice. #Bodo že hotli. Saj ravno ne gori! Le tega se bojim, da te mi kdo drugi ne po-baše.
Polonica. Kaj tako o meni misliš? (se jezno od njega obrne). Veš kaj , ker mi tako malo zaupaš, je najbolje, da se precej ločiva.
Matice. Aha! gotovo se ti je že kdo drugi v srce vkradel.
Polonica. Dan današnji se ne manjka — tatov na svetu!
Matice. Tedaj je res? (žalostno). Če pa je taka, Bog te bbvari! Prva moja pot je zdaj , da tvojemu očetu službo odpovem, potem pa grem domu v Kranj, in če te ne bom mogel pozabiti, pa v Kokro skočim.
Polonica. No, no, ne straši me tako. Kdo bo koj na Kokro mislil! Ko bi bila botla, že davno bi se bila lahko omožila. G rabe ž me je že večkrat snubil.
Matice. Grabež? Grabež? Tisti strašni odrtnik? (pikavno)  Res srečna bi bila ž njim!
Polonica. Ž njim tako ne bo nič.
Matice.  S kom pa?
Polonica.    Z nobenim!   —   Saj   veš,   kako   da
tebe rada imam! Matice.  Ali res,   zares me rada imaš?    Roko
na to!  (si sežeta v roko)   No! zdaj je zopet
6
vse dobro.  Ti boš moja ženica, pa nobena
druga! (od veselja poje): Kak si sladka, kak si mila, •' ko bi rože dihala, Krasna, kakor da b' se bila fv rajski r6si kopala!
Tretji nastop.
Tomaž (stopi med petjem v izbo.) Prejšnja.
Tomaž. Aj, aj! Kako vama dobro gre! Ali vama nisem že večkrat rekel — tebi, da mi za mojo Polonico ne lazi ■— in tebi, da se ž njim ne pečaj.
Polonica.   Pa, ljubi očka!
Matice. Mojster! —
Tomaž. Ti se poberi v kuhinjo, ti pa v ko-vačnico.
Polonica (vzame cajnico in odide kislega obraza, na strani pa pomigne Matice tu, naj z očetom govori.)
Četrti nastop.
Tomaž — Matice.
Matice (pohlevno).   Mojster! Tomaž.   Kaj ti je?
Matice.   Dovolite,  da pametno   besedo spregovorim z vami. Tomaž.  Le nič od dekleta.
7
Matice.   Ne besedice.
Tomaž.  Kaj tedaj?
Matice.   Od — ženitve.-
Tomaž.   Ali me hočeš za. norca imeti?
Matice. Bog obvari! Povejte mi le, kako je vam bilo pri srcu,  ko ste se hotli ženiti?
Tomaž. Meni? Dobro! — Pa čemu te čenče; idi delat!
Matice.  To je zdaj moje delo.
Tomaž.   Kaj?  te li za to plačujem?
Matice. Za to me res ne plačujete, da vašo Polonico ljubim.
Tomaž.  Ali mi ne bodeš molčal!
Matice.   Ona me pa tudi ljubi.
Tomaž.   In te morebiti za to plačujem?
Matice. Ko bi bili le nekoliko poprej prišli, bili bi na svoja lastna ušesa slišali, ko je rekla, da nobenega druzega noče, kakor mene.
Tomaž. /Molči! če ne .... Polonici sem že j e z moža izvolil.
Matice.   Tako? Kaj pa bo z menoj?!
Tomaž. Ti se mi v kovačnico poberi, in tisti stari kotel razbij, ki smo ga danes dobili iz oljarnice; znabiti si pri tem tudi nepotrebne muhe z glave izbiješ.
Matice. Iz tega ne bo nič, mojster! Ako tako ravnate z mano, ne primem nikdar več za kladvo.
8
Tomaž. -Odlazi! — zadnjikrat ti rečem.
Malice. Kdo je pa vendar tisti nesrečni človek, ki ste mu Polonico namenili?
Tomaž.   Moj sosed, gospod Grabež.
Matice. Kaj? tako neusmiljeni morete biti, da bi svojo hčer, nedolžno jagnje, temu jastrebu v kremplje dali?
Tomaž. Molči! — zadnjikrat ti rečem. On ima denar. In denar je današnji dan kralj sveta!
Matice. Jez sem priden, delaven; imam hišico v Kranju, ravno nasproti Jurčkove; je tudi kaj vredna.*^.
Tomaž. Dobro poznam to bajto! Polovico je je lansko leto vihar v Kokro odnesel, polovica je pa tudi že s kolini podprta.
Matice. Mojster, motite se. Lansko leto smo hišo ^ prav z nova pokrili.    ^"^^
Tomaž. Če prav, — kaj meni to mar.» Crra-hežu sem sest sto goldinarjev^ dolžan, pa mu jih plačati ne morem. Ce mu svojo hčei\za ženo dam, se pobotava za dolg.
Matice. Šest sto goldinarjev? — Ah! toliko pa jez nimam gotovine. Petdeset goldinarjev imam v hranilnici. — Pa veste kaj, materi bom pisal, da hišo prodajo; Grabežu potem dolg plačamo in Polonica bo znoja!
Tomaž. Res si dober človek, Matice, to vidim; al Grabežu sem že dal besedo.
Malice. Mojster! saj beseda ni konj! Dajte Po-lonico meni; ne storite naju nesrečnih.
Tomaž. Vsak trenutek se bojim, da ne bi prišel Grabež terjat. Ako mu ne plačam brž, me toži in-------—
Matice.   Če prav, kaj pa je potem?
Peti nastop.
Grabež (se priplazi v sobo; suh kakor palica, suknjo s kratkima rokavoma, hlače tudi kratke.) Poprejšnja.
Tomaž.   Svet Božji križ!
Matice.   Da bi ga vrag nabasal!
Grabež. Bog vas sprimi, sosed! Prišel sem, kakor sva se pogovorila, da do dobrega skleneva, kaj in kako.
Tomaž. Dober dan, sosed! Vi ste res mož beseda (za se). Da bi ga vrag na Grintovec nesel.
Matice (na stran). Jez mu ne dam dobre besede. Da bi ga niuri popil!
Grabež. Ste se tedaj že pomislili zavolj plačila?
Matice. Da bi vas le mogel plačati; nič raji kakor to!
Grabež. Tedaj ne morete? Po takem ostane pri tem, kakor sva sklenila.
II)
Matice (seže naglo v besedo). Ne ostane ne pri tem, — ne, ne, po nobeni ceni ne!
Grabež.   Kaj pa se ta fantalin vmes vtikuje!
Matice (jezen.) Jez — vaš fantalin! še enkrat recite to besedo, potem pa brž naredite testament !
Grabež.   Ali je nor ta človek?
Matice. Ha, ha, ha.,, nor! Kdo vam je dal pravico me žaliti ? Jez sem pošten človek — (ga zaničljivo meri od glave do nog) — tega ne more vsak   od sebe reči,   gospod
Grabež! Kaj ne?-------Vi mi hočete mojo
Polonico odščipniti? Al ne bo dal; iz tega ne bo nič, gospod Grabež, kratkomalo nič!
Grabež.   S teboj nimam nič opraviti.
Matice. Še enkrat me tikajte, pa vas stre-sem,   da  vam starem vse  vaše suhe kosti.
Tomaž. Tiho, Matice! Ali ti nisem rekel? da idi v kovačnico.
Matice. Saj grem; al temu svoje hčere ne dajajte za ženo. Le poglejte ga, iz same sko-?>osti je suh kakor trska* Fižol bi ji v onec štel, in žefran bi ji po nitkah za kuho dajal. Pa kaj žefran ?iSaj bi mu bilo žal za vsak sold. Sam sebi ne privošči slane vode, kako bi še ženi kaj privoščil ?
Grabei. Fantalin! zdaj mi je pa že dosti. Al sem zato prišel,   da me taka krota-------
Matice.   Krota?  jez krota?    Ako   bi   tukaj  ne
H
bilo mojega mojstra,   povem vam,   da vair^ kosmato   vaio dušo   pri tej  priči iz suhega trupla izbijenr. Tomaž.   Dosti je zdaj hrupa; Matice! idili Matice (ves srdit.) On je vendar ne dobi, ne, (% se tudi na glavo postavi.    Siliti je ne mov rete,   oče,   da bi  že  na  tem  svetu šla > pekel I Grabež.   To   bomo   vidili!    Takih  grobost  n% bom dalje trpel.    Storite, sosed,  kar  var^ je drago.    J.ez grem in   vas  tožim,  — za% kaj? to sami veste. Matice.   Le idite, kamor vas pot pelja; saj tak^
nikdo ne praša po vas. Tomaž, t Molči, Matice, pravim, in idi svojo potv Malice.   Dobro!  pa  grem.    Al  to vam   povem^ če mu daste Polonico,  skočim v vodo,   ii\ vtonj en pridem  vsako   noč   nad-nj,. j>a ^ra tresem  in   ščipljem  in   bodem   in   grizem, da  pomni,   kaj   da ye  storil   s  prokletim svojim denarjem (zugaje mu  ves   srdit odide.)
v
Sesti nastop.
Tomaž — Grabež.
Grabei. A! kaj tacega pa še nisem doživel! Dajte mi denar, sosed, in potem storite, kar se vam ljubi.
1-2
Tomaž. Da bi ga le imel! Kdo bi vam raje plačal kakor jez.
Grabež. Najpopred pa stepite tega zarobljenca od hiše; saj t o imate v svoji oblasti: ali ne?
Tomaž. Kaj bo pa moja hči rekla; ali jo bo volja vas vzeti?
Grabež. Vi ste oče; kar ukažete, to mora biti. Boste mar nje vprašali? Kaj mislite, da tista plentana konštitucija tako deleč sega, da vsakdo po svoji glavi dela kakor hoče ? — da bo učenik učencev vprašal: ali h o č e j o v šolo hoditi ali ne ? — da bo davkar kmeta vprašal: ali hoče davek plačevati ali ne? — da bojo starši otroka vprašali: ali se hoče ženiti ali ne? Če vsak dela, kakor sam hoče, tudi ni treba deset božjih zapoved. Potem je pa narobe svet!    In kam pridemo?
Tomaž. Siliti otroka v zakon, vendar nikoli ni dobro. Take ženitve so nesrečne vse žive dni.
Grabež. Prazne kvante to! To je nekdaj bilo, pa zdaj ne več. Kaj ne veste, da Lah pravi, da„apetit pride še le med kosilom." Taka je tudi z ženitvijo. Se le v z a-k o n u se rodi ljubezen.
Tomaž.   Skušnje drugače uče.    Pa  znabiti,   da
13
vas Polonica vendar vzame iz ljubezni do svojega očeta.
Grabež. Naj me vzame iz ljubezni do čegar koli hoče; meni je vse eno; da me 1 e vzame! Kjer je zlato in srebro pri hiši, gotovo tudi ljubezen za njima pride. Tako je bilo na svetu, je, in bode vekomaj tako t
Tomaž.   In potem?
Grabež.  Ne grem tožit.
Tomaž.  In dolg?
Grabež.   Ostane dolg.
Tomaž.  Brez obresti?
Grabež. Tako ? Mislite, da sem vam denar z a-stonj posodil, in zato, da ste bili tako dobri pri meni. si ga izposoditi, vam bom pa še hčer živil ? To ne more biti! Tožil vas ne bom, zapreti vas tudi ne dam. Al mar to ni velika dobrota moja in sreča za vas?   Zato mi dajte svojo hčer.
Tomaž  (zdihne.)   Bog me obvari takih dobrot?
Grabež. Le hitro, hitro ; jez ne utegnem dolgo muditi se. Danes mi je srečen dan, da si morem vloviti tisoč in tisoč goldinarjev.
Tomaž. Tisoč in tisoč? Moj Bog! kako je to-mogoče ?
Grabež. Kako neki! Kadar so ljudje v stiski, obljubijo, zastavijo in podpišejo vse.
Tomaž.   Gorje mi!  Taka se tudi meni godi.
11
Grabež. Vam? hm, burke! Dajte in pokličite svojo hčer.
Tomaž (kliče z zamolklim glasom pri vratih): Polonica, Polonica — idi sem!
Sedmi nastop.
Polonica ■— Prejšnja.
Polonica. Kaj hočete, dragi oče (zagleda Gh-abeža) O jojmene!
Grabež (sam sebi.) Tako se ženin sprejema? Vendar me to ne straši; saj, kadar je od-grmelo, solnce sije.
Tomaž (jo za roke prime.) Glej Polonica, tukaj gospoda Grabeža — on želi —■ da bi ti — jez sem mu dolžan — ali hočeš — tedaj — (beseda mu popolnoma zastane.)
Grabež. Dajte, da bom jez govoril; vam se beseda spotika. — Ljubeznjivi srček! .prišel sem vas prašat: ali bova kmali vila rožmarinov venček?
Polonica.   Rožmarinov venec? komu neki?
Grabež.   Vam, mila prepeličica!
Polonica.   Mislite, da umrjeni?
Grabež. Oho! Rožmarinovi venci se pleto za ženitovanje — po stari slovenski navadi.
Polonica. In za pokop — tudi po stari slovenski navadi. To in uno je večkrat sreča.
16
Ako mi hočete vi rožmarin za poroko dati, vam ga jez dam za pokop. — Al Vam venec? na, ha, ha! to ne gr6, kaj hočete vi z vencem?
Grabež (se jeze trese). Meni za pokop? Ljuba moja! zato je še čez 50 let dosti časa. Da je konec besedi: veste, zakaj sem tukaj?
Polonica.   Kako bi to vedela
Grabež (se dela Ijubeznjivega.) Za svojo precar-tano ž e n k o vas hočem izvoliti!
Polonica.   Samo to, in druzega nič?
Grabež.   Oče vam to ukazujejo.
Polonica. Moj oče me ljubijo, in ne bodo želeli moje nesreče.
Grabež. Nesreče? Če vas naredim za gospo — za bogato gospo — je li to nesreča?
Polonica. Oh! koliko bogatih gospa je že nesrečnih! Poglejte v kroniko mestno.
Grabež. De te grom! Zdaj pa imam že vsega dosti.
Polonica.   Prav tako! gospod sosed!
Grabež (Tomažu.) Zdaj govorite vi, in skazite se očeta, čegar beseda velja.
Tomaž. Poslušaj me, hčerka ljuba. Gospodu sosedu sem dolžan šest sto goldinarjev, in on mi žuga z zaporom, ako mu ne plačam. Plačati pa zdaj nikakor ne morem; zato sva se pogovorila, da mu tebe dam za ženo, ako nimaš nič zoper to.
16
Polonica. Za božjo voljo, oče! kaj neki mislite? kako bi mogla rada imeti —tacega ženina?
Graben. Rada ali nerada — to mi je vse eno, da si le moja. Marsiktera nevesta se je jokala, čez leto in dan pa je skakala od veselja.
Polonica. In zato vam odpusti dolg, da ga vzamem ?
Grabež. Oho, počasi! Kaj, vi bi bili šest sto goldinarjev vredni? (z glavo maja) šest sto goldinarjev! Moj račun je ves drugačen.
Polonica (strmo.) Tako? Ljubi oče! saj veste, da se iz ljubezni rada vdam tudi v najgren-kejšo osodo. Al tukaj vidite mojo gotovo nesrečo, vam pa tudi ni pomagano.
Grabež. Kakor je podoba, vi tedaj nočete? Dobro! Tedaj imate raji še danes očeta v zaporu? Storite, kar vam je drago. Zadnja moja beseda je to!
Polonica. Milost, gospod Grabež; potrpite še! Noč in dan bom šivala, da toliko prihranim, da plačam saj nekoliko očetovega dolga.
Grabež. V obroke se ne spuščam. Naenkrat storite vsemu konec, vzemite me!
Polonica (se vsede in z rokama obraz zakrije ter se joče.)
Grabež. Ne morete tedaj? Rad bi vendar vedel, zakaj da ne?
Tomaž.    Zdaj pa je tudi meni  že vsega dosti!
17
Gospod sosed,   tudi jez nočem.    Kakošen zakon bi bil to ?    Bog obvari, da bi edino dete tako nesrečno storil! Polonica (mu radostna roko poljubi.)   Ljubi oče!
Grabež. Kakor vam je drago. Tedaj ne dobim ne hčere ne denarja?
Polonica.   Potrpite, imejte milost!
Grabež. Milost! Kjer se mi moja ljubezen tako povrača, milosti ne poznam. Zdaj mi le to velja, kar plača. Kmali si bom pomagal do svojega denarja.   Z Bogom! (hoče iti.)
Tomaž. Le še eno besedo. Potrpite saj se dva dni; rad vam Še kaj doplačam.
Grabež (so hitro obrne.) A! To je modra beseda. Ta velja! Idite tedaj, prepišite dolžno pismo in dostavite mi sto goldinarjev.
Tomaž. Zdaj? precej zdaj? Nimam štempeljna.
Grabež. Ga že jez imam. Jez nisem nikoli brez štempeljnov; saj se tega blaga dan danes nikjer ne manjka (izvleče mnogo papirja.) Prepišite in namesti šest sto goldinarjev zapišite sedem sto. To je majhna priklada sedanji čas, ko priklade tiče za vsakim grmom.
Tomaž.   Moj Bog!
Polonica.   To je strašno!
Grabež. Drugače ni nič; saj sto goldinarjev današnje dni tako nič ne izda!
Tomaž.  Moj dolg je že brez tega s samimi ob-
2
18
resti in prepisi iz treli do šest sto narastel, in zdaj bi moral še sto došteti?   ,
Grcibez. Nočete tedaj? Tudi dobro. Se danes vam dam vse premoženje po gosposki za-rubiti, vas pa v luknjo vtakniti.
Tonuti. Predno doživim take sramote, raji pripišem, (sam za-se) Znabiti me milostljivi Bog vendar iz kremljev tega satana reši! (odide.)
Grabez. Saj pravim: kadar so ljudje V potrebi, so mebkega srca. In zakaj bi se par goldinarjev ne pripisalo staremu, poštenemu dolgu! (grede za njim k Polonici:) Z Bogom, trdovratna golobičiea!
Osmi nastop.
Polonica (sama.)
Mili Bog! kaj mi je početi? Tacega volka naj bi vzela ? Nikdar ne! Ako bi očetu s tem pomagala, naj bi žo bilo , če prav mi sr*ce poči; al tako sama sebe nesrečno storim, in vendar očeta ne rešim iz krempljev tega grdiina. Vse svoje zaupanje stavim na Matičeta. Ako pridno deWa, naji Bog ne bo zapustil, pa tudi očeta rešiva.
19
Deveti nastop.
Matiček — Polonica.
Polonica (mu naproti teče:) Ah Matice, dobro da
prideš. Matice.   Ali veš, kje sem bil? Polonica.   Kako morem to vedeti! Matice.   Vgani! Polonica.   Ne bodi otročji! Matice.   Otročji? jez? ha, ha, jez korenjak od
nog  do   glave,   ki   se nobenemu   ne   da v
kozji rog vgnati.   — . Ali je šel  grdavš la-
kotni ? Polonica.   Koga misliš? — Grabeža? Matice.   Se ve da. Polonica. Z očetom je v uni izbi. Matice.   Kaj pa ondi dela? Polonica.   Oj,   ako bi bil slišal,  kako je očetu
žugal,   da  jih  da  zapreti,  jim vse orodje
prodati, in še tacega več! Matice.  To bi videl! (se obrne proti vratom.)   Ne
bo dal ne; pred mu vrat zavijem! Polonica.   Po vsej sili me hoče za ženo. Matice.   In ti ? Polonica.  Jez sem mu naravnost rekla, naj gre
rakom žvižgat! Matice.   Res?   O  ti preljuba Polončica ti!   Pa
zdaj   ti imam nekaj prav posebnega pove-
2 *
20
dati. Ves, tisti gospod dohtar, ki v naših ulicah, ravno na vogalu, v prvem nadstropji stanuje, si je dal, ni še davno, pri nas nekaj delati. Ker je bil takrat tako prijazen, storim si srce in k njemu stečem, pa mu povem, kaj grdi Grabež z našim očetom počenja.
Polonica.  In kaj jejrekel?
Matice. Rekel je: Ce se Grabež predrzne več kakor šest od sto terjati od tvojega očeta, pride sodnii v pest. Oče naj le gledajo, rekel je, da dokaze zoper njega v roJce dobe, potem on sam pride k njim, in jim pove, kaj da je početi.
Polonica. Ah ti dobri gospod! Vedi, ravno zdaj mu oče pišejo dolžno pismo za 700 goldinarjev !
Matice. Namesti šest sto ? (proti vratom se obr-nivši.) Da sedemstokrat gagneš na vislicah, ti grdun vseh grdunov!
Polonica. 700 sto namesti šest sto. Tako je, in Grabež jim ni več posodil, kot tri sto —
Matice.   Le tri sto?
Polonica.  Res, le 300.
31atiče. Le čakaj, slepar! Zagodli ti jo bomo, da boš pomnil! (Oba odideta pri stranskih vratih.)
21
Deseti nastop.
Nežika   (pripoje   s   koščkom   na   hrbtu ,   v   njem  je škatla, v naročji nese dete.)
Sem potinja  'z Kranja, in to vam povem,
Da Nežika urna je znana ljudem!
Po cesti korakam  —  ne vem že od kdaj
In škatlje prenašam, zdaj rje, zdaj nazaj;
Prostoren moj  košek je važen zares
In jedro njegovo je mana z nebes,
Ker skrivaj in varno na dnu mu leže
Krepčala ljubezni, pisanja sladke.
Da!  potinja biti velika je reč :
Mladencem,  dekletom,   ker vsem moram   streč'!
Sem potinja 'z Kranja, in to vam povem,
Da Nežika urna je znana ljudem.
V Ljubljani me čaka marskteri fantič,
Ki šole se plaši kot kletike tič;
..Pozdravljaj  ■— mi reče — očeta doma,
Ker peneza nimam, naj  dnarca kaj  da,
O Než'ka pomagaj, da teče zlat vir,
Ker draga je tinta in drag je papir."
Da!  potinja biti velika je reč:
Otrokom in staršem, ker vsem moram streč'!
Sem potinja 'z Kranja in to vam povem, Da Nežika urna je znana ljudem.

22
Kot Noe je čakal goloba nekdaj ,
Tako zaželi me soprog tudi zdaj ,
Da oljko prinesem v podobi blaga,
Ki v mestni štacuni se drago proda;
In olj čina svilna ženico vmiri,
Da sloga domača kot roža cveti.
T5a! potinja biti velika je reč:
Soprogom, zenicam, ker vsem moram streč'!
Da, da! potinja biti je ros zanimiv;; reč, pa včasi tudi prav grenka in težavna. — Da bi le kmali Matičeta dobila in se znebila svojega posla.
Enajsti nastop.
Matice in Polonica (pogovarjaje se stopita v sobo) Nežika (stoji na strani).
Matice.   O, koga vidim! Potinja iz Kranja!
Nežika.   Srečne oči!   Zeljno vas že čakam.
Matice. Bog vas sprimi Nežika! Vselej sem vesel, kadar vas vidim. Saj veste, kako mi je moj ljubi Kranj pri srcu. No! kaj prinesete novega? Kaj počno Kranjci? ali so res rotovž prodali? Kako pa moja mati? ali so zdravi?
Nežika. Zdravi so, zdravi, in lepo vas pozdravljajo, pa to škatlo z bobom so vam poslali.
23
Matice. Dobra mati, ki zmiraj na me mislijo! (ji pomaga koš na tla postaviti.)
Nežika. Na žegnanje vas domii vabijo; prav radi bi vas zopet vidili.
Matice. Gotovo pridem,, pa še nekoga sabo pripeljem.«
Mežika.   Koga neki?
Matice.   Mojo ženico.
Polonica (sramožljivo.) Matice!
Nežika. Je li mogoče? Nu! to se bodo mati veselili. Znabiti to punčiko? (jo ogleduje) Nu, nu, saj ste dobro zbrali! Lepa je, to moram reči, in na obrazu se ji že bere, da je tudi dobra. O! potinja iz Kranja to na prvi hip spozna, i Pa saj ni čuda! Kdor ima z ljudmi toliko opraviti, kakor nas ena, ne kupi mačka v žaklji! (Povejte mi, kako se je to tako hitro naredilo ?
Matice. I nu, kako ? Najpopred sem ji jez v oči pogledal, in potem je ona meni v oči pogledala; na to sem se ji jez posmejal, in tudi ona se je meni posmejala; potem se mi je v sr"ce vkradla, in tudi jez sem ji v srce smuknil. In tako se je zgodilo, da sva se rada imela, predno sva zato še vedela.
Polonica (mu požuga.) Matice! Matice!
Xežika. Kdaj pa bo poroka? ako smem prašati.
Matice. Poroka? Do zdaj je naji štrena še zel6 zamotana.
'Ji
Polonica.   Moj oče niso še popolnoma privolili.
Matice.   Nadjam se pa, da bodo dovolili.
Polonica. Tudi jez se nadjam.
Matice.   In potem, juhe !
Nežika. Hopsasa! juhe! To je vsigdar beseda zaljubljenih. Al že marsikdo je pred poroko vriskal, po poroki pa jokal se. Vendar vi dva sta, kakor vidim , prav dober par. Matice je priden, njega poznam ; in če boste vi dobra gospodinja, vaji bo Bogbla-godaril. Le en svet moram tudi vam dati, kakor ga dam vsaki nevesti. Jezik brzda j t e! To je meč, kteri najpred glavo odseka srečnemu zakonu. — Zdaj pa vas prosim, spravite mi ta bob. V tej škatli moram gospej Majerjevi klobuk prinesti; morate mi jo tedaj izprazniti.
Matice. Koj , koj! (odpre škatlo.) I de te šem-brej! To so bobi, da bi se jih sam cesar ne branil. Idi sem, Polonica! Morava koj pokusiti, kako jih znajo moja mamka napraviti. — Pa ne, ne! Ne enega se ne dotaknem. Veš kaj? Storiva očetu veselje ž njimi. Ali ni nobene sklede tukaj?
Polonica. Po nobeni ceni ne grem zdaj v izbo. Al čaki! v veži stoji koš za perilo.
Matice.    Sem ž njim!
Polonica (teče po koš.)
26
Matice. Tako, ljuba Nežika, kadar boste klobuk kupili, pa zopet sem pridite.
Nežika. Že prav. Ali mi boste znabiti kako pisemce za Kranj dali?
Malice. Da, da, in tudi malo darilce, da ste mi bob prinesli.
Polonica (prinese velik koš). Tukaj je koš.
Matice (ga na mizo dene in vanj bob sklada). Moja mati bi mi res ne bili mogli večega veselja storiti. Kako je okusen ! Na vsem Gorenskem ne peko tacega. — Tako! tu imate škatlo. Kdaj pa pridete nazaj ? ,
Neiika.   Kmali.   Rada bi   bila še   danes doma.
Imam križ s tem otrokom,   zato se moram
podvizati. Bog vas obvari! in ko svoje reči
opravim, oglasim se pri vas, do tistilimal mi
pripravite pisemce. — Potem pa spet počasi
krevsam v svoj ljubi Kranj. Z Bogom! (gre').
Polonica.  i   7 n__.     r>         i
Matice,    j   Z Bogom! z Bogom!
Dvanajsti nastop.
Matice.   Polonica.
Matice. Zdaj pa, Polonica, pokrij ta koš s prtom, da oče boba ne staknejo, brž ko v izbo stopijo. Potem pa se v izbo zmuzniva, in jim reciva, da naji veseli, če jim moreva postreči.
•-'i i
Polonica. Dobro, prav dobro! Matice! Zato zaslužiš poljubek.
Matice. Zares'? Tedaj — prosim (se nastavi, da bi ga poljubila).
Polonica. O, zdaj še ne! Kadar bodo oče vpričo naji.
Matice. Saj mi potem še enega lahko daš.
Polonica (žugaje). Matice! ne bodi poreden.
Matice. Tako dolgo ne morem čakati, (steče k nji,  da bi jo  poljubil.)
Polonica. „B6rt a pisel!" — pravijo v Tržiču (odteče).                      .
Matice. O šembrani Tržičanje! (steče za njo.)
Trinajsti nastop.
Grabež sam potem Nežika.
Grabež (nese mnogo pisem pod pazduho.) Tega sera že na limance vjel (bere),,Sedem sto goldinarjev — za popolno gotovost zastavim gospodu upniku vse premoženje" (pismo odloži) ha, ha, ha, to mi je po sreči steklo! (hoče oditi, zagleda koš na mizi, počasi se mu bliža in vzdigne prt) Aha! tu je dober prigrizljej! (se ogleduje.) Ko bi vedel, da nikdo ne pride (cmoka z ustmi) enega bi pokusil. (vzame bob, ga vgrizne) A , dober je! (ga sne in se stegne po druzega).   Rad  bi vedel,   kdo   daje ta bob
■11
semkaj postavil; poprej ga ni bilo tukaj. I, naj ga je sem djal, kdor koli; dober je! (se še po tretjega stegne.) Tega bi si pač ne bil mislil, da me tukaj čaka ta dobrina! Kako, ako bi jili še kaj seboj vzel! Opoldan bi se jih najedel, in na večer bi ne bilo treba nič kuhati. Za kake tri groše bi bil pa le zopet na boljem. Modra misel je to. (položi hitro pisma na stol, ki pa padejo na tla, bob baše v žepe, v njedri, in kamor more, tako, da v košu nobeden ne ostane.) Tako! danes in še jutri se bom gostil, da že deset let ne tako ! (Zunaj se slišijo koraki, se ustraši.) De te grom! nekdo gre. Zdaj pa le hitro od tod, da me kdo ne zalazi (gre hitro proti vratom, kjer zadene v Nežiko.) Vrag te vzemi baba! (odide.)
v
Stirnajsti  nastop.
Nežika.
Nežifea. No,^no, no, to ti je teleban, da je groza! Čuda, da mi ni otroka pobil. —■ Kje pa je zdaj Matice? Prosila bi ga, da mi otroka kam dene, da ne koračim po vsej Ljubljani ž njim. (Pogleda v koš.) Aha! kos je že prazen. Dobro! v koš ga položim (ga položi)  in  s   prtom  pokrijem,   da ga muhe

28
ne bodo jele. Ako muh ni, bode spal, kakor da bi bil mrtev. Dolgo se tako ne bom zunaj mudila. Kmali pridem po-te, Ijubček moj! le sladko spanckaj ! (poje)
Dete, le spanckaj! Moj Ijubček si ti, Svoje nedolžne zatisni oči. Mirno, pokojno krog tebe naj bo; Dete, le spanckaj , le spanckaj  sladko!
Ajaj in spanckaj, moj Ijubček sladk6! Čas se ti steka ko čisto zlato. Srček preljubi!  drugač bo poznej', Dramile te bodo skrbi za naprej.      (odide.)
Petnajsti nastop.
Tomaž pride.
Tomaž (zamišljen in žalosten). Kaj sem storil, nesrečnež \\Temu odrtniku pripišem sedem sto goldinarjev in še šest mu jih ne morem plačati! Ako človek kedaj v take nekrščanske roke pride, gorje mu! -r- Zares, da me vest ne dolži ne zapravljivca, ne lahkomiselnosti; le dolga bolezen in smrt moje rajnke žene ste me pahnile v dolg; zmiraj sem si obečal boljših časov, dokler sem se zadnjič v reve in nadloge zakopal (stoji zamišljen na strani).
29
Šestnajsti nastop.
Matice. Prejšnji.
Matice (počasi pride.) Ali je že bob videl? Menda še ne, ker še koš prav na svojem mestu stoji, in je s prtom pokrit, kakor popred (se mu bliža) Mojster!
Tomaž (se zave.) Kaj je ?
Matice. Ne bodite tako žalostni, mojster; vse se bo zopet obrnilo na dobro. -Polonica mi je vse povedala, kako da vas je ta odrtnik goljufal. Zato, ker mu niste svoje hčere dali, zato vam je Bog pomoči poslal, da se boste rešili njegovih krempljev.
Tomaž (otožen.), Za-me ni pomoči več!
Matice. Jez vam prinesem pomoč.
Tomaž. Ti? — Ne vem, kako —
Malice. Jez, jez, in še enkrat j e z. „De te grom, to cemo videti!" rekel je Grabež. — „De te grom, to čemo videti!" — sem tudi jez rekel, in<pkel sem h gospodu dohtarju, ki si je unidan pri nas hranilnico delati dal. Vse sem mu povedal, vse na drobno.
Tomaž (vesel.) No, in kaj je on na to del?
Matice. To, da je lahka pomoč, prav lahka.
Tomaž (vesel.) Ali je mogoče?
Matice. Ravno je sem poslal, da k njemu pridete. Pomenil bi se rad z vami zavolj vašega dolga.
30
Tomaž. Ali resif Je li mogoče, da tu, kjer sem že obupal, nenadoma rešitev naj dem % In ti pošteni človek, kteremu sem svojo hčer odrekel, ti si moj rešnik? Kako te morem zahvaliti?
Matice. Pustite hvalo; oblecite se in pospešite se h gospodu dohtarju. Ko se vrnete, bomo bolj veseli in vse deiiemo v red.
Tomaž (mu v oči pogleda, ga za roko stisne, na svoje prsi pritisne in hitro v svojo   izbo   odide.)
Sedemnajsti nastop.
Matice sam.
Upam v Eoga, da se bo vse dobro končalo! Kakošno veselje sem mu napravil! Prav bi se odrtniku zgodilo, da bi ga v luknjo vtaknili; saj bi ne mogel vedno svojih plesnjivih petic preštevati. Tak odrtnik je hujši, kakor ropar; roparju se vendar moremo ubraniti; kdor pa v kremplje pride odrtniku, po nj«m je! (zagleda na tleli pisma in jih pobere.) Kakošna pisma pa tukaj leže? (bere) „Sedem sto goldinarjev — do danes leta"—kaj je to? (pogleda druga pisma) „Dve sto in osemdeset" — „tisoo" —kaj zlodja je to? To so pisma Grabeževa! in to prvo — primaruha, to je zadnji prepis dolžnega pisma mojega mojstra! Zares! je, je. „Narejeno
31
današnjega dne" Grrabež gaje mogel ravno kar zgubiti, ko je od tod šel. To je najdba zlata vredna! Hej, juhej! spričbe že imamo, in pa še kakošne! Mojster, mojster ! (kliče v izbo na levo.) Polonica, Polonica ! spričbe imamo! dokaze imamo! Zmaga je naša! — Res ! to so čudne prigodbe. Ce človek premisli, kar se dandanašnji po svetu godi, reči mora, da so res čudni časi toj Odrtniki se delajo, kakor da bi hlli^kf-veštvu dobrotniki, — zakaj? — ^*to*7 da bi le še bolj kožo oderali jjiiefcčm. Starci, ki jih že komaj noge nojsijo^ hočejo snubiti mlada dekleta, — zak?y? —zato, ker imajo mačka v skrinji./Poštenost ne velja dandanašnji; če drug druzega le osmukniti more, osmukne ga, — zakaj ? — da ljudje pravijo: o to je špekulativna glava! — To so res pr e-čudni časi! In če pomislimo narodne zadeve dan današji, tu še le moramo reči, da so čudni naši časi. (Se pripravlja k petju in med tem še pravi:) Res so to prečudni  časi:
Ta bil je trd Slovenec, Dokler je bil še mlad, Zdaj pa je stopil v službo, Postal je „renegat," Iu če ga zgrabiš, prašaš: Oho, kako! zakaj?
S2
„Ah žal mi je  — ne morem. So taki časi zdaj !"
Pri igji, pri bokalu
Denarja škoda ni;
Ce danes se zapravi,
Se jutre drug dobi.
Ce bodeš pa za narod
Poprosil ga kedaj :
Ah! žal mi je,  — ne morem;
So slabi časi zdaj!
Ko  so ga v zbor volili
Obetal vse jim je,
Zdaj ni mri nič za narod,
Le za-se mu je vse!
In če ga narod zgrabi
Oho! kako! zakaj?
,,Ah žal mi je, — ne morem
So taki časi zdaj!"
Za Matico  slovensko Je zdaj  nastopil  čas, Ce sad bo obrodila, Bo slava, čast za nas. Zatoraj  le v pomoč ji Podajte roke zdaj, Da žnjo imel bo narod Bolj srečne čase kdaj!
(odide.)
38
Osemnajsti nastop.
Tomaž (pride iz izbe, ves napravljen, s palico in s klobukom.) Kaj je to? Spričbe imamo — kriči Matice — zmaga je naša! Kam je le tekel? (se vsede za mizo in zagleda koš.) Kako pa ta koš sem pride? (ga odkrije in se ustraši.) Kaj za Boga svetega je to? Dete, živo dete! Cegavo je? ali mi gaje kdo podložil? Matice in moja hči morata to vedeti.
Devetnajsti natop.
Matice.  Polonica.   Tomaž.
Matiček (pripelje radosten Polonico za roko.) Dokaze imamo! Sem idi, Polonica, oče že vse ved6!
Tomaž (koš hitro zakrije.) So li znabiti t o dokazi ?
Matice (Polonici.) Aha, Polonica! slišiš? že vedo.
Polonica. Rada bi bila slišala, kaj da so rekli, ko so koš odkrili?
Matice. To so imeli veselje!
Polonica. Gotovo niso pričakovali kaj tacega.
Matice (Polonici.) In kako bojo veseli še le potem, ko jim ta pisma pokažem!
Polonica (Matičetu.) To bo še le veselje!
Tomaž (sam zase.) Kaj čem o vsem tem soditi? Oba si šepetata v uho; ne upata se govoriti. Še enkrat vaju prašam: so li to tisti dokazi?
3
M
Matice. So, so, resnični dokazi žive najine ljubezni.
Tomaž (se ustraši;) Vajine ljubezni? Bog in sveti božji križ!
Polonica. Prejmite od naju ta mali darek.
Matice. Ako bi imela kaj boljšega, dala bi vam iz srca rada.
Polonica. Verjemite mi oče, da se bova noč in dan trudila, da vam večkrat tako veselje storiva ?
Tomaž (ves zmešan.) Tris.to medvedov! Zdaj pa imam že vsega preveč! Človeka — brez vse sramote! •—
Polonica (vsa prestrašena.) Matice! kaj neki to pomeni? Oče so budi.
Matice (ravno tako.) Zares, jez tega ne razumem.
Tomaž. O, ti nesrečnica! In se še predrzne! meni pred oči priti?
Polonica. Nesrečnica? Jez?
Tomaž. Meni in tvoji materi v grobu tako sramoto delati?
Polonica. Sramoto? jez?
Matice. Le mene kregajte, mojster! Mislila sva, da vam s tem veselje «a2-ediva. Ta bob sem dobil od svoje matere iz Kranja, in nisem se ga dotaknil, da bi vsega vam dal. In vi se zdaj tako grozite. Kaj mislite, da sem ga ukradel ?
.,;>
Tomaž (se čudi.) Bob iz Kranja? (vzame oba za roko in ju pelje h košu.) Je li to bob iz Kranja?
Polovica (se ustraši in nazaj stopi.) Bog pomagaj ! kaj pa je to ?
Matice. 1 kaj zlodja! ves bob se je premenil v otroka! Ha, ha, ha! kako pa je ta črvi-ček le-sem prišel?
Tomaž. Kako je sem prišel, morata vi dva najbolje vedeti. Bota li znabiti še tajila? Vse nič ne pomaga! Brž mi oba spred oči!
Matice. Mojster! To je N e ž i k i n o dete; gotovo je še enkrat tukaj bila; kam neki je le bob djala?
Tomaž(togotno.) Nežikino dete?Kdo je ta Nežika?
Matice. Potinja iz Kranja, ki mi je bob prinesla.
Tomaž. Bodi Bog zahvaljen!
Matice. Mojster!  vi ste se hudo motili.
Tomaž. Hvala Bogu!                       ~
Polonica. Pa tla, ste mogli kaj takega od svoje hčere misliti i
Tomaž. Nu, nu, saj sem neizrečeno vesel, da sem se zmotil. — Brž mi zdaj povej, Matice, kaj si poprej o dokazih govoril?
Matice. Tu so. (pokaže pisma.) To je vaše dolžno pismo, ki ste ga danes Grabežu v roko dali.
Tomaž. Ali je mogoče! kako pa ti do njega prideš ?
Polonica (se okrog otroka suče.)
Matice. Grabež je menda vse to zgubil, ko je od tod šel. Ko ste se oblačili, zapazim nekaj na tleh,   ravno   tukaj   pri   stolu,   —
36
-------
pripognem se, dvignem, berem —in kaj je V
Grabeževe obligacije. Tu jib imate! Idite in
izročite jih dohtarju. Tomaž. O neizmerno veselje! ako vse to srečno
izteče, potem — Matice    )  , .   ,        „ ,      0 Polonica \ (°ba) - Potem? Tomaž. Potem bo — poroka! Malice. Hejsasa, to je pametna beseda! Polonica (mu roko poljubi.)
Dvajseti nastop.
Grabež naglo priteče.   Poprejšnji.
Matice. Aha! že išče! Tiček se je vjel. Mojster, hitro shranite ta pisma.
Tomaž. Kaj bi pa Se radi, gospod sosed?
Grabež (ves prestrašen.) Jez, ah — sapa — ali mi zastaja — za Božjo voljo — kaj počnem niste nič tukaj našli?
Tomaž. Ste mar kaj zgubili?
Grabež. L de te grom! Česa bi iskal, ko ne bi bil ničesa zgubil?
Matice. Kaj pa ste zgubili? ha, ha!
Grabež. Vsa pisma.
Tomaž. In moje tudi?
Grabež. Tudi, tudi! (neprenehoma išče.)
Tomaž.   Ali vam nisem  rekel,   da  vas bo Bog
87
kaznoval,   da  ste tako nečloveško z menoj
ravnali. Grabež. Pustite te šale, in če imate moja pisma,
dajto jih nazaj, sicer me je še danes konec,
še danes, še danes! Tomaž (jih od delječ kaže.) Jih li poznate? Grabež iseže po njih.) Sem ž njimi! Tomaž. Oho! ne bo dal. Danes še ne! Ta pisma
neseni k dohtarjuj pri njem jih boste dobili. Grabež (se ustraši.) Kaj ? k dohtarju? Pri dohtarjih
nimam jez nič opraviti. Sem ž njimi! Matice. ,,B6rt a pisel!" — pravijo v Tržiču. Tomaž. Ce se vam poljubi, idite precej z menoj
ponje. Grabež (jezno z nogo cepta.)   Ne, ne, ne, ne! Matice.   Polonica!   zdaj bomo še  le  norce brili
ž njim. — Gospod sosed, ta pisma so tukaj
pod mizo ležala. — Ko  nas ni bilo tukaj,
je neko dete v ta koš prišlo,- nobeden pa ne
ve, kako? Gotovo, da ste je vi sem položili.
To  so  vaši skrivni grehi.    Toraj glejte,
da je iz poti spravite (vzame dete iz koša, in
mu je ponuja.) Grabež. Jez dete? Kaj je meni za tega paiikrta
mar!
38
Eden in dvajseti nastop.
Nežika.   Poprejšnji. Nežika (Stopi pri zadnjih besedah   v sobo.) To dete
je otrok poštenih starišev; jez sem njegova
mati. Matice.   Nežika! Povejte mi, kam   pa ste  djali
bob, ko ste otroka v koš položili? Nezika.   Bob?   Ste li vsi obnoreli?   Boba ni v
košu nič več bilo, ko sem se bila vrnila. Polonica. Kako pa, da ste otroka tukaj pustili? Nezika. Ali sem mogla z otrokom po vsej Ljubljani tavati?    Potinja  ima  dosti  opravkov.
Tukaj sem ga toraj popustila, — pa od boba
ni biio ne sledu  ne tiru. Matice. Tedaj morajo gospod Grabež za-nj vedeti. Grabež.    Ta prokleti bob je vse moje   nesreče
kriv.                                j
Tomaž. Tedaj ste ga vi pornčali? Matice. Bob mi morate plačati. Grabež. Da bi vrag vzel vas in vaš bob! Gospod
sosed! (klavrno)   ne   storite me  nesrečnega,
dajte mi pisma nazaj. Matice. Bog obvari, da bi mu jih dali! Tomaž.    Ako krvava sodba to za prav spozna,
zadovoljen sem. Grabež. Vse storite, le tega ne! Za božjo voljo
vas   prosim.   Dve   sto vam odpustim.(pade
na kolena), ne storite me nesrečnega.
39
Tomaž. Ne smem. in ne morem!
Grabež.   Zapišite le tri sto; zadovoljen sem.
Tomaž. Tri sto sem vam dolžan, to je božja resnica; te bote tudi dobili.
Grabež (Naglo vstane.) Tedaj mi jih hitro oditejte!
Tomaž. Oho, ne tako hitro! Kar se tiče mojega dolga, zadovoljen sem, drugih pisem pa ne dam iz rok.
Grabež. Saj vam tudi teh tristo odpustim, obdržite vsa svoja pisma, le kar je drugih, mi jih dajte nazaj.
Polonica. Kakošna milost na enkrat!
Tomaž. Tedaj naj bo. (zase) Ead bi pa vendar tudi drugim pomagal, (izvleče svoja pisma, jih raztrga, ostala mu nazaj da.) Kako se bodo pa ta iz vaših rok izvila, bo moja skrb.
Grabež (jih hitro spravi.) Sam peklenski satan me je danes preslepil, (hoče iti.)
Matice (za njim skoči in ga zgrabi.) Kdo mi pa bob plača? Odgovor!
Grabež. Saj takega dragega boba še nobeden ni jedel, ko jez danes! (se mu iz rok iztrga.) Naj   vas vse  skupaj   strela ■— —   (odteče.)
Tomaž. Ha, ha, ha! Hvala Bogu, tega ne bo več nazaj.
Nežika. Dobro ste splačali odrtnika! Zdaj pa vas Bog obvari! (vzame otroka in koš) Bom pa zopet polagama v Kranj koračila.
Tomaž. Potinja! še eno besedo. Pozdravite Ma-
10
tičkovo mater, in recite ji, da je njen sin od danes moj zet. Ji bomo že pisali, kdaj da bo poroka.
Matice. Boba iz Kranja ne bomo nikdar pozabili. Z Bogom!
Folonica. Z Bogom Nežika! z Bogom! (vsi trije ^ gredo).
Nežika. Tako vesela, kakor danes, krajnska potinja še nikdar ni šla iz Ljubljane. Bo vsem Sorskem polju bom pela svojo naj ljubšo pesmico, tako, da me že od daleč slišijo v Kranj (poj 6 odide).
Nofiece pmsmem t.toi-it je J oni p Fatjan,
Natisnil Jožef Blaznik.

NARODNA   IN  UNIUERZITETNfl
00000383301
A00000383301A

;-':>
• .A
• ^
>
■£
■ /   cm
M


'^m