KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
14.
kos.
V LJUBLJANI, dne 17. februarja 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
125. Zakon o obvezni telesni vzgoji.
126. Pravila o obliki, sestavi in oznamenovanju mer in priprav za merjenje suhih tvarin in o mejah njih točnosti.
127. Poročilo ministrstva za finance glede obveznic vojne škode.
128. Razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občini Cerkvenjak.
129. Razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občini
Ščavnica.
130. Razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora v občini Slovenja vas.
Zakoni in kraljevske uredbe.
125. Mi ALEKSANDER T.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933., v svoji VIL redni seji, ki jo je imela dne 17. novembra 1933. v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933., v svoji V. redni seji, ki jo je imel dne 29. novembra 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon o obvezni telesni vzgoji.*
ki se glasi:
81.
Da se mladina telesno, nravno in nacionalno dvigne, se uvaja obvezni pouk telesne vzgoje za vso moško in Žensko mladino kraljevine Jugoslavije po vseh šolah in za vso moško mladino zunaj šol od dovršene osnovne (nadaljevalne) šole do dovršenih 20 let starosti.
§ 2.
Obvezni pouk mladinske telesne vzgoje se izvaja za eolsko mladino vseh državnih, samoupravnih, konfesio-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne februarja 1934.. št. 2G/VI/G1.
nalnih in zasebnih šol, izvzemši univerze in tem enake šole, po učnem načrtu in programu (predpisanem po ministru za telesno vzgojo naroda v soglasnosti s po-edinimi ministri, v katerih pristojnost te šole spadajo).
§ 3.
Od obveznega pouka telesne vzgoje zunaj šole se opraščajo zavezanci začasno, ali stalno.
Začasno so oproščeni: zavezanci, ki imajo nalezljivo bolezen ali bolezen, ob kateri je telesna vzgoja nemogoča ali ozdravitvi v škodo, ves čas, dokler traja; stalno pa so oproščeni zavezanci, ki imajo trajno nalezljivo bolezen in tudi osebe s trajnimi umskimi nedostatki ali telesnimi hibami, zbog katerih bi bila telesna vzgoja nemogoča.
§ 4.
Zavezanci, ki so po tem zakonu zavezani obveznemu pouku telesne vzgoje, kakor tudi njihovi roditelji, varuhi (skrbniki) ali poslodavci so oproščeni vseh taks za vse vloge in potrdila, ki se nanašajo na obvezno telesno vzgojo.
§ 5.
Vsak zavezanec mora hoditi k obveznemu pouku telesne vzgoje v kraju svojega stalnega bivališča ali v čigar okoliš za obvezno telesno vzgojo spada kraj njegovega stalnega bivališča.
Če izpremeni zavezanec pouka telesne vzgoje kraj stanovanja, mora nadaljevati v 30 dneh obvezni pouk telesne vzgoje v kraju, kamor se je doselil.
§ 6.
Zavezanci, ki so zavezani obveznemu pouku telesne vzgoje, a vstopijo prostovoljno prej v stalni kader, so oproščeni obveznega pouka telesne vzgoje.
§ 7-
Obvezni pouk telesne vzgoje za mladino zunaj šol
Zvain:
se izvaja:
1.	v prazniškib tečajih;
2. v sokolskih društvih in četah, v društvih in napravah (ustanovah), ki jim je namen telesna vzgoja, ob pogojih tega zakona.
§ 8.
Za vsak okoliš narodne osnovne šole se osnuje po številu zavezancev in razmerah naselja eden ali več prazniških tečajev, v katerih se vrši poedinični in skupni pouk telesne vzgoje.
Minister za telesno vzgojo naroda predpiše način osnavljanja, ustroja in delovanja v prazniških tečajih.
§ ‘J-
Minister za telesno vzgojo naroda sme dali društvom in napravam, navedenim v § 7., točki 2., dovolitev, da vrše obvezni pouk telesne vzgoje po tem zakonu, kolikor ustreza ta pogojem, ki ji t predpiše minister za telesno vzgojo naroda.
Minister za telesno v.gojo naroda lahko to dovolitev ukine, če tako velevajo i iteresi obveznega pouka telesne vzgoje.
Zavezanci obvezne telesne vzgoje so oproščeni, če so člani društev, navedenih v § 7., točki 2., dolžnosti, hoditi v prazniške tečaje, dokler opravljajo dolžnost telesne vzgoje v navedenih društvih in napravah.
§ 10.
Pouk v prazniških tečajih je brezplačen.
Zavezanci teh tečajev ne plačujejo ne vpisnine ne šolnine ne kakšnih drugih davščin za pouk.
§ It-
Obvezni pouk telesne vzgoje v prazniških tečajih društvih in napravah, omenjenih v § 7., točki 2., se vrši po učnem načrtu in programu, predpisanem po ministru za telesno vzgojo naroda.
S 12.
Zavezanci obvezne telesne vzgoje se morajo najmanj enkrat na leto zdravniško pregledati. Zdravniški pregled zavezancev v prazniških tečajih, sokolskih društvih in četah opravljajo brezplačno šolske poliklinike, sreski sanitetni referenti (banovinski zdravniki in zdravniki zdravstvenih občin) in občinski zdravniki.
Zdravniški pregled članov društev in naprav opravljajo zdravniki teh naprav.
§ 13.
Pouk v prazniških tečajih se vrši na odprtem prostoru in v državnih, banovinskih, konfesionalnih in samoupravnih šolah in v drugih zgradbah, ki utegnejo rabiti temu namenu po krajevnih potrebah.
§ 14.
Obvezni pouk telesne vzgoje zunaj šole vodijo:
1. v prazniških tečajih učitelji, telovadni učitelji in osebe s kvalificirano izobrazbo, določeno po ministru zn telesno vzgojo naroda;
2. v društvih in napravah, navedenih v § 7. točki 2 . osebe iz društev in naprav samih, ki imajo za to dovolitev ministra za telesno vzgojo naroda.
§ 15.
Osebe, določene za učitelje v prazniških tečajih, morajo opraviti poseben učiteljski izpit pred komisijo, ki jo odredi minister za telesno vzgojo naroda.
V ta namen otvori ministrstvo za telesno vzgojo naroda po potrebi tečaje za učitelje telesne vzgoje.
§ 16.
Ministrstvo za telesno vzgojo naroda določi po svojih proračunskih sredstvih nagrado osebju, ki deluje in nadzira v prazniških tečajih.
§ 17.
Vrhovni nadzor nad poukom telesne vzgoje vrši minister za telesno vzgojo naroda po občnih upravnih oblastvih, ki se jim po potrebi dodele strokovni referenti (nadzorniki obvezne telesne vzgoje).
Občna upravna oblastva organizirajo prazniške tečaje, izdajajo potrebna navodila in skrbijo za pravilno izvajanje obveznega pouka telesne vzgoje.
§ 18.
Dopisovanje prazniških tečajev se šteje zji službeno in je oproščeno vseh taks in poštnin.
§ 19. k
Na zahtevo ministra za telesno vzgojo naroda odrede lahko resortni ministri, odnosno bani poedine državne, banovinske in tudi druge samoupravne uslužbence, da opravljajo poleg svoje redne dolžnosti tudi dolžnosti učiteljev, nadzornikov in njihovih pomožnih organov pri obveznem pouku telesne vzgoje.
Ti .uslužbenci morajo vršiti njim odrejene dolžnosti vestno in marljivo; zaradi nerednosti in kršitve dolžnosti pa se kaznujejo s kaznimi, določenimi v XI. poglavju zakona o uradnikih.
§ 20.
Zaradi ustroja in poslovanja obveznega pouka telesne vzgoje je dolžnost občinske uprave:
1. izdelati vsako leto do dne 1. junija s pomočjo voditeljev matičnih knjig po rojstnih letih spiske vse mladine zunaj šol, ki je zavezana obveznemu pouku telesne vzgoje po tem zakonu, in jih izročiti pristojnemu upravnemu oblastvu;
2. določiti potrebne prostore za opravljanje prazniških tečajev, kolikor razpolaga s takimi prostori;
3. določiti sporazumno s pristojnimi oblastvi telesne vzgoje prikladno zemljišče (teren) za izvršitev obveznega pouka telesne vzgoje, kolikor s takim razpolaga;
4. trpeti vse stroške za opravljanje prazniških tečajev tudi glede pisarniškega materiala;
5. voditi v sporazumu z učitelji in pristojnim obla-stvom nadzor nad pravilnim in rednim opravljanjem prazniških tečajev in zdravniških pregledov kakor tudi po potrebi skrbeti za to, da se vzdržujeta v tečajih red in disciplina;
6. s svojim stalnim sodelovanjem vobče pripomoči, da sp izvain obvezna telesna vzgoja v smislu tega zakona;
7. skrbeti za sklad orazniškega tečaja.
§ 21.
Pri vsaki občinski upravi se ustanovi sklad prazni-*kega tečaja; vanj se stekajo darila, drugi dohodki in vse kazni, izrečene zaradi neizvrševauja tega zakona.
Ta sklad upravlja in oskrbuje občinska uprava sporazumno s pristojnim oblastvom.
Denar iz teh skladov se uporablja samo za potrebe vzdrževanja dotičnega prazniškega tečaja.
§ 22.
1. Zavezanci obveznega pouka telesne vzgoje, ki so v šolah, njih roditelji, varuhi (skrbniki) in poslodavci spadajo, če se pregreše zoper ta zakon, pod disciplinsko kaznovanje šol, v katerih so zavezanci.
2. Zavezanci obveznega pouka telesne vzgoje zunaj šol se kaznujejo, če so v društvih in napravah, navedenih v § 7., točki 2., zaradi neizvrševauja obveznosti iz tega zakona po disciplinskih pravilih teh društev in naprav.
8.	Zavezanci obveznega pouka telesne vzgoje v praz-niških tečajih se kaznujejo zaradi neizvrševauja in kršenja tega zakona na prijavo tečajnega učitelja po občnem upravnem oblastvu prve stopnje z opominom, ukorom, v hujših primerih tudi z globo od 5 do 500 dinarjev ali zaporom do 5 dni.
Z isto kaznijo se kaznujejo tudi njih roditelji, varuhi (skrbniki) in poslodavci, če povzroče neizpolnjevanje ali neposlušnost zavezancev.
'4. S kaznijo iz točke 3. tega paragrafa se kaznujejo tudi tretje osebe, ki kakorkoli povzroče, da se ne izpolnjujejo obveznosti po tem zakonu bodisi po zavezancih njih roditeljih, varuhih (skrbnikih) ali pa poslodavcih
5.	Kdor javno ali kakorkoli drugače pozi vije na odpor ali neposlušnost proti oblastvom ali proti kakšnemu uslužbencu, označenemu v tem zakonu, se kaznuje z zaporom do leta dni.
Kdor izpostavlja oblastva ali uslužbence, vršeče uradno dolžnost po tem zakonu, posmehu ali preziranju, se kaznuje z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 5000 dinarjev.
Na prijavo tečajnega učitelja za obvezno telesno vzgojo opravi pristojno redno sodišče po uradni dolžnosti preiskavo (poizvedbe) in razsoja o teh kaznivih dejanjih.
§ 23.
Zavezanci obvezne telesne vzgoje, ki drvrše v letu 1934. 20 let starosti, so oproščeni obveznega pouka telesne vzgoje.
§ 24.
Vsaka občina mora v 3 mesecih po razglasitvi tega zakona izdelati s pomočjo voditeljev matičnih knjig po rojstnih letih spiske vseh tistih oseb zunaj šol. ki so v dotični občini zavezane obveznemu pouku telesne vzgoje.
§ 25.
Minister za promet se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za telesno vzgojo naroda poseben Pravilnik o ugodnostih na železnicah, ladjah in ostalih Prometnih sredstvih v državni eksploataciji za zavezance, učitelje in nadzornike in njih pomožne organe ob skupnih vežbah in d runih potovanjih po poslih obveznega pouka telesne vzgoje.
§ 26.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, da predpiše posebno uredbo o olajšavah glede obveznosti služitve v kadru za osebe, ki so zahajale k pouku in uspešno opravile svojo obveznost telesne vzgoje.
§ 27.
Zaradi izvrševanja tega zakona v proračunskem letu 1933./1934. se dovoljuje za vse osebne in materialne razhodke kredit v znesku 2 milijonov dinarjev. Minister za finance dh to vsoto na razi>olago ministru za telesno vzgojo naroda iz proračunskih rezervnih kreditov proračuna za leto 1933./1934. in iz drugih sredstev, s katerimi razpolaga.
§ 28.
Natančnejše določbe o izvrševanju tega zakona predpiše z uredbo in pravilniki minister za telesno vzgojo naroda.
§ 29.
Ta zakon stopi	v veljavo,	ko	ga kralj podpiše, obvezno	moč pa dobi, ko se razglasi	v »Službenih novinah«.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo
V Beogradu, dne 17. januarja 1934.
Aleksander s. r.
Minister	Predsednik
za telesno vzgojo	naroda	ministrskega sveta
dr. Lavoslav Hanžek s. r. in minister za kmetijstvo Videl	dr. M. Srškič s. r.
in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, (Sledijo podpisi ostalih minister pravde	ministrov.)
B. Maksimovič s. r.	(M. P.)
Uredbe osrednje vlade.
126.
Na osnovi člena 20. zakona o merah, njih rabi ▼ javnem prometu in nadzorstvu nad njimi predpisujem nastopna
pravila
o obliki, sestavi in oznamenovanju mer in priprav za merjenje suhih tvarin in o mejah njih točnosti.*
I.	Valjasto mere.
Dopustne velikosti.
Člen 1.
Mere za suhe tvarine se smejo izdelovati ▼ tehle
velikostih:
50, 20, 10, 5, 2 in 1 liter,
5, 2 in 1 deciliter,
5, 2 in 1 centiliter.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	marca 1933., št. 54/XVI/170. — Zakon gl. »Uradni lisk št. 252/70 iz 1. 1928.
Snov.
Clen 2.
Dovoljeni so:
Les, jeklo, železo, mod, bron, baker, nikelj, po-kositrena ali ponikljana pločevina in vse druge kovine, ki imajo podobno trdnost in odpornost.
0 tem, ali naj se tudi druge kovine pripuste za rabo, odloča osrednja uprava za mere in dragocene kovine, ko je preizkusila njih fizikalne in kemično lastnosti.
Oblika.
Člen 3.
1.	Mere za merjenje suhih tvarin, kovinske in lesene, se izdelujejo v obliki valja, čigar višina je enaka premeru.
Njih razmerja,	zaokrožena na milimetre, so tale	
Velikost mere	notranji premer	višina
	milimetrov	milimetrov
50 litrov	399	400
20 litrov	294	295
10 litrov	234	233
5 litrov	185	186
2 litra	137	136
1 liter	108	109
5 decilitrov	86	86
2 decilitra	68	64
1 deciliter	50	51
5 centilitrov	40	40
2 centilitra	29	30
1 centiliter	23	24
2.	V razmerjih, določenih v prednji točki, so dopustni za premer tile odstopki:
pri merah za 2 decilitra in manj:	1	milimeter,
pri merah od 5 decilitrov do 2 litrov: i 2 milimetra,
pri merah za 5 litrov in več: j_o%.
Višine mer, določene v prednji točki, so približne; ravnajo se vedno po velikosti premera.
Ti odstopki se smejo dovoliti samo tedaj, če se v prostornini mere ne pojavijo razlike, ki so večje od dovoljenih (čl. 6. teh pravil).
Sestava.
Člen 4.
1. Mere za suhe tvarine se morajo izdelovati po načrtih osrednje uprave za mere in dragocene kovine.
2. Vsaka mera za suhe tvarine mora. kadar se postavi na ravno, horizontalno položeno podstavo, stali s svojo višinsko osjo navpično.
3. Gornjo mejo prostora za merjenje predstavlja ravnina, ki gre skozi gornji rob (vrh) mere.
4. Gornji rob mere moja biti povsem raven, dovolj močan ali dovolj ojačen, da se vzdrži oblika mere in da ostane rob v isti ravnini.
5. Mere od 2 litrov do 1 centilitra se opremijo z ušescem, mere za 5 litrov in več pa z ročajem. Mere za 5 litrov se smejo izdelovati tudi brez ročaja.
6. Mere so lahko na notranji strani prepleskane s tanko plastjo, ki se ne sme luščiti.
7. Pločevinaste mere za suhe tvarine se smejo izdelovati iz več kosov s stapljanjem (spajanjem) ali za-kovtčenjem ali pa iz enega kosa s stiskanjem, kalupa njem ali litjem.
8. Ostenje mer mora biti debelo in trdno, da je odporno zoper vplive pri uporabi in da se dajo morebitne poškodbe lahko spoznali.
9. Gornji in spodnji rob mere se morata ojačiti po tem, kakor je pač mera izdelana; bodisi da se enostavno opasa stransko ostenje ali vtakne žica pod rob ali pa pritrdijo posebni obroči.
Lesenih mer, katere so izdelane iz enega masivnega kosa, ni treba ojačiti z okovom ali obročem.
10. Nadmera in razdelba mere na manjše dele nista dovoljeni.
11. Pri kovinskih merah mora biti dno ravno, dovolj močno in vzporedno s površino mere. Pri merah za 2 liti a in manj mora biti s stranskim ostenjem prav tako spojeno kakor pri tekočinskih merah. Pri večjih merah, kjer so dovoljene tudi druge trajne zveze, se mora dno razen tega ojačiti s preponami, ki so odzunaj pritrjene ali pribite. To ojačenje se sme opustiti pri merah od 5 do 10 litrov, če jamči že sam način izdelave za potrebno moč dna.
12. Lesene mere za suhe tvarine se izdelujejo iz dobro posušenega lesa. Mere (merniki)* (čijih plašč je izdelan iz upognjenega lesa) se smejo izdelovati v vseh dovoljenih velikostih, mere iz dog v velikosti od 50 do 5 litrov, iz enega kosa izrezane mere v velikosti 1 litra in manj.
13. Dno lesenih mer sme biti sestavljeno iz več kcsov, a ko so ti kosi medsebojno trpežno spojeni.
Debelina dna mora znašati	pri	merah:	>
za	20	in več litrov najmanj	18	milimetrov,
za	10	litrov najmanj	15	milimetrov,
za	5	litrov in manj	io	milimetrov,
ter mora segati približno za eno tretjino svoje debeline čez notranji rob stranskega ostenja prav do zunanje površine mere, tako da sloni ostenje na dnu.
Ostenje mere je lahko izdelano iz enega samega kosa.
14. Mere za 10 litrov in več morajo biti opremljene z okovjem iz ploščatega železa, da se na ta način okrepi medsebojna zveza obeh koncev stranskega ostenja in dna s površino ostenja. Pri merah za 50 litrov sestoji to okovje iz najmanj treh, pri merah za 20 in 10 litrov najmanj iz dveh ploščatih želez, ki se križajo pod dnom, vzpenjajo po ostenju in pritrjujejo na okov, ki oklepa gornji rob (vrh). Eden izmed okovov mora pokrivati sestavno črto stranskega ostenja.
15. Pri merah za 50 litrov, katerih trdnost ni drugače dovolj zavarovana, se mora v smeri premera, ki sega skozi sestavo stranskega ostenja, vdelati' železna prepona, čije gornja površina leži v ravnini gornjega roba mere, njuna sredina pa je spojena z dnom z železno palico.
8 prepono se lahko opremijo tudi mere za 10 litrov in manj.
16. Ročice na merah morajo biti tako pritrjene, da leže njih ploščati konci na nasprotnih straneh in ne zadevajo v potek dotikajočih se letnic. Sestavo stranskega ostenja mora pokriti ena izmed ročic ali pa se mora v polovični višini mere zavarovati še s posebno zakovico.
17. Pri lesenih merah, ki se izdelujejo iz dog, morajo biti doge debele
* V izvirniku r varidjakic, našim lesenim meram podobna mera, ki se rabi v južnih delih države.
pri merah za 50 litrov najmanj 12 milimetrov,
pri merah za 20, 10 in 5 litrov najmanj 10 milimetrov.
" ' Mere za 50, 20 in 10 litrov se morajo opremiti s tremi, mere za 5 litrov z dvema obročema. En rob gorkega, odnosno spodnjega obroča mora biti v isti ravnini z gornjim, odnosno spodnjim robom dog. Vse doge morajo biti na svojih končnih mestih pritrjene za gornji obroč z žreblji, ki gredo skozi nje in čijih glavica mora biti ploščata. Drugi obroči se pritrdijo na doge, pri merah za 50 in 20 litrov najmanj s šestimi žreblji, pri manjših merah pa najmanj s štirimi žreblji. Gornja površina mora biti ravna. Na zunanji strani dna mer za SO litrov se pritrdi navpično na doge, iz katerih je dno sestavljeno, kovinska vez, ki mora biti najmanj 20 milimetrov široka in 1 milimeter debela. Pri merah za 50 litrov se morata dve točki gornjega roba posode spojiti z železno prepono, široko najmanj 15 milimetrov, jo spaja z dnom železna palica s premerom najmanj 10 milimetrov.
Oznamenovanje.
Člen 5.
1. Prostornina se oznamenuje v litrih, decilitrih ali centilitrih, in sicer ali izpisano z besedami ali pa z zakonitimi kraticami: 1, dl in cl.
2. Oznamenovanje se vrši na kovinskih merah z udarom, vtiskom ali vrezom, na lesenih merah z vžigom. Pri kovinskih merah za 5 in več litrov se mora, pri manjših kovinskih merah pa se sme prostornina oznamenovati tudi na pritrjeni kovinski ploščici, ki mora biti zavarovana z uradnim žigom.
3. Na kovinskih merah, razen če so iz železne pločevine, se mora za jamstvo, da je snov dobre kakovosti, odnosno da je prevleka iz kositra in niklja brezhibna (izdelana kakor treba), označiti ime proizvajalca dotične mere ali njegov prijavljeni tvorniški znak.
Dopustni odstopki.
Člen 6.
I. Ob prvem pregledu niso dopustni glede prostornine večji odstopki, ko tile:
za 50 litrov ...				
ii	20 litrov . . . ,		. ... 100	11
11	10	litrov . . . .		
ii	5	litrov . . . .		
n	2	litra . . . ,		11
	1	liter . . . .		11
ii	5	decilitrov . . ,	. . . . 5	11
ii	2	decilitra . . ,	2	si
ii	1	deciliter . . ,	*>	11
ii	5	centilitrov . .		11
11	2	centilitra . . .	2/ > • • • /3	u
ii	1	centiliter . . .	, . . . */*	11
II. Za občasni pregled so dopustni glede prostornine dvakrat večji odstopki od onih, ki so predpisani za prvi
Pregled.
III. Kaznivo je rabiti v javnem prometu mere za s,,he tvarine,* čijih odstopek glede prostornine je trikrat ^jl^od odstopka, veljavnega za prvi pregled.
~	* V izvirnem besedilu napačno: > tečnost« (tekočina).
UP- ured.
Žigosanje.
Člen 7.
1. Žig za prvi pregled se udarja:
a) pri kovinskih merah tik pod gornjim robom, odnosno pod gornjim obročem;
b) pri lesenih merah z železnim okovjem na zakovice ali vijake itd., ki varujejo zoper snemanje gornji obroč in dno mere;
koder ni okovja (varidjaki), se vtisne merski žig neposredno pod gornji rob, potem zunaj pri dnu in znotraj v sredi dna;
pri merah iz enega kosa se vtisne žig v les neposredno pod gornji rob;
c) pri merah, ki so sestavljene iz več kosov, se mora zavarovati z žigom zveza med posameznimi poglavitnimi deli;
č) pri merah, kjer je prostornina označena na ploščici (čl. 5., točka 2.): na posebej pripravljena mesta, kjer je ta ploščica zavarovana zoper snemanje.
2. Žig za občasni pregled se namešča poleg žiga za prvi pregled pri gornjem robu mere.
3. Pri merah iz trde kovine se udarjajo žigi na posebne kositrene kapljice, pri merah iz mehkih kovin pa v snov mere. Pri večjih merah (lesenih in koviftskih) z železnim okovjem se udarjajo žigi na glave bakrenih zakovic ali na kositrene kapljice, s katerimi se zalivajo glave zakovic.
4. Mesta, kamor je treba vtisniti žige, so določena in označena v konstrukcijskih načrtih posameznih merskih vrst.
II.	Mere za suhe tvarine za posebne namene.
Dopustne velikosti.
Člen 8.
Mere za suhe tvarine za posebne namene v obliki valja, zaboja ali okvira smejo imeti prostornino enega hektolitra ali celih mnogokratnikov enega hektolitra. Posode za preveznjenje, posode za spravljanje (rudarska samokolnica, rudarske keblice) in vagončki za spravljanje se smejo izdelovati s poljubno prostornino.
Snov.
Člen 9.
Dopustna sta les in kovina.
Oblika.
Člen 10.
1. Valjaste mere imajo obliko valja s krožnim odsekom; višina valja se giblje med 00% in 100% velikosti merskega premera. Razmerja posod za 2 in l hektoliter so tale:
Prostornina	Premer	Višina
v milimetrih
2 hektolitra	634—748	034—449
1 hektoliter	503—596	503—358
2. Pri zabojih mora biti površina dna pravokotna; njih stranice morajo stati navpično na dno. Vendar pa so med dolžino in širino dna in dolžino in širino površine na vrhu mere dopustni odstopki do V« globočine merila.
Pri merah nad 2 hektolitra sme biti dolžina dna največ dvakrat tolikšna ko širina. Druga razmerja so lahko poljubna.
Zaboji za 2 in 1 hektoliter morajo imeti tale razmerja:
Prostornina	Dolžina	Širina	Globočina
v milimetrih
2 hektolitra	585—625	585—625	585—512
1 hektoliter	464—625	464—500	464—320
3. Mere v okvirni obliki morajo imeti pravokotno omejene robne površine. Stransko ostenje ne bodi nagnjeno proti spodnji robni površini izpod 45°, nasprotno ostenje pa naj Ima isti naklon.
4. Posode za preveznjenje in spravljanje ter vagon-čki za spravljanje smejo imeti poljubne oblike, vendar mora biti mogoče, da se preizkusi prostornina dovolj zanesljivo z enostavnim merjenjem in računanjem. Pri takih posodah v obliki valja ali soda mora biti višina najmanj enaka premeru ali srednji vrednosti vseh premerov.
Sestava.
Clen 11.
1. Prostor za merjenje omejuje pri vseh merah površina, roba, pri merah v okvirni obliki pa površine robov.
2. Lesene mere valjaste oblike so narejene iz dog iz trdega .ali mehkega lesa. Debelina dog znaša 15 do 20 milimetrov. Doge se morajo opasati s tremi železnimi obroči, širokimi 30 do 40 milimetrov in debelimi 1 milimeter. En obroč stoji pri dnu, drugi v ravnini z gornjim robom, tretji pa v sredi med obema. Dno je treba opremiti s prepono. Na zunanji strani se pritrde na doge dve navpični, 20 do 30 milimetrov široki železni vezi.
3. Vse druge lesene mere morajo imeti železno okovje, ki varuje robove in zveze stranskega ostenja med seboj in z dnorii. Spojni drogovi med stenami, prepone itd. smejo samo pri posodah za preveznjenje in spravljanje in vagončkih za spravljanje segati v merilni prostor. Lesene mere so znotraj lahko obložene z železno pločevino. Obloga mora biti na spodnji železni okov pritrjena z zakovicami ali vijaki.
4. Pri vseh kovinskih merah mora biti dno spodaj ojačeno z rebri ali na kakšen drug način. Izjema je dopustna pri železnih posodah za preveznjenje in spravljanje in pri vagončkih za spravljanje, če je njih dno zbog dovolj debele pločevine ali zbog podkrepitve spodnje izdelave zadosti zavarovano zoper izpremembo oblike. Gornji rob kovinskih mer valjaste oblike mora biti ojačen z dovolj močnim železnim robnikom.
5. Pri posodah za preveznjenje in spravljanje in pri vagončkih za spravljanje sme ostenje imeti obliko vratnic ali vratu.
Oznamcnnvanje.
Plen 12.
Prostornina se pri vseh merah oznamenuje v hektolitrih ali kubični!) metrih, in sicer ali izpisano z beseda-, mi ali pa z zakonitimi kraticami lil ali m\ odnosno kbm. Pri posodah za preveznjenje in spravljanje in vagončkih za spravljanje, Pijih prostornina ne znaša celega mnogokratnika enetra hektolitra, se mora oznaka prostornine zaokrožiti na dvajsetinko hektolitra.
Dopustni odstopki.
Člen 13.
I. Ob prvem pregledu niso dopustni glede prostornine večji odstopki, ko tile:
pri merah v obliki valja, zaboja in okvira . . '/m
pri posodah za poveznjenje in spravljanje in
pri vagončkih za spravljanje....................'/»o-
II. Za občasni pregled so dopustni glede prostornine dvakrat večji odstopki od onih, ki so predpisani za prvi pregled.
III. Kaznivo je rabili v javnem prometu takšne mere, čijih odstopek glede prostornine je trikrat večji od odstopka, veljavriega za prvi pregled.
Žigosanje.
Člen 14.
1
1. Žig za prvi pregled se vtisne praviloma pri gornjem in spodnjem robu mere.
Pri posodah za preveznjenje in spravljanje in pri vagončkih za spravljanje, če so zvarjeni ali skovani ali če so masivno izdelani, da se ne morejo zlahka razstaviti, se namesti žig na posebej pripravljeno bakreno ploščico.
Z žigom se zavaruje tudi ploščica, na kateri je označena prostornina.
2. Žig za občasni pregled se namesti poleg žiga za prvi pregled blizu roba mere ali oznake prostornine.
3. Pri kovinskih merah ali pri lesenih merah z železnim okvirom se udarja žig na posebne, pritrjene bakrene ploščice ali na glave bakrenih zakovic, ki vežejo okvir z mero. Pri merah iz lesa se žig na predpisanih mestih vžiga v les.
4. Mesta, kamor je treba namestiti žige, so določena in označena v konstrukcijskih načrtih posameznih merskih vrst.
III.	Okviri za merjenje lesa.
Dopustne velikosti.
Člen 15.
Dopustni so okviri za merjenje lesa, pri katerih zna,ša velikost odprtine:
4, 3, 2, 1 in 0-5 kvadratnih metrov (velik okvir), dalje:
0-2, 0*1, U-05 in 0-02 kvadratnih metrov (mali okviri). '
. Snov..
Člen 16.
Dopustna sta samo les in kovina.
Oblika,
Člen 17.
1.	Okviri za merjenje lesa sestoje iz enega temelj* nega, vodoravno položenega dela in iz dveh stranskih, pokončnih delov. Velike okvire je treba oskrbeti tudi Še s četrtim, gornjim delom, ki sme biti tako prirejen, da se lahko sname, kadar se meri dolžina oolena.
2.	Temeljni del okvira mora biti vsaj prav tako dolg kakor so stranski deli. Razmerja med posameznimi deli so tale:
Velikost odprtine	Temeljni	Stranski
v kvadratnih metrih	del okvira	del okvira
4“	2 m	2 lil
3»	2 ,,	1*5 „
o* ml	2 „	1 „
l*	1 „	1 „
0-5'	1 „	50 cm
0-2»	50 cm	40 „
OT*	40 „	25 „
0-055	25 „	20 „
0-025	20 „	10 „
Višina spodnjega, temeljnega dela okvira mora znašati najmanj 20 centimetrov.
Sestava.
Člen 18.
1. Okviri za merjenje lesa smejo biti sestavljeni iz palic ali desk, in sicer: veliki okviri ali iz trdno spojenih delov ali iz delov, ki se dajo prestavljati, mali okviri pa iz medseboj trdno spojenih delov.
2. Pri velikih okvirih smejo biti trdno medseboj spojeni deli razdeljeni samo na polovice metrov, prestavni deli pa tudi na centimetre. Četrti del sme imeti poljubno porazdelbo, ki je dovoljena za dolžinske mere.
3. Vsi okviri se morajo dati postaviti navpik, mali pa tudi trdno (stanovitno).
4. Dopustno je vezati več vzporedno postavljenih površinskih okvirov na eno stojalo.
Oznamenovanje.
Člen 19.
Pri velikih okvirih se mora na vsakem posameznem delu označiti njegova dolžina v metrih, in sicer ali izpisano v besedah ali s skrajšanim znakom m. Pri razdelbi na polovico metra, se mora vsak posamezen, pri razdelbi na centimetre vsak deseti znak označiti s številko.
Površina odprtine se sme označiti samo na spodnjem, temeljnem delu okvira v kvadratnih metrih, in sicer ali izpisano v besedah ali s skrajšanim znakom qm ali m-.
Dopustni odstopki.
Člen 20.
T. Ob prvem pregledu niso glede prostornine dopustni večji odstopki. ko tile:
1. Za vso dolžino posameznih delov okvira
a) pri velikih okvirih
za dolžine do vštetega 1 metra 10 milimetrov, za dolžine od 50 centimetrov 5 milimetrov;
b) pri majhnih okvirih
za dolžine do vštetih 20 centimetrov '/«>o, za dolžine 10 centimetrov 2 milimetra.
2. Za razdelbo na delih okvira
a) pri dolžini 2 metrov in manj
za odstopanje katerekoli črte razdelbe od enega ali drugega kraja razdelbe: polni znesek pogreška, dopustnega za vso dolžino;
b) pri vseh dolžinah
razlika v dolžini sosednjih centimetrov in polovic centimetra sme biti 0-5 milimetra.
II. Ob občasnem pregledu so dopustni dvakrat večji odstopki od onih, ki veljajo za prvi pregled. Izvzeti so samo odstopki po prednji točki I. 2.b), ki ostanejo isti kakor pri prvem pregledu.
III. Kaznivo je, uporabljati v javnem prometu okvire za merjenje lesa, čijih odstopek je dvakrat večji od od-stopkov, predpisanih za občasni pregled.
Žigosanje.
Člen 21.
1. Žig za prvi pregled se udarja:
pri velikih okvirih prav na spojna mesta posameznih delov in pri vsaki skrajni točki dolžin posameznih delov, kakor tudi pri vseh znakih razdelbe, ki omejujejo eno od dovoljenih velikosti;
pri majhnih okvirih pri oznaki in na gornjem delu stranskih delov.
2. Ob občasnem pregledu se udarja žig na temeljni del poleg žiga za prvi pregled.
Končne določbe.
Člen 22.	-
Konstrukcijske načrte valjastih mer (čl. 1. do 7.) in okvirov za merjenje lesa (čl. 15. do 21.), njih razmerja in mesla, kamor naj se namešča uradni žig, predpiše osrednja uprava za mere. Za mere za posebne namene se ne predpiše obvezen načrt.
Člen 23.
Od l. januarja 1934 se sprejemajo na pregled in žigosanje mere in priprave za merjenje suhih tvarin, ki se dobe v uporabi v javnem prometu, pa so izdelane po prejšnjih predpisih (odstavek 2. člena 24.), samo tedaj, če so opremljene z uradnim žigom iz 1. 1933. ali kakega prejšnjega leta.
Člen 24.
Ta pravila slopijo v veljavo, ko se razglase v >.Služ-benih novinah«, obvezno moč pa dcbe dne 1. januarja 1934.
S 1. januarjem 1934. prestanejo veljati določbe členov 17. do 24. in 3l. do 40. reda o merah za Bosno in Hercegovino in členi 29. do 42. reda o merah za Hrvatsko in Slavonijo.
V Beogradu, dne 23. februarja 1933.; štev. 1200/1933.
Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumenkovie s. r.
127.
Obveznice vojne škode.*
Skladno z odločbo gospoda ministra za finance St. 1115 z dne 13. januarja 1934. podaja oddelek za državne dolgove in državni kredit naslednje poročilo:
Ker zastara po zakonu o izplačilu vojne Škode pravica do izplačila amortiziranih obveznic 2iA%ne loterijske državne rente za vojno škodo v petih letih, so vse
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. januarja 1934., št. 23/V/53.
obveznice te rente, ki so se amortizirale pri prvem, drugem, tretjem in četrtem amortizacijskem žrebanju, opravljenem v mesecu januarju 1925., 1926., 1927. in 1928., in niso doslej izplačane, izgubile vsako vrednost.
Te obveznice nosijo tele serije: 3, 62, 138, 151, 159, 209, 214, 241, 284, 359, 362, 404, 407, 408, 416, 494, 527, 532, 536, 555, 607, 633, 635, 654, 698, 796, 816, 1039, 1050, 1110, 1212, 1240,	1378,	1455,	1483,	1522,	1654,	1702,
1725, 1731, 1753, 1774,	1838,	1845,	1858,	1868,	1873,	1896,
1943, 1979, 2075, 2295,	2320,	2353,	2362,	2366,	2408,	2567,
2579, 2634, 2635, 2661,	2676,	2696,	2775,	2805,	2882,	2973,
2976, 3006, 3045, 3159,	3180,	3215,	3301,	3315,	3328,	3486,
3508, 3538, 3544, 3588,	3642,	3653,	3662,	3685,	3727,	3761,
3779, 3820, 3841, 3875,	3924,	3960,	3974,	4066,	4143,	4145,
4212, 4246, 4318, 4325, 4342, 4430 in 4440.
Obveznice te rente, kolikor pripadajo tem serijam, se vobče ne izplačujejo. Ne smejo se kupovati za papilarne sklade, jemati za varščino, uporabljati za fonde, ustanove in depozite javnih blagajn. Z njimi se ne morejo plačevati predmeti, nabrani kot vojni plen, niti predmeti, ki bi jih dobila država od prejšnjih sovražnih držav v naravi kot reparacije po mednarodnih pogodbah in ki se prepuščajo ljudstvu brez dobička. S temi obveznicami se ne smejo opravljati nabave v naravi iz prejšnjih sovražnih držav niti se ne morejo s temi obveznicami plačevati posojila, prejeta v denarju iz sredstev, dobljenih iz sekvestriranih požestev ali drugače, kakor tudi ne polagati za nakup posestev brez lastnika. Vse te obveznice izgube, ker so zastarane, pravico do ugodnosti, ki so jim priznane na osnovi členov 3., 6., 12., 15. in 22. zakona o izplačilu vojne škode.
Prav tako, toda šele dne 1. marca 1934., zastarajo tudi vse tiste obveznice omenjene rente, ki so se amortizirale pri petem žrebanju, opravljenem v mesecu januarju 1929., in ki se do tega dne ne izplačajo ali ne pred-lože temu oddelku v izplačilo.
Te obveznice nosijo tele serije: 137, 614, 628. 739 780, 930, 1695, 1806, 2074, 2076. 2369, 2414. 2495, 3053, 3435, 3577, 3729, 3803, 4020, 4119, 4333, 4339, 4393. 4500 in 4605, in veljajo glede njih izza dne 1. marca 193-'. iste opazke, ki smo jih spredaj razložili glede zastaranih obveznic, t. j. tudi te obveznice, kot zastarane, izgubč vsako vrednost in vse ugodnosti, ki jim jih daje zakon o izplačilu vojne škode.
Iz ministrstva za finance, oddelka za državne dolgove in državni kredit, v Beogradu, dne 24. januarja 1934.; St. 1115/VI.
Banove uredbe.
12S.
IT. No. 43/144.
Razglas.
Z odločbo z dne 4. januarja 1934., St. A 434/30—7, Je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933. v občini Cerkvenjak, srez Maribor — levi breg.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino nove volitve občinskega odbora na četrtek, 22. marca 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933., »Službeni list« št. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933.
Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1934.
Ban: Dr. Marušič s. r.
129.
II.	No. 43/145.
Razglas.
Z odločbo z dne 22. januarja 1934., št. A 430/33—19, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933, v občini Ščavnica, srez Maribor — levi breg.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino nove volitve občinskega odbora na petek, 23. marca 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933., Službeni list« št. 470 73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933.
Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1934.
Ban: Dr. Marušič s. r,.
— • ' 1 —
130.
II.	No 43/149.
Razglas.
Z odločbo z dne 27. januarja 1934. St. A 424/33—12, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933. v občini Slovenja vas, srez ptujski.
t Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino nove volitve občinskega odbora na nedeljo, 25. marca 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933., »Službeni list« št. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933.
Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1934.
Ban: Dr. Marušič s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine njen predstavnik in urednik' Pohar Rohert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mibalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 14. kosu V. letnika z dne 17. februarja 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 502/1.	345—2—2
Razglas.
>Jugosvila«, tvornica svilene robe. d. z: o z. v Mariboru, je projektirala razširitev svojih naprav za tekstilno indu-®*rUo, in sicer na parcelah 250/4, k. o. Orešje, ter 83 in 84, 157/2 in 157/1, 154/2 111 154/1, k. o. Grajska vrata. Poslopji na pare. štev. 83 in 84 se nameravala Podreti, oh Meljski cesti pa izvršiti enonadstropna stavba za skladišča in manipulacijske prostore, toda ta šele v 5. u° 10. letih, po dani konjunkturi. Zgrad-he, ki se nameravajo najprej izvršiti, so Pa men jene za tkalnico, apreturo, provi-z°rične pisarne in skladišča.
. 0 tem projektu sena podstavi §§ 110. 111 122. obrtnega zakona, §§ 84., odsta-'®k 2., 89., odstavek 3., gradbenega za-Uciia. zadevnih cestnih predpisov in 8 73. i slu. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na četrtek 22. februarja 1931.
s sestankom komisije ob 10. uri pri to-varni.
Interesenti se obveščajo, da so načrti Pameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da Ulorebitne ugovoro vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, Pa dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih Zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. februarja 1934.
Po pooblastilu bana načelnik oddelka za trgovino, obrt. in industrijo: dr. Marn s. r.
Razpasi sodišč in sodnih oblastev
Ul P 5/33—1.	361
Oklic.
, Tožeča stranka: Kos Feliks, trg. v 'urnišnh p. Ptuju, je vložila proti toženi franki: Svenšek Elza, pos. na Sp. Bregu. Sedaj neznanega bivališča v Ameriki, Judi Din 6.000-— s prip. k opr. štev. D P 5/33 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil jU 27. marca 1934. dopoldne ob pol Svetili pred tem sodiščem v izbi št. 14,
razpravna dvorana, civilno sodišče.
Ker je bivališče tožene stranke neznano. se postavlja g. Senčar Stanko, odv. pripravnik v Ptuju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. III.,
dne 9. februarja 1934.
*
Og 22/33—3.	368
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Lepener Jernej, roj. 6. avgusta 1881. v Starem trgu, žagar, pristojen v Šmi-klavž pri Slovenjgradcu, je odrinil v začetku svetovne vojne k 87. pešpolku ter zadnjič pisal iz bojnega polja februarja 1915.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1. zak. z dne 31. 3. 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja na prošnjo žene Lepener Antonije, najemnice v Turiški vasi št. 9, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešanim poroča sodišču.
Lepener Jernej se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 10. avgustu 1934. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju. odd. III.,
dne 9. februarja 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so s e i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah:
144.
Sedež: Domžale.
Dan vpisa: 26. januarja 1934. Besedilo: Združene tovarne slamnikov in klobukov J. Obervvalder & Cie. in Keller & Co. družba z o. z. s sedežem v Domžalah.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 21. decembra 1933. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja: Obenvalder Alfonz, tovarnar v Domžalah; Biber Joško, uradnik v Ljubljani. Miklošičeva c. 36.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom: »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidacijsko tvrdko zastopata in podpisujeta zanjo kolektivno oba likvidatorja na ta način, da pisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavita svoja podpisa.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. januarja 1934.
Fi 80/34 — Kg C III 67/8.
145.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. februarja 1934.
Besedilo: Commerce, d. d.
Izbriše se član upravnega sveta Dru-fovka Rudolf.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III..
dne 3. februarja 1934.
Fi 91/34 — Kg Bil 160/23.
❖
146.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 6. februarja 1934.
Besedilo: I. Krivic.
Izbriše se dosedanji lastnik firme Krivic Ivan star., vpiše pa novi lastnik firme Krivic Ivan ml., trgovec v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 3. februarja 1934.
Fi 103/34 — Rg A I 48/2.
*
147.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 26. januarja 1934.
Besedilo: Slovcnia-Transport, družba z oni. zavezo.
Na izrednem občnem zboru z dne 22. 1. 1934. se je spremenila družabna pogodba v točki 13.
Družba ima enega ali več poslovodij.
Dokler ima družba le enega poslovodjo, zastopa le-ta sam družbo in podpisuje samostojno družbeno firmo na ta način, da pristavi svoj podpis pod besedilom firme, ki je lahko natisnjeno, s štampiljko odtisnjeno ali pisano od kogarkoli.
Na isti način zastopa družbo in podpisuje samostojno družbino firmo eventualno postavljeni prokurist s pristavkom, ki označuje prokuro.
Ce pa ima družba dva ali več poslovodij, zastopata družbo skupno po dva poslovodji ali pa en poslovodja skupno z enim prokuristom. V tem primeru podpisujeta družbeno firmo kolektivno po dva poslovodji ali pa en poslovodja in en prokurist na gori označeni način, in sicer prokurist s pristavkom »pp.« (per procura).
[zbriše se poslovodja Plečko Martin.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 25. januarja 1934.
Fi 81/34 — Rg C III 35/10.
*
148.
Sedež: Ljubliana.
Dan vpisa: 26. januarja 1934.
Besedilo: »Zmaj«, tovarna za galva-nične elemente in elektrotehniko, družba z o. z.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 20. januarja 1934 sta se izpreme-nila odstavka Petič in Seštic drugi odstavek rt-užabne pogodbe z dne 11. avgusta 1925.
Zastopstvo in podpis tvrdke: Tvrdko zastopata kolektivno dva poslovodji in podpisujeta zanjo na ta način, da pLa-neniu, natisnjenemu ali g pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavita svoja podpisa; če se postavi prokurist, zastopa tvrdko in podpisuje zanjo kolektivno z enim poslovodjem, slednji s pristavkom pp.
Izbrišeta se poslovodji Voje Ignacij in Dietz Kristijan, vpišejo pa poslovodje Erce Fran, podravnatelj, in dr. Valenčič Vlado, uradnik Zadružne gosp. banke v Ljubljani, ter Lesjak Franc, knjigovodja Zadružne zveze v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. januarja 1934.
Fi 79/34 — Rg C 1117/11.
*
149.
Sedež: Sv. Lenart.
Dan vpisa: 8. februarja 1934.
Besedilo: Lenarška avtoproinetna družba z o. z.
Izbriše se dosedanji poslovodja Srečko Krajnc, vpiše pa novi poslovodja Polič Davorin, pisarniški ravnatelj pri Sv. Lenartu.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 8. februarja 1934.
C I 47/21
Izbrisale so se nastopne firme:
150.
Sedež: Brežice.
Dan izbrisa: 16. januarja 1934. Besedilo: Thomas Gbtz.
Obratni predmet: trgovina s pivom v zaklenjenih steklenicah.
Zbog ustavitve obrata.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.. dne- 10. januarja 1934.
Rg A 81/11.
❖
151.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 30. decembra 1933. Besedilo: M Oswatitsch.
Obratni predmet: trgovina s cementom, apnom, opeko, premogovnimi briketi, lesom za kurjavo, ogljem, katranom, premogom, vinom in pivom na debelo in lesom vsake vrste.
Zbog opustitve trgovine.
Okrožno kot trg. sodišče v Celiu. odd. L, dne 30. decembra 1933.
Rg A II 169/10.
*
152.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 9. januarja 1934. Besedilo: Josip Rebeusrhegg.
Obratni predmet: mesarija.
Zbog smrti imetnika.
Okrožno kot trg sodišče v Celju, odd. L. dne 8. januarja 1934.
Rg A 46/7.
*
153.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 9 ianuarfa 1934 Besedilo: Veletrgovina Sloga Dežman & IVagner.
Obratni predmet: trgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom in deželnimi pridelki na debelo.
Zbog opustitve trgovine.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 8. januarja 1934.
Rg A II 167/5.
*
154.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 6. februarja 1934. Besedilo: Toinič Simon, prodaja vina na veliko in drobno, podružnica Celje.
Zbog opustitve obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 6. februarja 1934.
Rg A II 243/5.
*
155.
Sedež: Gaberje pri Celju.
Dan izbrisa: 6. februarja 1934. Besedilo: Kedl Marija & Comp., trgovina z mešanim blagom pri Zvezdi v Gaberju.
Zbog opustitve obratovanja.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.. dne 6. februarja 1934.
Rg A 111 91/6.
❖
156.
Sedež: Gor. Radgona, Sp. G ris št. 19. Dan izbrisa: 2. februarja 1934. Besedilo: Cizej & Rančigaj, trgovina z mešanim blagom.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 8. februarja 1934.
Rg A II 195/4.
*
157.
Sedež: Laško.
Dan izbrisa: 30. januarja 1934. Besedilo: Gerkman Franjo, tovarna usnja v Laškem.
Zbog opustitve obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 30. januarja 1934.
Rg A III 58/7.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 8. februarja 1934, Besedilo: Podružnica R. Bunc & drug. sedež glavnega zavoda: Ljubljana.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 8. februarja 1934.
Rg A II 77/8.
*
159.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 8. februarja 1934. Besedilo: Alojz Klima & Co, trgovska agentura in komisija.
Obratni predmet: trgovska agentura in komisija.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 8. februarja 1934.
Rg A II 205/5.
160.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 8- februarja 1934. Besedilo: Franc Rainer.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Ul-i
dne 8. februarja 1934.
Rg A II 275/4.
*
161.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 8- februarja 1934. Besedilo: Stiebler Hilda.
Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.»
dne 8. februarja 1934.
Rg A III 184/5.
*
162.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 8. februarja 1934. Besedilo: Gjuro Valjak, specialna veletrgovina z vinom, Maribor.
Obratni predmet: nakup in prodaja vina v sodili in steklenicah na debelo. Zbog prestanka obrta.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. lH-»
dne 8. februarja 1934.
Rg A II 198/3
*
163.
Sedež: Police št. 17.
Dan izbrisa: 8. februarja 1934. Besedilo: Josip Rančigaj.
Obratni predmet:	izvoz	perutnine,
jajc, masla, divjačine in deželnih pridelkov.
Zbog opusta obrta.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IH.*
dne 8. februarja 1934.
Rg A III 36/4.
*
164.
Sedež: Rače.
Dan izbrisa: 8- februarja 1934. Besedilo: Frančiška Jeglitsch.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IH*» dne 8. februarja 1934.
Rg Pos I 247/3.
*
165.
Sedež: Slovenjgradec.
Dan izbrisa: 30. decembra 1933. Besedilo: Klinger Jožef.	.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zbog ustavitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. !•> dne 30. decembra 1933.
Pos. II 96/11.
*
166.
Sedež: Strnišče.
Dan izbVisa: 8 februarja 1934. Besedilo: Guček Company prej FeliK
Meyer, tovarna parfumov v Strnišču Pri Ptuju.
^bog prestanka obrta.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 8. februarja 1934.
Rg A II 199/7.
H:
167.
Sedež: Strnišče pri Ptuju.
Dan izbrisa: 8. februarja 1934. Besedilo: Fr. Čuček & Čo., industrija lesne volne in zabojev.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 8. februarja 1934.
Rg A II 83/6.
168.
Sedež: Strnišče.
Dan izbrisa: 8- februarja 1934. Besedilo: >Sliva« tovarna sadnih konzerv Franc Čuček in drugi, Strnišče, Slovenija.
Zbog prestanka obrta.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 8. februarja 1934.
Rg A II 142/4.
•H
169.
Sedež: Velenje.
Dan izbrisa: 16. januarja 1934. Besedilo: Bogomir Dragar.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zbog opustitve obrala.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.. dne 16. januarja 1934.
Rg A II 217/7.
*
170.
Sedež: Vojnik.
Dan izbrisa: 16. januarja 1934. Besedilo: Hohnjec & Hojnik.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Zbog razdružitve.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. januarja 1934.
Rg A III 144/3.
Konkurzni razglasi
171.
St 4/34—2.	.	352
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Auer-Ja Antona, klobučarja v Mariboru, Velenjska ulica št. 14, po ustavitvi s sklepoin Por 5/33—2 uvedenega poravnalnega postopanja (§ 56., t. 6., por. z»k.).
Konkurzni sodnik: dr. Kovča Franc, s°flnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Konkurzni upravitelj: dr. R. Fanin-£er, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba št. 84, dne ~2. februarja 1934. dopoldne ob desetih. ^Slasitveni rok do 15. marca 1934., ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču n n e 22. marca 1934. dopoldne ob dese-bb. soba št. 84
^krožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 13. februarja 1934.
172.
Por 2/34-2.	365
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Suppanz Gizele, roj. Kuhar, trgovke v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 1, imetnice registrovane firme Vincenc Kiihar, trgovina z železnino (mešanim blagom).
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj: dr. Boštjančič Leopold, advokat v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 26. marca 1934. dopoldne ob devetih.
Rok za oglasitev do 21. marca 1934.
Poravnalna kvota: 50%.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 8. februarja 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 637.
Razpis.
372
Uprava mestne občine Jesenice, srez Radovljica, razpisuje mesto pooblaščenega gradbenega inženjerja z večletno prakso.
Natančnejši pogoji so na vpogled pri mestnem županstvu na Jesenicah. — Rok za vlaganje prošenj do 5. marca 1934.
Mestno županstvo Jesenice, dne 15. februarja 1934.
Štev. 319/34.	354
Objava.
Izgubil se je orožni list za lovsko puško, izdan od sreskega načelstva v Slovenjgradcu dne 23. oktobra 1928., štev. 7150/28, glaseč se na ime Orel Adolf iz Šoštanja. Ako bi se našel, se naj pošlje občini Šoštanj mesto.
Proglaša se za neveljavnega.
Občinski urad Šoštanj, dne 13. februarja 1934.
Št. 24/34.
*
Nabava
295 3-3
rentgenske aparature.
Na podlagi člena 82. zakona o državnem računovodstvu razpisuje bolnica za ženske bolezni v Ljubljani prvo javno ofertno (pismeno) licitacijo za nabavo dveh rentgenskih aparatur, in sicer ene za diagnostiko in ene za terapijo.
Licitacija se bo vršila dne 1. marca 1934. ob 11. uri dopoldne v pisarni uprave bolnice.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji se dobijo pri podpisani upravi.
Kavcijo, ki znaša za domače ponudnike 5%, za inozemske pa 10%, je položiti pri blagajni bolnice do 10. ure na dan licitacije.
Uprava bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, dne 6. februarja 1934.
Razpis.
364
Mestna plinarna ljubljanska sprejema do 22. t. m. ponudbe za 300 m2 valovite pločevine in za drobilec za premog (mlin).
Podatki so na razpolago v pisarni plinarne.
Ljubljanska mestna plinarna v Ljubljani,
dne 12. februarja 1934.
Razne objave
369
Predmet: Raspis jeftimbe ’ za gradnju Sletišta.
Oglas jeftimbe.
Za izvadjanjc tesarskih radnja oko podizanja Sokolskog sletišta u Zagrebu raspisuje ovimc Sokolska Župa u Zagrebu jeftimbenu raspravu putem pismenih pon uda za subotu dne 3. mar-ta 1934. godine u 18. sati, koja če se održati u uredskim prostorijama Sokolske Župe u Zagrebu, Gajeva ulica br. 3,
II.	kat.
Pobliži uvjeti, kao i načrti stoje inter-esentima na uvid za vreme uredovnih sali u poslovnici Gradjevinskog Otseka Sletskog Odbora Sokolske Župe, Zagreb Masarykova ulica br. 1, IV. kat. Sokolska Župa Zagreb, dne 14. februara 1934.
Pretsjednik Sletskog Odbora Sokolske Župe Zagreb:
Dr. Oton Gavrančič v. r.
*
370
Vabilo na redni občni zbor
ki ga bo imela Cinkarna d. d. v Gaberju pri Celju,
v soboto, dne 3. marca 1934. ob petnajstih v poslovnih prostorih, s tem
dnevnim redom:
1. Poročilo o poslovanju v 1931. letu in predložitev bilance;
2. poročilo revizorjev, odobritev bilance in podelitev absolutorija;
3. volitev upravnega sveta;
4. volitev revizorjev;
5. slučajnosti.
Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora položiti vsaj šest dni pred občnim zborom svoje delnice pri glavni državni blagajni ministrstva za finance v Beogradu ali pa pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
V Celju, dne 15. februarja 1934.
Upravni svet.
*
360
Vabilo na ustanovni občni zbor pomožne blagajne »Naprednost« v Mariboru
ki bo v nedeljo, dne 4. marca 1934. ob pol 16. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru z naslednjim
dnevnim redom:
1. Poročilo pripravljalnega odbora.
2. Čitanje pravil.
3. Volitev odbora.
4. Slučajnosti.
Če občni zbor ob navedeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom neglede ua število uavaočnih članov.
Pripravljalni odbor.
*
659
Splošno vzajemno podporno in kreditno društvo r. z. z o. z. v Mariboru.
Vabilo na drugi redni občni zbor zadruge,
ki se bo vršil v prostorih posojilnice (Narodni dom, mala dvorana) v nedeljo, dne 4. marca 1934. ob 12. uri
z naslednjim dnevnim r e d o m :
1. Pozdrav načelnika.
2. Čitanje zapisnika I. rednega občnega zbora z dne 12. marca 1933. in izrednega občnega zbora z dne 15. novembra 1933.
3. Vprašanje glede nezaupnice, izrečene enemu članu načelstva pri zadnjem izrednem občnem zboru.
4. Poročilo tajnika o delovanju zadruge in s tem v zvezi razni predlogi.
5. Predložitev računskega zaključka za leto 1933 ter poročilo nadzorstva.
6. Pristopitev k zadružni zvezi v svrho revizije in določitev iste.
7. Sklepanje glede ostalih zavarovalnih oddelkov B, C, D. F. ki ne poslujejo.
8. Sklepanje o pravilnikih itd. za kreditne posle zadruge.
9. Poročilo o ustanovitvi zavarovalnega oddelka zadruge pod imenom »Naprednost« reg. pom. blagajne in pojasnitev glede obveznosti zadruge in stališče članov.
10. Dopolnilna volilev članov načelstva in volitev nadzorstva.
11. Izprememba zadružnih pravil in imena zadruge.
12. Ustanovni občni zbor > Naprednosti«.
13. Eventualni predlogi.
(§ 24. zadružnih pravil): Ako občni zbor ob določeni uri ne hi bil sklepčen, se vrši na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drugi občni zbor. kateri sklepa brezpogojno.
Ako pri prvem občnem zboru nista zastopani s/.i članov glede 11. točke dnevnega reda, se vrši čez osem dni. t. j. 12. marca 1934., ob isti uri drugi občni zbor, ki sklepa s 'X večino brez ozira na število zastopanih glasov.
Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, ki niso na dnevnem redu. Tj predlogi se ne smejo sklepati.
ampak se le odloči, če se vzamejo v pretres, da se o njih poroča na prihodnjem občnem zboru.
Načelstvo.
332 2—1
Naznanilo in poziv upnikom.
Prva jugoslovenska lesna industrija, družba z omejeno zavezo v Celju, se je z vpisom okrožnega sodišča v Celju z dne 27. julija 1932., Firm. 266/32 Reg. C I 62/27, razdražila in stopila v likvidacijo.
Upniki družbe se s tem pozivajo, da prijavijo svoje mogoče zahtevke na zgo-rajšnjo družbo v likvidaciji gotovo do
15.	aprila 1934.
Za Prvo jug. I. ind. d. z o. z. v Celju, v 1. likvidatorja:
Dr. Armiit Gubo. Joseph Trinkler.
*	n,0-3-2
Likvidacija družbe z o. z. in poziv upnikom.
Po sklepu izrednega občnega zbora dno 21. decembra 1933. se jo tvrdka : Združene tovarne slamnikov in klobukov J. Oberwalder & Cie. in Keller & Co. dražba z o. z.« s sedežem v Domžalah razdražila in prešla v likvidacijo. Upniki te družbe se pozivljejo, da prijavijo svoje terjatve pri podpisanih likvidatorjih najkesneje do 26. aprila t. 1. Združene tovarne slamnikov in klobukov J. Obervvalder & Cie. in Keller & Co., družba z o. z. v likvidaciji. Obervvalder Alfonz s. r. Biber Joško s. r. likvidatorja.
Domžale, dne 7. februarja 1934.
363
Poziv zapuščinskim upnikom.
Zemljič Štefan, posestnik, mesar h1 hotelir v Beltincih št. 19, istotam sla" nujoč, je 29. julija 1933. umrl v bolnici v Murski Soboti.
Vsi, ki imajo proti njegovi zapuščin* kako terjatev, se pozivajo, da stavijo svoje zahtevke pri Sreskem sodišču v Dolnji Lendavi ali pri podpisaneru javnem notarju kot sodnemu komisarju v njegovi pisarni v Dolnji Lendavi dne 30 marca 1934. ustno, ali do tega dne javijo pismeno in jih dokažejo. Sicer nimajo oni. katerih terjatve niso zastavno pravno zavarovane, proti zapuščini, če bi bila ista radi poplačanja prijavljenih terjatev izčrpana, nikakega nadaljnjega zahtevka.
Dolnja Lendava, 14. februarja 1934. Dr. Peterlin Makse s. r. javni notar kot sodni komisar. *
353
Objava.
Izgubil se je certifikat kotla, tovarniška št. 1038, izdan leta 1909.. ter ga proglašam za neveljavnega.
Ferlež Ivan s. r., posestnik valjčnega mlina in mlekarne, Sv. Jurij ob j. ž.
*
362
Objava.
Izgubil sem vozno dopustnico štev. 306/1 leta 1933., izdano od sreskega načelstva v Mariboru levi breg. ter tudi obmejno izkaznico štev. 1537 na ime
Karol Lieleg, Sv. lij. Proglašam ju za neveljavna.
Karol Lieleg. ml. s. r.»
Sv. JI j.
	Cinkarna d. <1. iv Celju	371
Aktiva	Račun bilance za leto 1931.	Pasiva
	Din		Din
Gotovina'	r. .	206.974-40	Delniška glavnica ....	3,000.000-—
Poštna hranilnica ....	33.825-42	Hezervni fond		20.848-30
Prva hrv štedionica, Celje	17.570-—	Upniki 			6,297.615-91
Dolžniki		1,352.848-70	Dobavitelji		4,076.546-98
Zaloge: blago		3.730.764-12	Nepremičnine države . . 2,173.540-—	
pomožnega materiala . kuriva	 sirovin		1,198.120-50 180.545'— 2,084.800'59	/	
Efekti		505.000:—	/	
Tranzitorični		498.750-17	/	
Lastne premičnine . . .	783.160-40	/	
Lastne nepremičnine . .	1,346.838-16	/	
Lastni stroji		1,433.700-—	/	
Državne ne. premičnine 2,173.540' —		/	
Izguba leta 1931		0.002-79	/	
1	13,401.006-25		13,401.000-25
Upravni svet.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik Pohar Robert v Ljubljifni,* Tiska in zalaga Tiskarna Meikur v Ljubljani, ujcu predstavnik. 0. Mikalek v Ljubljani.