81 Acrocephalus 28 (133): 79−86, 2007 zabele`eno {tevilo prib na zadr`evalniku doslej �Ker~ek, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. − Diplomsko delo, Univerza v Mariboru; lastni podatki�. Nekoliko ve~je {tevilo osebkov je bilo opazovanih na Ljubljanskem barju med spomladansko selitvijo [Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. − DOPPS, Ljubljana], in sicer 1500 osebkov dne 24.3.92. Ve~ jih je bilo opazovanih tudi na akciji celodnevnega spremljanja selitvene dinamike vodnih pti~ev na ni`inskem obmo~ju reke Drave [Bo`i~, L. (1996): Navadna prosenka Pluvialis apricaria. − Acrocephalus 17 (78/79): 163]. Najve~ja jata na Medvedcah je {tela 549 osebkov. Pribe so priletele z jugozahoda in pove~ini pristajale na delno poplavljene travnike in njive vzhodno od zadr`evalnika. Pribe so se nekaj ~asa zadr`evale na teh poplavljenih povr{inah, nato pa so v manj{ih jatah odletele proti severovzhodu in vzhodu. Med pribami in 36 togotniki Philomachus pugnax, ki se tudi selijo v tem obdobju ~ez Medvedce, vendar v precej manj{em {tevilu, sva opazovala jato 26 zlatih prosenk. Spet gre za najve~je zabele`eno {tevilo osebkov te vrste na zadr`evalniku. Prav tako gre za {ele drugi podatek te vrste v spomladanskem ~asu za zadr`evalnik �Ker~ek, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. − Diplomsko delo, Univerza v Mariboru; lastni podatki�. V spomladanskem ~asu so na splo{no zlate prosenke redkej{e v SV Sloveniji in navadno ne oblikujejo ve~jih jat (L. Bo`i~ osebno), kar je na primer zna~ilno na Ljubljanskem barju, kjer najve~je jate dose`ejo celo do 300 osebkov [Tome, D., Sovinc, A. & Trontelj, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. − DOPPS, Ljubljana]. Tega dne naju je razveselil tudi veliki klinka~, ki je bil v spomladanskem ~asu opazovan le {tirikrat pred tem letom �Ker~ek, M. (2005): Ptice akumulacije Medvedce. − Diplomsko delo, Univerza v Mariboru; lastni podatki�. V tem letu pa je bil opazovan trikrat med 11.3. in 18.3.2006. Zanimivej{i vrsti sta bili tudi kostanjevka Aythya nyroca in tatarska `vi`gavka Netta rufina. Pri obeh vrstah je bil opazovan par. Obe vrsti sta v tem obdobju redkej{i obiskovalki zadr`evalnika. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI−1380 Cerknica, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Ana Vidmar, Polan{kova 8, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: ana_vidmar@ email.si Kosec Crex crex Corncrake − on 25 Sep 2006, the author observed a late Corncrake at Retje bird ringing station on Lake Cerknica (UTM VL57, C Slovenia); this is a rare autumn observation for this particular area Dne 25.9.2006 sem sodeloval pri obro~kanju ptic v Retju na Cerkni{kem jezeru pod mentorstvom dr. Tomija Trilarja. V popoldanskem ~asu, ko se manj lovi, smo sedeli na stolih s pogledom na mre`e. ^ez ~as mi je postala sumljiva korenina pri zadnji mre`i. Skozi daljnogled sem ugotovil, da gre pravzaprav za kosca, ki se je sprehajal ob mre`i in mirno izginil v visoki travi in grmovju ob mre`i. Jesenska opazovanja so redka zaradi skrivnostnega `ivljenja kosca v tem delu leta. Cerkni{ko jezero naj bi kosci zapustili v za~etku septembra (L. Kebe osebno). Glavnina koscev se sicer seli iz Evrope v septembru, vendar se lahko posamezni osebki zadr`ijo do novembra. Posamezni kosci lahko celo prezimijo, vendar je to zna~ilno predvsem za Veliko Britanijo in Sredozemlje [Cramp, S. (ur.) (1998): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East, and North Africa, Vol. I: Ostrich to Ducks. − Oxford University Press, Oxford]. Kak{no uro za koscem se je na mre`o usedel {e rahlo zgoden veliki srakoper Lanius excubitor, ~ez mre`o so leteli {e veliki {kurh Numenius arquata, ki je vneto iskal svoje dru`abnike, {krjan~ar Falco subbuteo in {tirje mladostni rjavi lunji Circus aeruginosus na lovu. Dejan Bordjan, Notranjski regijski park, Tabor 42, SI−1380 Cerknica, Slovenija, e−mail: dejan.bordjan@notranjski-park.si Veliki {kurh Numenius arquata Curlew – a nest found on Lake Cerknica (UTM VL57, C Slovenia) on 1 Jun 1996; first documented nesting for Lake Cerknica Daljnega leta 1996, natan~neje 1.6.96, sem se potikal po Cerkni{kem jezeru. Pot me je vodila od @erovnice proti Osredku, kjer gnezdi veliko rumenih pastiric Motacilla flava in trstnih strnadov Emberiza schoeniclus. Kmalu zatem, ko se vi{e le`e~i travniki prevesijo v ni`je mokrotne, je nekje iz tal zletel veliki {kurh. Za~el me je obletavati in se svarilno ogla{ati. Kro`il je okoli mene in njegovi krogi so postajali vedno ve~ji. Odletel je prek Osredka vse do Otoka in se vrnil, in to za toliko ~asa, dokler se nisem dovolj oddaljil od mesta, kjer sem ga spla{il. Ker nisem videl natan~nega mesta, s katerega je zletel, sem {el naprej po svojih opravkih. Ko sem se vra~al, sem bil bolj pozoren na to, od kod bo zletel. In res je zletel, le da jaz nisem gledal {kurha, ampak rastline, s katerih je zletel. Tam sem na{el gnezdo v katerem sta bili dve jajci. Nato sem iz avta opazoval, kako se je {kurh vrnil in usedel na jajca. Pozni datum si razlagam tako, da je bilo to nadomestno leglo. Lahko pa {kurh na Cerkni{kem jezeru gnezdi pozneje zaradi visoke vode. Kasnej{i obisk je pokazal, da je bilo gnezdo uplenjeno. [koda! To je prva potrjena gnezditev velikega {kurha na Cerkni{kem jezeru. Dare Fekonja, Triglavska 21, SI−1113 Ljubljana, Slovenija, e−mail: darko.fekonja@telemach.net