List 34. Tečaj XXXIII gospodarske, obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold HÏl po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Obseg Ljubljani v sredo 25. avgusta 1875 Šolski vrti. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) Gospodarske novice. KakoŠne naprave imajo v Vorarlbergu za onemogle ali sicer uboge ljudi. Kaj so nemškutarji? Letna šolska sporočila. Slovensko slovstvo. cijski komisar. (Dalje.) Pre m i sijevanje o ustaji Ercegovine in Bosne. Zemlja v Ercegovini in Bosni. Poli- Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari. učujejo v tem kmetijskem razdelku kmetijstva; od druge , če ima izveden in marljiv učitelj tak vrt v strani pa Solski vrti. svoji oskrbi, koristi tudi že odrašenim soseščanom ki imajo priliko, na takem vrtu tudi za-se kaj korist- pođobo.) I; Kar družbe kmetijske dobivajo od ministerstva de-narno podporo za vrte ljudskih sol, se je pričelo nekako živahnejše gibanje vzlasti pri tacih šolah, ki imajo v vrtnarstvu izvedene in za sadjerejo itd. vnete nega videti. Ker pa je treba 7 da učitelj pri napravi novega šolskega vrta, ali če starega predrugačiti hoče ) ima kak dober izgled pred seboj, zato smo si po prijaznosti vredništva „Oest. landw. Wochenblatť' oskrbeli tak iz- gled > Solskim občinam dohaja iz gori imenovane pore precej zdatna pomoc, zato se napravlja čedalje novih vrtov ali vsaj drevesnic pri ljudskih šolah. Ker pa dobro napravljeni vrt zdatno pospešuje ki ga tukaj v podobi podamo našim učiteljem krajnim solskim svetom in pa županom ) Ni pa naš namen dotičnim možém velevati: tak vrt si morate narediti" m kakor smo 7 ampak namen naš Je 77 7 prav 4 • jim gori rekli izgled dati, po katerem naj dober namen želja 7 m se nam Je ze od več strani naznanila / za razmere svojega kraja pripraven vrt napravijo. 7 imeti izgled (mušter) tacega vrta, vstrezamo Ce, na priliko 7 so v podobi našega lista tudi zaznamo- radi tem željam s sledečo podobo : S t r ci & & e Brez ugovora so taki vrti ali drevesnice jako ko-ristni na dvojno stran: od ene strani cepijo ljubezen do vrtnartstva v srca šolske mladine ; vane grede za zasadbe trt, ni nam treba še le opo-minjati, da se trtne grede ne naredijo v šolski vrt tacega kraja, kjer trte ni ali vsaj s pridom ne zori. Po tem navodu popišemo sedaj , podobi šolski vrt osnovan. kjer stoji nemška beseda kako je na naši Tam „Strasse", pelje cesta memo vrta, v sredi je iz ceste vhod v šolo a; na vsaki strani vhoda je lično nizko grmovje zasa-jeno; na levo in desno stojé sadna drevesa, kakor na straži pred vrtom. Iz šolskega poslopja stopimo v maj hne dreves- nice, ki so zaznamovane s Črkama in Drevesnici, zaznamovani z > ste namenjem za na- sadbo nekaterih gozdnih dreves in pa grmovja, da se šolska mladina seznáni tudi s takim našim drev-jem in grmovjem ; vsaj še stari ljudje ne znajo včasih prav navadnega grmovja imenovati. Te drevesnice ob enem tudi varujejo ostali vrt cestnega prahů. Kjer stoji črka 7 so grede za nasadbo cvetlic > ? saditi 7 pre- kjer se dekleta vadijo razne cvetlice sejati sajati in sploh cvetličnik oskrbovati, da se tako izurijo v izrejevanju cvetličnem. A sta vrta za zelen javo in kuho, tudi dekličem namenjena mora. podoba kaže, dve majhňi gnojni gredi (Mistbeete) ne zato, da bi služili za vrtnarske toplice (Treibhaus), ampak zato, da se več zelenjave pridela. Blizo teh zeljenadnih gred na eni strani je majhna trtnica D. Trtnica je zasajena s kakimi 10 trtami raznih plemen in posebno tacimi, ki dajete dobro grozdje iU«, da se učijo v tem, česar gospodinja vedeti Ce je mogoče, naj se napravite ob kraji, kakor in jo pod* za na mizo. 280 Vrtec C na drugi strani je bota niški vrt î on ima grede na štiri vogle, kamor se sejejo različne rast vsacega plemenjaka ne dobi, zakaj včasih pride leti taka ; da čebele, dasiravno.imajo dobro pašo line, trave, detelje ali sicer koristne rastline, pa tudi stru- same po sebi nič kaj rojiti ne marajo ) ma vendar pene, da se šoiska mladina poduči o koristnem in škod-ljivem rastlinstvu. ste drevesnici za sadno drevje, jako važni sam roje delà, ne Kedar je pa spomlad pozna, in letina za čebel sploh neugodna, takrat, se vé, da tudi čebelar, kat e bo mogel toliko rojev narediti za šolski poduk; tukaj se že stařeji učenci vadijo sa- bi mu jih na vsacega plemenjaka po troje prišlo, f diti drevje. cepiti in sploh gleštati sadno pritlicno in visoko jih ne bo mogel spomladi tako zgodaj delati vendar jih bo gotovo lahko vec naredil, kakor začeti, eri > da ker kaže mesto za majhen Čebelnjak, v katerem jih njegovi piemenjaki sami od seb je učitelju lepa prilika, bolj odrašeno šolsko mladino letinah čebele sploh nerade rojijo podučevati v Čebeloreji po Dzierzonovi sistemi. kaže mesto za gnojišce mešanega gnoja dali in še ? ker v a mu tacih „ , , tišti panjovi kateri sami od sebe rojijo, rojijo večidel že prav pozno! In ko bi čebelar s tem, da sam roje dela, tudi (kompost), ki se ne sme pogrešati v nobenem šolskem nobenega druzega dobička ne dosegel, bo vsaj čebel vrtu. Okoli šolskega poslopja se lahko naredijo braj de primoral v to, da mu izležejo mlade in Čvrste matice. e za trto ali sadno drevje. Kdor sam roje dela, si lahko naredi bolj moćne Okoli tište strani vrta, ki je obrnjena na cesto, naj ali bolj slabe, kakor mu bolje kaže; kdor pa čebelam kaf rojiti pusti, mora biti s takošnimi roji zadovoljen se naredi lesena o graja,. ostale tri strani vrta pa koršne ravno dobi. V tej zadevi se bo pa ravnal umen se posebno da se tako mladina tudi nekoliko naj se obdadó z živo mejo, za katero m u r b a priporoča , Čebelar posebno po času i v katerem roje dela. Kdor na vadi v murbo in sviloreji; f kaže vodnjak (štirno) pa je zasadiše visocega sadnega drevja. prve dni maja meseca kak prvi roj naredi, naj naredi bolj mocnega, da se mu bo lože opomogel, tako, pr Kako velik naj je šolski vrt, to da mu bo lahko okoli srede junija še enkrat roj vzel se ravná po oko-, bodi-si že prveca ali drujca. Kdor pa že bolj pozno > t liščinah vsacega kraja in pa po premoženji šolske ob- postavimo, okoli kresa kak prvi roj naredi, naj pa ne Čine. Ce ne more biti velik, bode naj majhen; stavimo pa, v*« uyuo voavjtiuiu » ovu, ju ^/v v ^ j j^^viv»/» vuuv 'uiut laimu lull ivu ujjuluu^cía, ua uu ijc ju a, u.\j o t l ilx\j kjcili } j^i cu.uu Domači bodo veselje imeli nad takim vrtom, pa tudi ga bo treba na ajdovo pašo poslati. Kdor bi že okoli da bode vsacemu všeč, če je po tej podobi osnovan. dela premočnega, vsaj se mu bo v kacih tednih Še lahko toliko opomogel, da bo še zadosti moćan, predno tujec. ki bode memo šel bo radostno ogledaval , -------------, ga rekel: čast in hvala Šoli, ki ima tak vrt! > pa krésa premoćne prvice ravnal, bi ne délai modro, in bila da ) Ker pa so šoiska poslopja večidel že poprej predno so se začeli napravljati šolaki vrti, sicer a) zato ne, ker mu nikakor ne kaže na to misliti, da se oni ne morejo vé tako ti kam a šole biti, kakor naša takim že tako pozno narejenim rojem čez kacih začetku avgusta še enkrat roje jemal, zato 5 tednov, tedaj o podoba kaže; al to nikakor ni zadržek, da se na dru-gem mestu postavljeni vrt vendar tako vredi, kakor je zakaj tako pozno roje delati je že prepozno ; in ne, ker bi se mu prav lahko prigodilo, da bi mu eden nacrtan na tej podobi. ali drugi njegovih okoli krésa narejenih prvice v ) ko Ml t Naj bi ta izgled po vseh slovenskih krajih pre premočne dělal strojil šolske vrte na korist naši renca, kedar í v ze čez kacih 6 tednov, tedaj okrog sv. Lo » ^UU^AU «. LV I L U B. W X U UVjCIj IVVjUai ÍJKŠ čebele v ajdo pošiljamo, oam o^» mladini pa tudi odra- rojil; to pa nikakor dobro ne stori, zakaj tako požni še sam po sebi šenim našim gospodarjem in gospodinjam! Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. roj tudi v dobri ajdovi paši že komaj kaj prida nabere, izrojenk pa navadno pri prašenji matico zgubi, in pride posebno če se o ajdo vem cvetji pražen nazaj domu pošlje v tak ulnjak, kjer je veliko čebel skupaj. Kdor pa d ruj ce dela, bo dělal ravno nasprotno. Zgodnje drujce bo dělal bolj slabe, in pozneje bolj močne. Ako narediš, na priliko, kacega drujca v za- Tako more tedaj (Dalje.) čebelar, ki nove Kranjske pa četku maja, ni ti treba močnega delati, imel bo namreč njove ima, na mnoge načine, in sicer brez posebnih 4 V 1 1 . • • T\ • > • . 1 tezav katero m delati Da to je imenitna prednost 7 okrog srede maja že mlado matico izleženo, katera, ako zalego stavila. — In tako bo ta dr ujec, dasiravno je bil o začetku ■HM. se srecno oplemeni, bo proti koncu maja že sta ze v tem oziru novi panj ima v primeri s rim, vsak lahko spoznava, še posebno pa, ako naslednje reči malo bolje pomisli: Kdor sam roje dela, jih prav gotovo vsako leto labko več naredi, kakor bi jih sicer dobil, če svoje maja majhen j V se bo treba v ajdo poslati lahko prav zadosti močan, predno ga ker si bo a, v cjviv/ , oi ww meseca junija in ju lahko obilno čebel zaredil. Ako narediš drujca lija V se v začetku junija, naredi že bolj m>čnega; ako ga na- naredi še močnejšega, zakaj kolikor rediš še pozneje čebele pro s to voljno rojiti pusti Ako Je pomlad zgodnja in sploh letina čebelam ugodna, bo čebelar, kakor sem že zgoraj dokazal, prav lahko toliko njak roj naredil, da mu na vsacega pleme ? kar jih je čez zimo ohranil, pride po troj nasproti pa čebelar, ki svojim čebelam pripusti, da mu manj časa ima matica zato, da zalego stavi, toliko manj more tudi čebel zarediti, zato mora tudi vsak drujec toliko močnejši biti, kolikor poznejše je narejen, da bodo nazadnje vsi zeló enako močni, kedar jih boš v ajdo poslal. Tukaj imam pa priložnost, čebelarje na to opom r oj lj o ; kakor jim poljubi, tudi v dobrih letinah ne more čez dvoje rojev na enega plemenjaka računati Kdor namreč kaj prida plemenjakov čez zimo pusti, se niti dela, posebno če čebele da naj tudi drujcev nikar nobeden prepozno ne aj do v ega c v etj a od ob času mu bo tudi v dobrih letinah navadno prigodilo, da eden ali drugi celó nič rojil ne bo, nekateri mu bo mu ojil doma pošlje, ampak vsaj en mesec prej naj jih delati predno čebele v ajdo pošlje, da bo tako tudi predno neha vsacega drujca lahko vedel, ali je obhojen ali ne, enkrat, večidel po dvakrat, malokateri po trikrat ali ga iz rok dá. (Dal. prih.) štirikrat, tako, da mora popolnoma zadovoljen biti mu ako ----; ---XX1VXM ^u^umvuiw zjci^xj v win, cvr ploh po dva roja prideta na vsacega plemenjak Lahko se mu pa prigodi tudi to, da še po dva roja na 281 Gospodarske novice. Zopet nova krompirjeva bolezen. bine pa tuđi lenubi pod posebnimi pogoji začasno sta novanje in hrano. Dr. Oeinihen, vodja kmetijskega zavoda na vseuči- stre Take ubožnice oskrbujejo večidel usmiljene se- ali pa so pod nadzorstvom kakega postenega Jišči v Jeni, je našel bolezen na krompirji posebno naj- moža, ki za red v hiši skrbi. Tudi je veliko takih boljih Amerikanskih plemen, ki je v preteklem stoletji ubožnic, ki imajo nekoliko zemijišča in živine, kar je eliko škodo delala in so jo ...... v jmen Nemci „Kráuselkrankheit" ovali. Tudi zdaj jo dr. Oemihen tako imenuje lAKJyJdJLJlKjj XV.I 1 JL J_J Cl J \J in. ivv;ií a V U\j uj i j i o \ C\ I IX «il \ lUU y XV C% 1 J v> posebno v tem obziru dobro, da se lenuhi , ki se delà Jîjena vnanja znamenja so Drikažejo m aj h n &mmmamm1 mi v • i na krompirjevcu (perji) se bojé ; na delo morajo Občinski zdravnik mora bolnike v takih ubož- popoinoma okrogle črne lise, katere kmalu veče prihajajo in jih je čedalje več , na koncu stroški za zdravila. nicah brezplacno ozdravljati; povrnejo se mu edino pa začne perje rumeneti (veneti) in se vihati ali o- drati; od tacega kodrastega perja so Nemci to bo- dotičnega kraja. Duhovno pomoč dobivajo ubožnice od duhovnikov \ezen imenovali „Kráuselkrankheit"; naj jo mi Slovenci potem imenujemo kod r i no y pa ob enem Nahajajo se tudi u b ožne komisije, obstoječe ^^ Boga pro- iz predstojnika, iz ubožoičarjev in nekaterih občinskih gimo, naj bi to novo nadiogo Slovenci ie po imenu po- zastopoikov; posebno delavni v takih komisijah so du- znali, pa nikoli je ne dobili na svoje^ polje, vsaj imamo hovni pastirji. Te komisije preiskavajo razmere ubogih Da gnjili ni čez in čez dosti! venijo druga za drugo, da krompir Tako zavihane kali večidel še cvesti ne y začne loôi ali pa deloma cvetè. tem pa se k o d r i n a od vsake druge krompirjeve bolezni, da napade le nekatera stebla krompirjeva, druga pa ostanejo zdrava Vzrok te bolezni se zarodí v krompirji in rodijo bogato zdrav krompir. neka posebna gliva (Pilz), ki in iz tega po kalih v perje (krompirjevec) se razpro- činske zavode, stira; zato pa se zgodi, ce krompir ni še ves glivast, da nekatere kali zdrave ostanejo in zdrav krompir rodé. Vse to je po drobnoglednih (mikroskopičnih) preiskavah dokazal prof. Hallier v Jeni. Katera čistilnica (trieur) je najbolja? razdeljujejo podpore in nadzorujejo ubožnice. Računi o ubožnih zalogih se sestavljajo vsako leto kakor navadni občinski računi; občinski odbor jih pa potrjuje. Ubožne liste dajejo županstva z duhovnim pastir-vred. Deželni odbor nadzoruje kakor občine tudi te ob- jem Pol za poduk pol za kratek čas. Kaj so nem škutarj i ? Vredništvu „Oesterr. landw. Ztg." je stavil nek Kdor med kmeti živi i y ali pa je sam kmet kakor kmetovalec iz Ogerskeg prasanj katera mašina („trier kalja, a po francoskem jeziku) najbolje čisti žito od grahore itd. ? Vredništvo mu odgovarj y zato da ker je težko na to vprašanje dati gotov odg vsako leto več teh mašin, ki druga drugo prekositi hoče Ena najnovejših teh mašin tista ) ki v P našel John Tepp popravo, katera je neobhodno jo 1Z- jaz, vé, da je beseda nemškutar že znana v vsakem kotu naše domovine, al pravi pomen te besede vendar im še ni znan. Naj tedaj drage „Novice" dovolijo, pisavec v kmetiški jopi za pero prime in na kratko nemškutarja ali nemčurja svojim ljudem opiše. Vsak umen clovek vé, da niso samo ljudje slo- On je iznašel neko potrebna, da se pšenica, rž in oves popolnoma očisti okroglega plevelskeg se- venskega rodů na svetu, ampak da so tudi Nemci Lahi, Magjari itd. Vsakemu narodu gredó njegove pravice iu noben pošten člověk mu jih ne more kratiti in mena, in ta poprava obstojí v tem ? da smukaln (palettes) v obeh razdelkih tri êr ovi h se dadó vise vložiti. Tepp din čno na Dunaji in v Budapešti trière prodaja Nikolaj po čim, ni poveda e Podučne stvari. to posebno v njegovi domovini ne. Ce pa Nemec in to še v ne domači deželi sili nemščino drugim narodom in jih ščiplje in zatiruje kjerkoli more, to ni več Nemec, ampak nemškutar ali nemcur, in isto tako iz Laha postaja la hon, iz Magjara magjaron. Vsi taki iz-vržki so po pravici gnjusoba drugim narodom. Naj grem pa zdaj do nemškutarjev nazaj. Da boste nemškutarja lože spoznali, mislite si tisto žival, ki po zvonikih leta, ki ni ne mis, ne tic ; v pn- Kakošne naprave imajo V Vor&rlbergo za ne- meri ravno take baže so tudi ti ljudje. Po rodu so sicer Slovenci, pa jih je nemška kultura ali pa gola dobiČ- omogle ali sicer uboge ljudi. Berimo, pa naredimo tudi tako! Ta dežela, bližnica Tirolske, ima že od nekdaj enaki, namreč taki ptujci, ki so od drugod dobrodelnih naprav. Vse te naprave za preskrbljenje tibozih so naredbe občin karija tako zavzela, da so se domovini izneverili in ho-čejo na vrat na nos Nemci biti. So pa še drugi tem nam priromali, katerim slovenski kruh jesti diši, vse drugo (sosesk), ki so kakor drugod, jim pa smrdi kakor volku smola. po občinski postavi vezane za siromake skrbeti. Skoraj vsaka občina ima svoj zalog, izhajajoč iz ljudje Glejte > to je nemčurski regiment. Tega regimenta e za Nemčijo delajo, naše dobrohotne naprave, občinskega imetka (premoženja) in iz različnih zapuščjn za katere se naši domoljubni možje borijo, pa z vso s tem namenom, da svoje uboge podpira v denarjih. Če silo spodkopavajo. Njih edino potezanje meri ie na to, Jej pa denarja v takem zalogu v kakem letu primanjka, da bi radi vse pod plajšč Pruskega orla podtaknili, zato primanjkava doplačuje iz občinske blagajnice. tudi vse, kar je vseh večih občinah se nahajajo bolnišnice in pa si zapisali: „vse za omiko in katoliškega, zatrli. Na zastavo svojo so svobodo" ) delajo pa temu ne vemo, ali so pogani ali . ▼ wvii v uviu uuuuiuu ov uuiiajajv^ u u i u » o u i vj v> iu » ^ » ^^ » "iše za stare in bolehne ljudi, ki svoj majhni ime tek ravno nasproti tako, da res ^i •_ _____J_____i.« _.. i____' • _______• „ lr^iafiio«: . ™ Pyepusté takim zavodom, zato pa hrano in stanovanje v kristijani ; „lučnjaki" se sicer imenujejo, ki pa sami njih dobivajo. tako luči potrebujejo, kakor slepec pogleda. Pravljica Občine po deželi imajo večidel svoje lastne ubož- pripoveduje, da se je medved enkrat neizrečeno hvalil y ^ice pod nadzorstvom tako zvanega ubožničarja da je najbolj čedna žival na svetu, ker se nobene mr- ali »očeta ubozib" ; tukaj dobivajo vsi ubogi 9 namreč hovine ne dotakne wrj. sploh bolehni ljudje, včasih tudi cele uboge rod- žive 9 pri miru pustil 9 gotovo bi bil bolj priljuden, ko pa mrhovino pojedal. Tako tudi nemškutarji. Ali ne bili veliko bolj pametni, ko bi ki dajejo dobre svete, kedar je vse v ognji Up svetinje našega naroda pri miru pustili, pa svojo skrb niki zato ne bodo orožja položili, ker jim Rusi obračali le na to, da se domače reci kakor obrtnija in tujejo; vsaj jim dejansko še nikoli niso pomagali or. sve. 12 > kmetijstvo na višo stopinjo povzdigne, breme silnih dav- silnib njihovih nadlog. Ako bi Rusija svoj poklic umel* kov zniža itd. morali bi Turški Slovani že davno svobodni biti svojeg To, to zahteva slovenski narod od va3; dokler tega jarma; tako pa se stvar vleče od stoletja do stoletj ne storite, ste zatiralci naše mile domovine. No, pa kaj ker se ^ Ruski diplomati bojé zameriti Prusom, Augle'. hočemo ! Kakoršen regiment, taki „aufšlagi" v .10.. ^ Iz okolice Ljubljanske. u zem itd. M. Šolske stvari. takim ravnanjem zapravijo Rusi še zadnie simpatije pri Jugoslovanih, ki se bodo naposled vendar z lastno moćjo osvobodili. In to je pravo; z lastu krvjo priborena svoboda je zmirom bolj trdna in stalna 0 nego 7) oktroirana" svoboda. Nemški narod ne vé Letna šolska sporocila. Dobili smo v roke letna poročila ljudske šole v Kranji in v Crno m lj i, lepo osnovana prav po izgledu poročil srednjih šol. Ker nam prostor ne dopušča da bi na drobno poanetek podali Čitateljem > ) a s kom bi simpatizira!: Slovana sovraži instinktivno Turškega silstva vendar ne more hvaliti; očitno pa aim, patizira z nami nemška katoliška stranka. Sicer pa Nemški narod nima nobene odločilne besede m je tudi ne ? y y moramo vsaj gledé na Novic' Ljubljanske ljudske šole, ki zahteva; kar hoće Bizmark, to hočejo tudi JNemci; naši Němci vlecejo z vlado, dokler je ustavoverna, in dokler sta Andrassy in Bizmark prijatelja. Odločni protivniki niso zmôgle toliko , da bile bi tudi po končanem šol-skem letu poročilo na svitlo dale, pohvalo izreci kraj- upornikov so Mag jari in Dunajski judi. Ma- Crnomlji, da če nima šolskima svetoma v Kranji in tudi njune finance niso menda sijajne, da sta spolnila to, kar se po starodavni navadi in po pravici^zahtevati naslov javnih šol. Ce je šola gjari ne marajo , da bi se jugoslovanski živelj utr dil, naj bo že v okviru Avstrijskih mej ali izven njih v prvem slućaji se bojé pomnoženih Hrvatov ) v drugem more javna od šol, ki imajo naj bode tudi sad javen , ki ga rodi šola po preteku šolskega teta. Cemu slepe miši loviti z izgo- katerim se s frazami nikakor ue dá priboriti ve- Srbov! Sicer pa mnogi trdijo, da Andrassyev vpliv ni več tako močan, kakor je bil. Dvorski krogi so ubogi raji prijazni; od todi veje prijazen veter tje do Dalmatinskih gorá, in te poteze se vedno še vori ljava ! Politične stvari. krepko drži, kolikor se tudi Magjarski in judovski vpliv trudi, obrniti ga na drugo, nasprotno stran. — Vedeti je treba, da delà Ercegovinska in Bosniška ustaja mnogo hrupa in razburjenja na Dunajski borzi : mnogo je ju-dovskih kapitalistov, ki imajo Turške papirje (Turken- Premišljevanje o ustaji Ercegovine in Bosne. lose) iz raznih dob; ti papirji pa izgubivajo svojo vred- tniki njih so v hudi skrbi nost oni s Ustaja bolj ko ustaja raste se teh papirjev radi z malo škodo znebili 7 m 7 izprva v Ercegovini, razširila se je že zato pišejo po svojih časnikih, da bo „punt kmalu za v Bosno, in kakor plamen čedalje veči postaja, če ga wriu,ttUu. ^u^uji*^ , — um&i vetra sapa vsak hip huje vnema, tako upor, kateremu zopet se zavoljo svojih Avstrijskih papirjev bojé inter- so Dunajski judovski listi prerokovali nagloma konec, vencije. Jud in bankir Hirsch, lastnik ali vsaj solastnik čedalje bolj širi přelita kristijanska kri na bojišči in „N. fr. Presse", se je pogajal s Turško vlado zaradi pa vroča simpatija vsega nar oda j ugo slavenski h železniških koncesij ; na pol je svoj cilj že dosegel; dežel. Zato zdaj čedalje glasnejše postaja vprašanje: razrušenje Turške države pa mu pride prav navskriž; dušen, da upornikom vsega primanjkuje « itd. drugi kaj počnó merodajne velike Evropejske vlade? izvzemši ) da mu dedič Turške vlasti isto dovoli. Zato Žalibog, da še zmirom ni mogoče kaj pozitivnega po- vidimo ,,N. fr. Presse" laskati zdaj Turkom, zdaj knezu ? ~ r • r~ ' ---- 77" ' - ——„----- . .> vedati; odločilni diplomati Avstrijsko-rusko-pruski so se Milanu. Na druge časnike pritiska zopet nasproten skrili v gosto meglo, da ni mogoče prav videti njihovih vpliv; korist se bori s koristjo; resnica se skriva pod namer. ne vé. Zato časnikarstvo le ugibuje, gotovega pa nič dobičkarijo. Zadnji čas so zagnali Dunajski Časniki , da ustaja nima nobene příhodnosti. Nikar naj se Francoski narod simpatizira ves z uporniki najbrž tudi vlada. Kaj je pisala ,,Times", časnik 7 7 in ki kri WĚI ne brigamo za te umazane pisarije, naj bodo obeljene s psovkami na nas ali brez njih ; vse je le judovska reprezentuje javno mnenje Angleško, to smo slišali. umazana, kramarska politika, ki hoče ves svet tako Kramarsko ljudstvo Angleško hoče, naj uboga raja čaka obraćati, kakor je njegovi mošnji ugodno! zavoljo ,,mira", ki je bojda tako potreben — za moŠnje Iz tacih Dunajskih časnikov ne bomo nikoli izvedeli pravi vir imamo bliže: Hrvate in Dalmatince resnice angleških trgovcev, ki imajo mnogo denarja pri Turku izposojenega! To je gotova resnica, da razun Dunajskih in bojno polje samo! Bog daj , da bi se judovskim gra judov nima kristijanska raja na Turškem večega duš- bežem in grobokopom naše svobodě ne posrećilo, potis manina nego je Anglež! Da že sedaj v svojem iote- niti nase brate v sužnost nazaj iz edinega gnjusnega resu proti upornikom konspirirajo v Carigradu in dru- vzroka, da bi njihova mošnja škode ne trpela! godi t o tem ni nobene dvombe. Lahi se obnašajo pošteno vkljub dogodjajem v Dalmaciji — to se jim vani na svojo lastno moč. Se celó perfidni Grki Kakor tedaj zdaj stvari stojé, so navezani Jugoslo- na c3 17a1a i o of ki r\ yy\ n fr sto IA rmrfinni hrr lri h se mora priznati ; laški listi vsi pišejo na dobro uporni- raje pobratili s Turki nego z nami ; tako jim slovanska .da bodo kom ; laški narod ni Slovanom sovražen; to je le nekaj lahonov v Trstu in Dalmaciji, ki na nas kricijo. Kako misli italijanska vlada, to se ne vé, pa tudi ni velike važnosti, ker se je cela stvar ne dotika toliko. Žalostno svoboda smrdí! Kajti oni so si domišljavali ponovili kedaj „Grško carstvo" ? a zdaj t ko vidijo ; jim to ne pojde ) so srditi na nas. Rumun ci so da do zdaj v se vedno lojalni nasproti nam zdatne omofr da se med Ruskim novinarstvom ne nahaja vec se od njih ni nadjati: Rumunci so premiren narod. H? -- - kob J?' - . .... simpatij za uboge Jugoslovane; mogoče pa, da pišejo vatje in Slovenci, eni več, drugi manj v nemilih 0 Ruski listi pod vplivom vladne cenzure, ali pa se Ruski ščinah kolos ne more tako hitro ogreti in razgreti ; skrbno gledamo in plašno čakamo kaj pa, kakor koli, naj bo Edino, kar domoljuba veseli, je hrabrost Srbskeg^ kr9t jako nezadovoljni moramo biti z Rusi, naroda, ki je vzdignil prapor z gêslom: 7) za 283 Žastni i slobodu zlatnu", in se bori junasko z devizo bojišči slovansko turškem v roke, zato Jordanov zemlje t) borbi našoj kraja biti neče do iztrage Turske Pogled na Jugoslovansko. Zemlja v Bosni in Ercegovini. * Bosna, od leta 1528 zemlja pod Turškim gospod« y na izhodu s Sr- 6|.vom, moji se na severu s Slavonijo bijo ? na jugu z Albanijo in Dalmacijo grajno (turško Hrvatijo). Bosna z Ercegovino in Krajno ) v zahodu s měří 1100 Q milj in šteje 1 milijon in 200.000 prebi- valcev Dežela je čez in čez gorata; nekatere njene go re so še čez 6000 čevljev visoke ; ravnin prav za prav M -i i njene gore so odrastki jjiČ nima razen onih poleg rek, dinarskih in julskih planin; njih podnožje je večidel golo, na sredi pa so obrašČene s krepko hrastovino, bukovino in 8mrečjem. Poglavitna reka dežele je Sava katero stekajo Una, Vrbas, Bosna in Drina v y ona večkrat stopa čez svoje bregovje in nareja povodnji in močvirje. Silno gorata zemlja tedaj ni ugodna za polje-delstvo; čeravno se precej prideia pšenice in ječmena, pa nekoliko koruze, vendar ta pridelek ne zadostuje za brano prebivalcem ; sočivja pridelajo prav veliko pa tudi sadja, posebno češpelj , katere umejo jako dobro sušiti, pa tudi lanu in tobaka. Vino Bosniško je jako močno, al kletarstvo je slabo, zato se tukajšnje vino ne IJJUl/ll", c*i ai^tniaivu jo otaw, tiabv oo tuanjouju »IUU uv/ drži več let, popiti ga morejo še mlado. Prav ugodna F je dežela za živinorejo, zato imajo veliko konj, _ ^ m m A * a m ^ A _ « . _ % ^ g?- ved, ovac in svinj, ki jih pitajo posebno z želodom in koštanjem , tudi rib imajo veliko. Bogatih rud se ne manjka, al Turki ne dovolijo Slovanom, dotakniti se jib. Podnebje je zmerno in zdravo. Ceste so, kakor na Turškem sploh, slabe ; za tovoriti bolj ugodne kakor za vožnjo Slovansko slovstvo. vid toplo priporočamo tudi Slovencem. * Čitatelje „Novic" podpisani v imenu slavjanske prosvete lepo prosim, naj pripomorejo k nabiranji na- rodnega blaga med Savo in Savino, med Kranjem in Celjem. Skušnje me učijo, da prebiva v vsakem mestu in trgu in v vsaki vasi člověk, ki vé praviti pravljiee (istorije), peti pesni in druge tem podobne reci. da bi se mi imena tacih domaČinov ali Zato prosím y domacink naznanila; potlej o priložnosti bom jih sam poprosil, da mi take reči povedó. Izročujem pa svoje rokopise ,,Matici slovenski" in „Akademiji cesarski" v Sankt-Peter8burgu na Rusko. Gašpar Križnik. Motniku (Post Mottnig) na Kranjskem. Mnogovrstne novice, * Na Ruskem imajo slabo letino; iz mnogih krajev dohajajo žaiostna porocila v Petrograd, da se je žetev slabo obnesla in so mnoge uime zadele deželo; v veČ krajih sev bojijo lakotě. É * Čebele so v neki vasi na Pruskem dne t. m. umorile dva konja. Blizo nekega čebelnjaka so namreč nakladali ječmen na voz, v katerega so bili konji vpreženi; roj iz čebelnjaka se vsede na konje in jih strašno pikati začne; en konj se k sreci odtrga in beži dva ostala pa so čebele kakor divje tako opikale sta vkljub hitri pomoci čez malo ur poginila. ? da Po svojih filologičnih delih slavnoznani profesor angieškega jezika James Pincherd v Trstu je nedavno Salomonovo „visoko pesem" v ciganski jezik přestavil, in to delo v italijanskem jeziku na svitlo dal. Ker je ciganski jezik zeló soroden s Sanskritom in Hin-dostanskim jezikom, bo to delo v učenih krogih gotovo veliko senzacijo naredilo, najski Dr. Miklošič pa je Du- Bukovini." akademiji izročil „besednjak ciganskega jezika v * Zemljevid bojišča y Bosni in Ercegovini je ravno- kar na Dunaji na svitlo dal slavnoznani dr. Jordan in s tem ustregel željam vsacega Slovana i P. ki zdaj skrbno gleda v kraje, kjer kristijanski Jugoslovani kri prelivajo za osvobodjenje svoje iz Turškega jarma Zemljevid ) na močnem papirji y velikosti 22 do 27 pal- Zabavno beiilo. sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika cev y rasni obsega prav na drobno vse imenitniše kraje z go-rekami, jezeri itd. v Ercegovini in Bosni s 80sednimi mejami Dalmacije, Vojaške granice, Srbije in Crnegore. Cena z navadnim tiskom je 20 krajc., z malanimi mejami v kartoniranem ličnem závitku Spisuje Jakob Alešovec. IV. Policijski komisar. (Dalje.) Jaz se čudim tej logiki slepega očeta in ga pra-kaj misli zdaj storiti s sinom. Odgovori mi: „Obljubil mi je, da se bo popolnoma poboljšal, po-in Meidling bei Wien", dobi zemljevid v odprtem pustil dozdanjo drušino in prizadeval si v kupčiji mi kuvertu brezplačno. pa 25 kr. Imena krajev, gorá, rek itd. so napisana v slovanském in nemškem jeziku. Kdor pošlje šam y naročnino pod naslovom: „Herm Dr. J. P. Jordan porok f * Ker nam je že imé izdateljevo sčasoma toliko pridobiti, kolikor mi je zdaj zapravil, ce da dobodo čitatelji časnikov dober kažipot na mu odpustím ter ga ne bom izročil sodniji. Ce bo to obljubo držal, potem mi ni toliko za 12.0u0gld., kakor Ercegovina ali Hercegovina se imenuje tako za to, da postane pameten in priden, ker to mi bo po- od takrat, ko je nemški cesar Friderik Štefanu Kasaču (Košaricu) podělil dostojanstvo vojvode, ki se v nemškem jeziku glasi ,,herzog". Od tega časa je ostalo deželi imé rok letih. f da po moji smrti ne be premoženja zapravil v par u tem ste se toraj tolažili? Vendar pa brez vse ercegovina ali Ěrcegovina. Štefan pa je imel s kazni sin ne bo. Pride namreč v policijsko preiskavo kazni/4 sosednimi knezi mnogo bojev, celó njegov sin Vladislav se zarad prepovedane igre in bo moral plačati še nekoliko ani je izpuntal tako, da je v brambo svoje dežele rnnogokrat »a pomoč klical Turske sultane in kralje Ogerske. Stefan je 3 sinove, med katerimi je najmlajši Utnrl leta 1466, zapustivši O »lUUVC, mcu jvatcixwi je uajmiajoi luua „rvjtžj. jo JLi sultanu kot zastavljenec v pest přišel in se poturčil, ostala takov, če bo treba toda Te moje besede so očeta zopet nekoliko ostrašile y kjer je že 12 tisučakov, tam naj bo še par sto- Vv ✓x 4-TtnVv r\ /I n n n 1 r\ C% l v* O V\ YV\ Af 111 r\C C YVVinTTl A /I A da «wiittuu kog zascavijenac v peat priatji iu ae puturuix , uoimti tciivuv , «^c uu vtuua, lici oo 10 Sin SpametUje , ^ic*»* wvr druga sinova Vladislav in Vladko pa sta Ercegovino med sabo ter me prosi, da bi jaz vse to, kar mi je povedal,^ za-se obdržal ter nikomur ne pravil. Ko mu jaz to obljubim, pravi oce bila poguba dežele, ka- ïazddelila v 2 kosa. Ta delitev pa je tero je 1483. leta Bajazet II. pod Turško oblast spravil. gre malo potolažen. _ 84 Vsa ta povest obžalovanja vrednega člověka se mi kako sam gosp. biskup objavlja zakaj da v cči tab uuvcoi uuïioiuyauj» ucuutg« viv i ui\m dkš j_lli ao&u o a lu gusu. uiatvup uujav i j a , uao.a,j Kxek U0C8 Sada je bila zdela jako mikavna in mi odprla pogled v ne- javne svečanosti, rekši : „Jaz bi se bil rad željam mno katere gnjile kote meščanske družbe, iz katerih prihaja gih bratov svojih udal navadno obožanj ? obupnost terih pa pravica malokdaj more, ker mora imeti in samomori, do ka prej 7 i n pa na to obzir na slabo zdravje moje da nam se en del naroda naše v krvi in muki, v tugi in nadlogi na 8a gotove dokaze, predno sme kaj pričeti. Moj prijatelj je da nam bratovska in kršćanska ljubav a bil tako gnjezdo Ugicmi j xii vv/ ju wilt* ^wv/vvy i zasluga, zarad katere ga pa nisem nikakor zavidal grenil in to je bila gotovo velika klada, da vdovein sirote k i v nasi Da e- kralj vini zavetja inpodpore isčejo, po mogoČosti siravno vsa ta reč mene ni dosti brigala, ker sose taki podpiramo, napotil me je, da bočem v tiho ti prestopki pri policij obravnavali, se vendar y ko sem in šamoti svečanost to obaviti." popoldne naletel na svojega prijatelja komisarj mogel zdržati, da ne bi spregovoril o tej Mile te be ; nisem reči. sede so nova priča, kako globoko je ranjeno po trp. ljenji naših bratov po Ercegovini in Bosni tudi srce Gratulujem, prijatelj, gratulujem," pravim ter mu neprecenljivega našega velikega biskupa Strossmajer-a A OíI/UlILAJ^JJ-I j y ^x w i ^tj vxai j vv * x i roko pomolim; „komaj par dni tù in že tak vlov kor se mi zdi, misliš na višo stopinjo kar skočiti Ka norčuj se tt mi Novomcske okolice 20. avg. (Kmetijska Šola. ------------Silne nadloge kmetovalcev. „Narodni doin"A odgovori nekoliko skrem- Marsikaj imam „Novicam" poročati, al veselega le malo .jVj J.C uuiuuj ccj iu , un ^ 6 uvivviiiw uiu- luaiotnaj iiuoui ^iiuviuaua piui/ouj ai ig ženih ust, ,,saj se je tudi tebi taka že godila in če se žalostnega pa prav veliko. Veselo je to, da prof. ; >; > a- ti ni 7 se ti pač v se pest, kakor veše od ognja bo luči 5 hudodelniki ne leté policij v marveč od berlandt je, kakor so „Novice" že poročale, po svo- nje ) kakor zverina jem ogledu grajščino Grm vkljub vsem intrigam našel za kmetijsko šolo tako pripravno, kakor jo je pripo 7) Tim veča slava za-te, da si ogrenil gnjezdo, o ka- ročal deželnemu odboru prof. Po vše. „Vkljub intri- terem se predniku tvojemu še ijalo ni. u gam tt sem rekel in to je zdaj prav očitno postalo Ogrenil? Gnjezdo?" se čudi moj prijatelj in me po tem, da so nekateri Rakavci osebno v prof. Hafl ak a je za oštro pogleda. „Kako gnjezdo li? O čem se ti sanja? ' berlandta tiščali, naj vendar vidi da v no. o ; že zasačil gralcih, katei si sinoči ují wv vi i u^uouvíia iiouaii , uaj vcuuai viui , vacv ic it a a a je in ali marveč davi kmetijsko šolo prava, nobeno drugo posestvo na Dolen a skem Da bi bil jaz kake igralce zasačil? t pa ne. Prof. Haberlandt pa je gledal s „Ne prikrivaj mi, „Kaj veš?" tJ / pa praša dalj 77 saj jaz že vse vem." Verjemi mi, da mi ni besedica tvojega govora jasna " Nemogoče!" se edini komisar tù." za a ko ven 7 čudi dalje, svojimi očmí in si ni dal očál natakniti od kolednikov , ki brez ugovora je za se čedno posestvo, za Predno pa je graj- kmalu pogorela pn moji šolo pa nikakor ne pripravno ščina Grm še kmetijska šola bila 77 st* u ' VJ ^ô o jmou«)» ouiua i uu oc auictijoaa owia , una u i auiaiu ^/u^v/i ci« jamem zdaj jaz čuditi, ,,saj si ti 15. dne t. m. zvečer, ko je po odhodu nekaterih pote- kar Res da, toda vkljub temu mi je mi pravil umlj > puhov iz neke že zeló raztrgane grajščinske šupe jelo goreti in grajščaku Smoli pogorelo kakih 200 centov sená. )7 sreči ogenj ni dalje segel. Da so toča in 7 V pobral denar jah vendar nisi zasačil igralcev in jim druge uirne poslednja tri leta okoličanom Novega mesta Ali si morda mesečen? tako Moj prijatelj se čedalj hudo rano vsekale, je „Novicam" že znano, da pa tudi Ko vedno le zahteva pojasnenja bolj čudi, jaz pa ravno letos se je letina ozimine slabo obnesla od mene, vkre 7 i nam lahko ver- jamete zato, ker se kmetovalci malo kje hvalijo z žitno ^ • • T ^ ^ • 1 « a . à a • neva v bolj samotne ulice in jaz mu v kratkem razlo- žetvijo. In vendar se ravno zdaj od kmetov izterjujejo po trgovcu zvedel. On me strmé po- d a v k i s tako silo, da člověka srce bolí, ko vidi ekse- kucije zadolženih posestnikov. Ne samo kmetje, temuč tudi mnogo grajščakov, ki imajo dolgá na žim vse, kar sem sluša in ko sem končal » To je 7 res U JO ICQ uci čl^iUmlj i \ kj i i-uvm uv^u^va, u.c* DO tuui uiuu^u g l ) ack w luta a a u a i> » najinega prihoda, predstavim svojega prijatelja komi- l„ega plaćati 60 gld.— odkodi pa zdaj jih vzeti? sarja in prašam po sinu, katerega oče brž pokliče, njim se pod Ce eksekucija seže celó na to, kar kmetovalec neob oče. ko sva mu to dovolila oba v posebno sobo, kamor gre tudi hodno potřebuje, da morekmetovati, vničen jerevež > (Dal. prih.) Nasi dopisi. in beraško palico mora v roke vzeti tudi priden kmet Zidanje „narodnega v Novem mestu pa tudi zarad denarnih zadreg z družino svojo. Bog se usmili ! doma Zagreba 23. avgusta. njenega lista sem čitateljem objavil septembra v Djakovu slovesno objajala spomenica ne more prav naprej. Stvar je bila iz prva začeta brez 32. listu Vašega ce- resnega prevdarka: od kodi tako veliko, za majhno in ubogo mestice veliko preveliko stavbo na noge posta » da se bode in viti ? zdaj se kažejo posledice prevročega optimizma. ; na 251etno biskupovanje preuzvišenega Strossmajer-a; a Težka, pretežka butara je naložena zdaj blagima rodo danes Vam moram naznaniti, da nameravane j a vne ljuboma gosp. grofu Barbo-tu in gosp. Drag. Rudežu svečanosti ne bode in to zato ne, ker preuzvišeni go- ki brez hrupa žrtvujeta svojim sosedom toliko dejanske spod one slovesnosti sam ne želi. Naj Vam zato priob- in denarne pomoči, da bi zavoženi voz spravila na bolje^ cim iz dotične okrožnice v „Glasniku Djakovačkem tt > 1 U^UCWUO ^J V ili \J\J l y da ^avuA^ui > \ju o jJi av na xia e tudi perhorisciramo partikularizem v narodnih zade 285 vab t smo pri tacih napravah, ki zadevajo le čitalnico odar te misli, da je naša Dolenska stran v prvi vrsti pripomoći taki lokalni napravi. K j e pa je (Telegraf) je podalj sko Bistrico, ^Konj iz Maribora čez Sloven in mečen Pfeifer, da ni duha ne sluha Doklicana, oni „Narodov" njem zdaj, ko je zdatne pomoói za Dolensko stvar çotreba? Ni ga! — čeravno bi ne smel pozabiti, da daljšal čez Celje, od koder se bode Kakor k avec, VrAnsko in Podpeč v se iz Crnom lj a „Slov." pise, Lj u b 1 j po di glasovit t ojegova družnika dr. Vošnjak in dr. Žarni k sta kot v obrtnijsko Dobili so zdaj tudi taisti gospodje, ki so krivo dělali, zatožne liste iz Novomesta. zbornico ondi niso ustavlj pokrovitelja „narodnega doma" iz Ljubljane prifrčala v Kakor se gospodom na nosu bere, niso tega nič kaj I- ___/Nrtf a ria attalû klo/YACil Atrifíi fûm aIi 4- rk rv» li r] a m n t Sól! T^ h i vin a r» a 11 Ir n rrnrv A« v> n í î r> U a /«•<. ^ » jjovomesto po svoje „ blagoslovit" temelj temu domu! Ljubljane. (Iz seje dež. odbora 20. avg.) Deželna Pri nas velika vroćina in jako huda suša. Ni neumnosti tako v kolosalne, da bi ne bil lada se je naprosila, da razpiše 6 izpraznjenih baron že v svet poslal kak nemčursk časnik; vse pa presega iriodnikovih štipendij za slepe otroke iz Kranj- najnovejša iznajdba Dunajskega časnika „Deutsche Ztg p* 1 % v i • • v • i i t • ta 1 • • 1 • 1 • ^ mm t^ « « skega > ki se pošljejo v šolo za slepe v Lioc. De- želni vladi se predlaga, da izpraznjeno Holdheimovo Bosniške ustaj UI.JUU.VJU« ^«fuia« „lyc^ov/uo , ki je te dni trdil, da pravi začetnik Ercegovinske in v s nekemu tipendijo za nemogluhe otroke dala prosniku v podporo za vstop v šolo nemogluhov v Go- ï « • ____yx ^ m n ^ mi XV m I v-v w ir» r>• ! > « L\ ^ i* ■ X #-v r% m^v /J I ^ « škof Strossmaj ) češ y da se usta] litik J0 .Ie v kateri se otroci slovenskih starišev na podlagi majer je tudi škof začela prav v njegovi škofiji ! Veliki nemški po namreč slišal zvoniti, da Ďiakovaški škof Stross biskal ter njeno osnovo in vodstvo in vspešno napre- Jeruzalemskeg rici, glovenskega jezika podučujejo. Poročilo deželnega odbornika g. Dežmana, ki je to šolo pred kratkem časom Rovanje učencev jako hvalil, je bilo na znanje vzeto. Na prošnjo obcine Vinica in sosedaih krajev, katero je deželni poslanec dr. vitez Savinšek izročil za napravo ^idanega mostu čez reko Kolpo na Hrvaško, je deželni odbor sklenil stopiti v dogovor s kralj, hrvaško Bosne, al „učenjak << preslišal, da škof Strossmajer nemški je to ma 1 kofa Bosniškega, kakor, na priliko, naš cesar naslov kralj ošla nam je prijetna vest i da se v Buk tu ustanovila čitalnica pod imenom „slavenska dru a žina Hrvatov, Slovence za znatni broj Slovanov, posebno Bolgarov, Srbov, in Poljakov, k ondi • % (Pobirki iz Časnikov.) z1v11 ) Laib. Tagbl (( z ne- vládo ter napravo tega mostu priporočati tudi Dunajski kako notranjo zadovoljnostjo prinesel nek razglas višega vladi. Poročilo odbornika Dežmana ki je po pri- državnega pravdništ liki pred kratkim časom deželno sadje- in vinorejsko nim pravdništvom paziti lolo na Slapu ogledal ter njeno vredbo in pa izgledno nom prijazni obdelane vinograde kakor tudi marljivost in vspešno ki ukazuje drugim držav na to, ,,da slovanski in Slova listi ne bi pri iz boj preveč h novic o Ercegovincih in Bosnjacih." Res ta napredovanje učencev jako hvalil in to šolo kot pravo turški list molči o vsih grozovitostih , katere uganjajo in vinorejsko šolo ne le za Vipavsko dolino, tem- vzelo se je na znanje sadje- več za celo deželo popisal Muzejnega kustoza drugo poročilo o najdbah ostankov od stavb na koléh iz predzgodovinske dobe na Ljub- Slovanov 7 Turki, tako, da bi se smelo misliti, da je „Tagblatt" Turški službi. Pa saj ni druzega razloóka med našimi obema enaka srd do v mčurji in Turčini v srcu ? Tagblatt" je po svoji obsodbi brž skočil lianskem močvirju pri Igu vzel je deželni odbor na na noge in pod naslovom: „Le potlačíte ga!" na čelo V - • • â « % m + % m m m * m % m m m • - • «11 w t I 1 • m a a « a znanje ter sklenil, da se Ljubljanski hranilnici in vitezu si pisal dva Gutmansthalu izreče zahvala za denarno podporo o na- kakor trdi besede ka. Naslov njegovi pisarij so ? daljevanji izkopavanja stavb na koléh, ter da se neko- rekla porotnikom Ker ki jih je neka narodna priča 71 Tagblatt u liko teh najdenih reči pošlje državnemu geologičnemu laži na kup svoj žive dni že v posvet poslal in si ravno zarad tega zavodu na Dunaj, in da muzejni kustoz znamenitejše pravdo Krečevo na glavo nakopal, mu one pra najdbe razstavi meseca septembra v Gradcu pri shodu nihče ne verjame, dokler si ne upa m naravoslovcev in zdravnikov. Sklenilo se je, da gresta Mi tedaj kritiki onega članka napišemo le naslov: povedati primarij deželne bolnišnice medic, oddelka in bláznice t in Tagblatt ko ter i j 7i Sp ( dr. Drag. Bleiweis in pa en tehnik ogledat bolnišnice za blázne v Gradec,. Brno, Prago, v Heppenheim Illenau, Karthaus-Briihl na Nemškem, in i v Birmingsberg se bode iu Konigsfelden na Svicarskem ; potem še določila osnova in stavba nove deželne bolnišnice za blázne za Kranjsko. (Gospoda Jožef Jarec iz Medvod in Ernest Kra- kmetijski šoli v Liebwerd-Tečnu na Ceskem) delata čast deželi. Novicar iz domaćih in ptujih Iz Dunaj i mar iz Skofje Loke, ucenca s • • V • bel i priliko kazati Av str i i ska? Kar zdaj diplomatom dezel. jbolj taj a na Turškem, Andrassy pa ima zdaj ali razume ali 7 ne kaj prava politika ama na visi je Jarec, v 1. letu te šole, je po spričalih , odstvo ravnokar poslalo družbi kmetijski, p ki Kdo pride za ces. namestnika namesti grofa Golubovskega v Ga l ici j o, še zmirom ni gotovo. Nove 7) Presse" voditelji napenjajo se na vse kriplj hočej med 20 učenci ; Kramar, v 2. letu, pa tudi p ministra Ziemalkovskeg 7 češ med 25 učenci. Jarec pa je bil še s tem počasten, da edini dobil po predlogu vodstva premijo s 100 gld., judom po godu pričakovati Goluhovskega stopi bivši minister grof Potock , da je Nemcem in vendar, da na mesto ako ; za jo Umrathova fabrika kmetijskih stroj kmetijske šole v Pragi pisala. ga volj převzetí to službo v n^jizvrstnejsega ucenca vise ^ njima dobi naša dežela kedaj zopet dve jako spo 8°bni učiteljski moči. Avstrij a in Ogerska imate zdaj 96 p h m i n i s t pokoj 7 ki na leto vlečejo 360.000 gold <8 za (Sedez c. okrajnega glavarstva in c. k. okraj Česko. Iz P r a g c. — „j.uu«hx nameravajo meseca septembra vsako nedelj Politik" piše, da Mladočehi drugod odnije iz Planine v Logatec) se po ukazu ministerstva p0 deželi napravljati ljudske shode , na v katerih hočej pravosodje in notranjih zadev prestavi 20. dne pri- vodo na svoj mlin napeljevati. Narod Ceski pa pozná " o d n i P HÉM Iéhímbéíbh Béém m (Imenovanje.) Franc Šu klje pride iz Noveg mesta za profesorja na Ljubljansko, Karol G1 12 Ptu pa braz že od daleč tako, kakor se spozna judovski hav- če si te ljudi, če tudi si krinko liberalnega hinavstva denej UVll^JU^ \J U UCilV^U »iHUVI. ^^ WJ/VMUW JWVAV f Iu zirar, ki je tako silen, da čez oken nazaj priiez na Kranjsko gimnazijo ga skozi vrata na ulice gel (C 286 Hrvaško. Iz Zagreba 23. avg dne se je začel deželni zbor. Ban Mažuranić je bral kraljevi reskript. Razen nekaterib virilistov bilo je pri- Danes dopol- in ga tako privezanega od Strižne do Novega i ah ČujoČih kakih 60 poslancev. Vrlo pomenljive so okol- nosti , pod katerimi bodo zborovali zastopniki trojedne kraljevine, ako se pomisli, da na meji njeni prelivajo kri bratje njih ™ twî íovi!™ i« ^ûm \ tukaj ga ubili, mu glavo odsekali in na kol tak nil i! — In take divjake še branijo in zagovarjaî nemčurski casnikií! — Iz Stare Gradiške se znanja: Navdušeno ustajajo kristjani povsod s sekir po krvi, jeziku in veri in motikami, ker druzega orožj Navdušenost ogromna se kaže povsod za sveto za katero s curkoma teče kri v Ercegovini in darovi se očitno in brez zadržka na- poleg Vrbasa vse je na reč , Bosni biraj o za siromaško rajo, predsednik sosedne in vse se čudi y da deželni ali čaj st i ski ogah nimajo. Do Vrbasa ami Lozinka njih 7 boda! — Najnovejse novice iz Žavalj da so Turki od Bis ča (trdnjave) nagrnili m *mrt poro. v pomoč o > naše slovenske dežele granici v Bj 7 na Kranjskem zabraňuje, kar dopušča vlada tukaj om e j basa, bila samo na Turško Hrvaško in m v Dalmaciji! Ogersko. IzBudapešta. državni zbor za leto 1875 do 1878 so dovršene: mini- se. kd B milj Je da je ustaja se pričela na Srb ko je dozdaj Bosniška ustaje TT t.. ^ t0 ^ y na Drini, kakih od močvirnih obál Save Volitve poslancev za poleg obali jih 7 leži mnogo mrtvih Bosnjakov ubil , misli se pa, da so Turki zopet --«----- ---- ----~ "------7 --------------7 J*" J" «« f«, -t^ttw^j sterska stranka je sijajno zmagala; zbor se začne 28. prišli in posekali ljudi. Iz Staregradišk dne t. m.; govori se, da Njegovo Veličanstvo ga osebno t. m. prišlo poročilo odpre. Poslancev vseh skupaj je 447, med dinih 329; opozicija jih šteje le kakih 79. Magjari dijo nebesa odprta, Tisza je vsegamogoČen, temi je via- in do 3000 7 da 20 milj od Vrba8a ■da na Kugljanih ne vé sem je 23 Je pet pribežalo 2000 ljadi jim tihoma 7 novcev ne manjkalo tako, da se v ce vi-bi zdaj se na- govori od posojila. goveje živine, konj, svinj itd. Vozečim bilo je milo videti matere z otročiči . *,aročji in na ram ah, ki so bežale pred silo Turško* lakomni špekulanti pa se mastijo z nesrećo siromaške se danes po Savi w • » V Tursko. Od konca do kraja sveta, kjer koli biva raj Slovan, plameni mu srce za brate svoje, gi in po nič kupujejo živino. 7 da v Albanskih planinah se Iz B e i i g r a d se upor jugu .--, ——-----«v, — —-r in da iz Bolgarskega beži mnogo rodovin v Srbijv, je splošni pogovor. Pa tudi drugi narodi so se jeli za- je znamenje, da tudi v Albaniji se skoro vname ustajž u s taj ) kar nimati za- n j e, jvci jc ico va^ou puoioi ? »»ju uuuy tudi Srbi stopili na bojišče. Prejšnje neodločno mini- ker Je res vazen postal kajti zdaj bodo iz Z Bih a ča přišel telegram 23 avgusta, da 7 se okoli sterstvo Srbsko je odstopilo, klical: „ali v vojsko s Turki, knez 7 kateremu je narod 20 do 60 let grabi za orožje, blizo granice Hrvaške raja organizira ; vse od ali pa s stola", je po- motike sekire, handžare, kose m Aiivm . v »wjoay o j. ut »»» , m*» jk/t. w , jv j/v. ^uuuat ? pUSek JO picuuaiu,--U U U l » i C U I tt U 1 S K e klical edinega in pravega možaka Ristica, da sestavi pa, da je bil 23. avg. hud boj v Podgradci, Kazaizovici premalo od St Gr adišk novo ministerstvo akcije. In res so nam došli že tele- in Marti grami izBeligrada, ki naznanjajo, da sta prvi in hladnokrvnim speh pa ni še znan. drugi red narodne vojne Srbské (okoli 80.000 mož) že u s ta j potlače novicam vladnih listov, ki poročaj Po vsem tem da bo 1 poklicana v orožje, da je navdušenost velikánská in da več krvi prelite na mírném potu, ni verjeti, je že pre vojska mora biti. To je menda tudi napotilo Avstrijo, isuwiuwyu. — ^auarsiii list ,,/jemijaK." Konsu Prusijo in Rusijo, da so v Carigradu po svojih poslan- da ni v Dalmaciji nobene zapreke tištim, ki hocej Dalmacij Zadarski list Zemljak" konstatira 7 iti cih zahtevale od sultana, naj orožje toliko časa miruje 7 v dokler se ne nič o tem zvé, kaj vedeti, ker uporniki hočejo; Turška noče Ercego se vmes vtika tudi Angleška ki hoče s Francosko skupno v dogovor stopiti s Turčijo. Posredovanje do zdaj nima nobenega vspeha tudi pri upornikih ne, dasiravno so jim te vojne moči naznanile, da, če se s Turčijo ne pogodé, nimajo se od njih ni- 7) pornikom na pomoč List namreč piše V3akim parobrodom se pripelje Slovencev raznega gredó roda brani cez mejo, samo pornikom na pomoč, pa nihče jim ne oboroženi ne smejo « — kake pomoci nadjati. Med tem uporniki napredujejo 13. zapisnik doneskov za dr. Costov spominek za katerega so darovali ? posebno v Ercegovini. Turkov je pri Kleku sicer sto- gospodje: dr. Jernej Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani pilo na suho 1030, al ker so jim pota v Ercegovino 10 gold., Anton Krčon, župnik v Rudniku 1 gold. uporniki zastavili, ne morejo z mesta. Derviš-paša jim nez Kovačič, dekan v Trebnjem je poslal naproti četo z Mostara , pa tudi teh ne pusté kaplan v Trebnjem ------------ - gold. bilo več bitev , v uporniki naprej. Okoli Trebinj je pondeljek glavni naskok upornikov na trdnjavo Dobernicah gold. gold. > Ja« Josip Jaklič Ignacij Kutnar kaplan r v 7 ki se gold. 7 7 Anton Třepal, administrator v Seli gold., Jakob Marolt, župnik pri Sv. Križu bo morala podati. Upornikom, katerih vodja je tu jako Anton Nemec , kaplan pri sv. Trojici 1 gold., Jane& izurjen mož in vajen vojak Ljubibratic pri tej Sular 7 župnik v Trebelnem priliki prišlo v roke mnogo živeža, střeliva in orožja. Cr- kaplan v Trebelnem nogorci vhajajo v celih trumah čez mejo ustajnikom na pomoč gold. 7 gold. Franjo Svajgar r Slabše gre upornikom v Bosni, ker jim manjka vsega, vodij , orožja, střeliva in živeža. Več tisuč žensk, otrok in starčkov je pribežalo na Hrvaško Turških več zemljo. Prvi hip so pa uporniki vendar-le čet prenaglili in potolkli, pri Kostajnici je bila 18. t. m. huda bitka. Turki so imeli tak strah tu Žitna cena v Ljubljai i 21. avgusta 1875, Vagán v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 10. banaŠk» 7 da 5 fl. 31. fcursice 3 fl. sorsice 4 fl. 10. rži 3 fl. 10. SO se še celó deca oborožili in po lahka obuvala, da morejo lože v hribe pobegniti. trgu těkali; obuli jeČmena 2 fl. 70. prosa 2 fl. 40. ajde 2 fl. 60. ovsa 2 A SO VSI 10. 7 Stare Gradiške, Kozarske Kostanjice, v planine, med Savo Od in Uno do Krompir 1 fl. 50. Dubici, Predoru je vse na nogab. Za Kursi na Dunaji 20. avgusta. glavnega poveljnika Turške armade v Ercegovini je imenovan Nedjib-paša. — 20. dne t. m. so Turki 5% metaliki 69 fl. 55 kr. Narodno posojilo 74 fl. — kr. Ažijo srebra 101 fl. 55 kr. Napoleondori 8 fl. 94 kr. Bosniškega duhovna Tadića konju na pri vez al i Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blaznikovili dedicev v Ljublj