145. številka. (t Trst«, t Četrtek n«kr dne 3. decembra 1896.) Tečaj XXI. „BDIROIT« Istoj* po trikrat srn teden ▼ ieatih it* danjih ob torkih, 6o«vtkih la aobotoh« Zjatranje itdanjo iz* haj a ob 6. uri zjutraj, večerao pa ob 7. ari večer. - Obojno izdanje stane: " "* * * itTM Avstrija f. 1.50 . 00 aa leden»«■ po . f. 1.—, aa til Boteo . . B 3.— aa |>ol leta vaa leto 12.— Nirsftnln« J« plačevati aiprej m aaradbt Irsz priložene naraonlae •• iprava m ezlra. Poaanične Številke ae dobivajo t pro* dajalnloah tobaka v Irntu po S n?č. i«T«m Trat« pet 4 bt£. EDINOST Oglaei aa raiana pa tarifa t petitu; u ■aalovo s debelimi Irkual bo plačaj* »roator, kolikor obaofo navadnih Tratit. Poslana, osmrtnice in javno zahvale, do* meAi oglasi itd. ao račnaajo po pogodbi. ▼si dopiai naj ae poiiljajo orodni M-vr alioa Caserma it. 13. Vsako piano nori biti frankoviMto, ker nefrankovana ae ti* •prejemajo. Rokopiai ao aa vrnAajo. Naročnino. reklamacijo in oglase sprejema upmvniitvo nlioa Molino pit--oolo hit. S, II. nadBt. Naročnino in oglas« je plačevati loea Trat. Odprte reklama gaiie so froetd poštnine. Glasilo Bl«ftnsk«oa poliiiAntga iriitvi mm Primorsko. ,t »Mn*m J* "TT"^ BILO na Javni narodni shod, ki ga sklicuje pol društvo ,Edinost" » prostorih Ant. Miklavoa ftt. 209 pri Sv. Mar. Mag. Spodnji. v nedeljo dne 6. t m. ob 31!, uri popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. B. Evenmvelni predlogi. Ob onom te naznanit, di bode v torok 8. t. m. ohod v Rooohi v gostilni M. Pralalna za kasarno, it 67. Tržaški in okolićanski Slovenci I Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove. kar mu je na srcu. Politično društvo .Edinost" sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžuost, da se v velikem ftevilu udeleže teh »hodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa teli in zahteva ljudstvo. Odbor političnega društva „Edinost*. Javni shod talit, društva .Edinost* dne 29. novembra 1896 v Škodnju. (Dalje) Za besedo se je oglasil g. M. K a m u š č i Č: Šola je važna za vse ljudi na svetu. Vendar je takih ljudij, ki menijo, da nekdaj je bilo bolje, ko io ni bilo toliko So). Morda je tudi res tako. Horda bi bilo res bolje, ako bi ne bilo šol — nikjer! Vsa drugačna pa je stvar, ako je v jednem kraju dovoljno šol, v drugem pa ne. Ljudje f tem poslednjem kraju zaostajajo za onimi drugimi in so na škodi. Tako se godi nam Slovencem v Trstu. Tudi mi nimamo dovoljno šol in zato trpimo veliko škodo. D4, šola je neizmerne važnosti za narode. Tudi za to resnico imamo najboljših dokazov tu v Trstu. Menite-li, da bi se Lahi tako trgali za šole, menite li, da bi oni tako lovili naše otroke ter jih tlačili v svoje laške šole, ako ne bi poznali velikega pomena šole za bodočnost naroda ?! Menite, da bi ugrabljenim otrokom našim ponujali „meueštre" io obleke, ako oe bi vedeli, da njih laška šola spreminja naše slovenske duše ?! Ne bi 1 O tem lovu na naš* otroke, jih ne vodi PODLISTEK Krivoseška gostilna. 1 Srbski spisal O j uro Jakaić; preložil A. B. „I)a, da*, nadaljeval je sodnik, „nekaj sem že slišal govoriti, sedaj mi marsikaj hodi na misel; t6 ne obeta nič dobrega. Saj veš, kake preglavice smo imeli, predno smo izbrali pripravnega kandidata za narodov zastop in naših ljudi za sodniška mesta. Te so sami uaši ljudje in zavezniki, in če padem jaz, Česar me Bog varuj, potem padejo tudi oni! In potem ne bode več mogoče prikrivati tistih nesrečnih računov. Skoro bi bilo bolje, ko bi Ijtodje z nožmi šli drug ua drugega. Vse bi se izteklo jasneje in lepše, sedaj pa potrebujem dva odvetnika in sedem bogoslovcev. To me muči !* Sedaj je bila vi sta na popu, da tolaži sod-aiks. Svojo nalogo je pa tudi dobro uniel in takoj naroČil dve čaši žgauja. Potem je zgovorno, živo in dolgo prigovarjal sodniku. Zatrjt-val nuj je, da on sam napne vse moči, da ga ohrani na sodui-kpvem mestu. A Bognsav je že zgubil zaupanje. „Ako pade ministerstvo in pride nov načelnik, potem pope", je dejal, ,so se tud: meni iztekle ure*. | želja, da bi se isti res kaj naučili, ampak jedino le ta namen, da postanejo lahnčta, kajti pravi Lahi seveda ne morejo postati. Ko torej dospć otrok do potrebnih let, treba ga poslati v šolo. In tedaj se začue lov. Iz vestni učitelji pregovaijajo starii«, jim dokazujejo, kako dobro bi bilo, da se otrok priuči italijanščini, in v ta namen naj bi se vpisal v italijanski oddelek. Včasih se stariši adajo, včasih pa tudi ne. In posledica temu je, da v jedni in isti družini zahaja jeden otrok v slovenski, drugi pa v italijanski oddelek. Eden otrok s vzgaja tako, drugi zopet tako, a konec vsemu je — prepir med otroci in v družini. To je tako, kakor je bilo v nekdanjih časih, ko so se ljudje bojevali radi razlike — v veri. Naša šola je ua povsem kiivi podlagi, ker ne odgovarja namenu, kakoršnega jedinega ima in sme imeti ljudska dola. Mesto da bi šola skrbela, da si po pametnih pedagogiških načelih otroci priuče, kar jim je potrebno za življenje in kar je tudi označeno v šolskih zakonih, ne gledajo pa pri nas na drugo, nego da s« mladina nekoliko priuči drugemu deželnemu jeziku. Občina dobiva veliko denarja za vzdrževanje ... ...............,L ..... „ , „Še dve čaši rakije I* naročil je pop z nova. ,No, Bogosav, saj vem, kako je s teboj, da te lahko spravi v zadrego posebno tisto prokleto računstvo ! A tudi tu se je lahko izviti. Tvoj Mirko se misli oženit:...* "No, in —• mu je posegnil sodnik nepotr-pežljivo v besedo. tIn ti sam si zanj snubil hčer Stojadiua Delimirovića Ako ti da žnje svoj travnik, ti*ii ob potoku, potem bi se vendar, ako bi drugega ne kazalo, s tem lahko poravnali občinski računi. In stari je pijanec; do dobra ga napoji in on ti podari vse, kar ima, in to je travnik. Vse drugo, kar ima, je zadolžeuo. To prepustimo, kakor se spodobi, njemu in njegovim sinovom. He, he! Dokler v popovi glavi tli le ie iskrica bogoslovja, ne opravijo me tako lahko s konja, prijatelj Pop se je smehljal, zadovoljen sam sqbo, po-gladil si brado, nategnil si pas ter ljubeznjivo gledal v obraz sodniku, a sodnik je molčal. Med tem so v gostilni dalje hrumeli in pili, pri kaki mizi pa se tudi miruo tazgovarjali; saj se v vsaki družbi, tudi v selu, dobć mirni ljudje. Tam zade; si a sedela pri mizi dva: jeden majhen postaren mož z osivelimi lasmi in brado; med Sol. Ta denar ae steka v občinski kasi. s tem denarjem vzdržujejo v Trstu: občinski gimnazij, občinsko realko, Štiri* pet- šest rs k red niče, obrtni jsko-kupčijske in razne strokovne šole. A vse to je samo za Lahe, za okoličane pa Ali se, vprašam, na ta način pravično deli tisti denar, ki prihaja od vseh strani — tndi od vasi — in so steka v občinsko blagajno ? Mi smo groino prikrajšani na ta načia in moramo zaostajati? Kaj rnajo naši otroci? Niti pisati, ni računati ne znajo, ker magistrat dela na to, da ima iola bolj politilke, nego pa vsgojevalne namene. V naši okolici ni velikih kmetij. Ako ima torej oče več otrok, ne more jih vseh obdržati dom^ ampak gledati mora, da jih polije v svet. Kam naj pošlje torej dečka, ko je dovriil domačo ljudsko lolo? V srednje šole bi ga morda rad poslal. Kako neki ? V nas so srednje iole le laike in nemške. Niti vsprejmejo ga ne, ker ne zna je-zika, a če so ga že vsprejeli, pa mora zaostajati siromak. Naši otroci so torej na vetru, ko so do* vršili 12 leto. Žalostno je torej, prežalostno, da ▼ mestu nimamo nobene slovenske sole, nobene strokovne iole, a v okolici nijedne šestrazredniee. Tako stanje je krivično in nezdravo. Tu bi morala nastopiti vlada in prisiliti občino, da odpomore temu kričečemu nedostatku. Spoštovani zborov alci: brez iole ni napredka! Znan je križev pot proiqje slovenskih sta-riiev v Trstu za osnutje jedne slovenske šole. Mestna oblast se sklici\je na zakon, ki določa 4 kilometre daljave. To določilo ne more veljati o naših klimatičnih razmerah. Pomislite le na strašno burjo. Kako uaj bi otrok hodil po taki burji do 4 kilometre daleč. Koliko otrok bi obolelo in dobilo itjjučiiico ? Za Lniie in*jo seveda šole za vsakim vogalom, le mi smo ua slabem, le za nas velja določilo o 4 kilometrih. Gori omenjena prošnja leži sedaj meuda na magistratu, in nikake nade ni, da bi se skoro rešila, ako ne pritisne vlada. Naši otroci bi radi zahajali v sređuje šola, toda ne morejo kaker sem povedal gori. Da ue-koliko odpomore temu nedostatku, ustanovila je vlada ravnokar pripravnico za naše otroke. Dasi zobmi je držal pipo; pušć je pljuval cesto, poleg ■ njega pa je bila naslonjena velika palica; včasih ' je srkuil iz čaše, ki je stala pred njim, se ozrl po gostilni, molčal in pomiril. Njemu nasproti je sedel lep mladec visoke rasti, pravilnega obraza, odkritega pogleda in pogumnega, drzovitega držanja. Ni pušil in ni pil, le včasih je zvedavo po strani pogledal starca. „Čika (stari), kaj važnega naš pop ugiba s sodnikom Bogosavom ?u „Ne bode dosti prida, sinko", je rskel starec* „pop se je danes vrnil iz Kragujevca; kakor bi sčuvalui iu spletkarji tam radi ribarili v motnem, tako bi ta dva rada tukaj*. Po teh besedah sta umolknila zopet. Starec je pušil dalje ter se odkašJjeval, mladec pa je strmel pred-se. Čez nekaj miuut je starec potegnil mladega za rokav: ,Ka; je očka?" ,Evo, dragi Raka, ravnokar je Stojadin De-limirovil prišel v gostilno". Starec je rekel te besed« malomarno predse, le okolo ustnic mu je igral porogljiv usmev. (Pride še.) institut pripravnic sam na sebi znači krivico za naše otroke, ker morejo zgubiti jedno leto, vendar smo sann prosili za tako pripravnico, ker smo videli, da si drugači ne moremo pomoći. Tako pripravnico smo imeli že popred gori na Prošeku. Ta pripravnica je pa priročna le jednemu delu zgornje okolice. V tej šoli se otroci priučujejo nemškemu jeziku, kateri jetik je potreben, kakor stoje sedaj »tvari v Avstriji. Sedaj smo dobili drugo pripravnic® v Rojanu. Mi imo seveda želeli, da bi se pripravnica ustanovila sredi mesta, toda vlada se izgovarja, da v msKtu ni bilo dobiti primernega prostora. Čudno, »elo čudno, da ne bi bilo najti v vsem mestu primernega prostora za tako šolo ! Kaj storiti ? Šola v Rojanu je preoddaljena za vzhodni del mssta in okolice. Mladina ne more hoditi tako daleč. Zatevati moramo torej, da se pripravnica premesti iz Rojana v meato, ali pa da se oanujs še jedna pripravnica za ta del okolice. Predlagam torej rosolučijo : w Slavna vlada naj blagoizvoli premestiti novoustanovljeno pripravnico v sredino mesta ali pa ustanoviti še drugo pripravnico za vzhodni del mesta in njega okolice". (Burna pohvala.) Resolucija se je vsprejela •oglasno. (Zvršetek pride.) PolitlAke vesti. V TRSTU, dne t. d«o«mbra 1890. Državni zbor. Včeraj je razpravljala zbornica o osnutju.fidejkomisa grofa Čartoriskega. Več govornikov je predlagalo, da naj se preide na dnevni red. Minister je zagovarjal predlogo, menć, da tudi nasprotniki morajo pripoznati, da so fidej-komisi često koristni. Sosebno pa v tem slučaju da gre za to, da se velikanska kulturelna ustanova postavi v službo ukupnosti. Vsa Galicija pričaknje napetostjo, kako ae reši ta stvar. Ako bi se predloga odklonila, ne bi to koristilo nikomur, ali užalilo bi jeden celi narod. Potem je prišlo do burnih prizorov. Posl. Hiitter je bil namreč nas veto val, naj se seja zaključi. Ker pa je večina odklonila ta predlog, so levičarji in Mlado-čehi ogorčeno proteatovali proti takemu postopanju. Ogerčenje na levici je bilo toliko, da niso pustili govoriti niti svojega lastnega somišljenika, govornika proti, posl. Pollaka. Vsklikanje med levico in na skrajni levici j6 bilo toli silno, da se je generalni govornik Pollak moral odpovedati besedi. Vsa opominjanja predsednikova niso hasnila nič. Slednjič se je oglasil starina med nemškimi poslanci iz Češke, posl. Nitsahe, rekši, da obžaluje, da j« večina tako malo obzirna do manjšine. Po osemurnem delu treba počitka. Njegova stranka da hoče upotrebiti vsa obstrukcijska sredstva, da prepreči nadaljnjo razpravo. To je pomagalo. Ko je posl. Nitsche ponovil predlog, da se seja zaključi, vsprejel se je ta predlog soglasno. O položenju pišejo z Dunaja zagrebškemu .Obzoru": Novinstvo komentira poslednja glasovanja Mladočehov ter jih dovaja v zvezo z obljubo vlade, da se v češke urade uvede češki jezik kakor službeni jezik. Nočem preiskovati, ali je tu res kaka zveza. Konstatirati pa moram, da sem vam javil že pred mesecem dni, kako vlada namerava udovoljiti pravici ob vprašanju češkega jezika. Ako sem dobro poučen, se to ne zgodi, dokler je zbran parlament, ampak prestolni govor, katerim ae zaključi parlament, bode imel odstavek, ki bode naznanjal, da se na temelju ravnopravnosti ugodi želji češkega naroda, da bi se tako povspešilo delo pomiijenja v kraljevini češki. Za urejenje kongrue. Dne 26. t. m. se je sešlo na Dunaji kakih 300 odposlancev duhovščine, in sicer rimsko-katoliških in grško-katoliških, da se posvetujejo o peticiji, katero izroče visoki vladi in državni zbornici radi postave o stalni kongrui, katero je visoka vlada sama predložila. Bile so zaatopane skoraj vse škofije tostranske države; najbolj številno pa je bila zastopana goriška nad-ikoflja. Iz Goriškega namreč so bili navzoči: državna poslanca mons. prošt Jordan in dr. Gregorčič, potem dr. Sedej, vodja Avguštineja, in odposlanca čč. gg. Grča in Golob. Od drugih krajev je došlo največ Čehov in Ruiinov. Ta shod ima ravno v tem posebno važnost, da so se ga udeležili v mnogem Itevilu tudi duhovni grško-zedinje-nega obreda. Ti ao prav iivo opisovali avoje družinsko gmotno atanje. Zborovalci so se z malimi premembami po temeljitem n vsestranskem pretresanji svojega stanja zjedinili za peticijo šenthipolitske duhovščine. Navzoč je bil tudi znaui dr. Fuchs, kateri je podal zborovalcem znamenitih pojasnilih. Zborovanje je trajalo od 2. do 8. ure. Razgovora so se dejanski udeležili goriški zastopniki z dobrim vspehom. Konečno so zborovalci izvolili odbor dvanajstih udov, v kateri je bil izvoljen tudi zastopnik goriške duhovščine, č. g. župuik Grča. Ta odsek je dobil nalogo, da peticijo konečno vredi, govori z načelniki posaine/.nih klubov drž. zbora in peticijo izroči ministrom. Odsek je dne 26. novembra imel sejo od 9. do 1. ure. Popoludoe je v zbornici državnih poslancev priporočil peticijo e kongrui načelnikom klubov. Vsi lo bili jako prijazni z deputacijo in obljubili svojo pomoč. Tu bodi pripomnjeno, da se je na shodu govorilo v raznih slovanskih jezikih in tudi v slovenskem. Pri razgovoru z načelniki pa se je govorilo večinoma v češčiui in ruščiui in deloma tudi v slovenščini. Izvanredno naklonjenost so deputaciji kazali kn6za Schvrarzenberg in Liechten-stein ter dr. Lueger. Ministrom se je deputacija poklonila v nedeljo in jim izročila peticijo. O tem pa prihodnjič. „Prim. Dr. Herold o položaja. Politisko druitvo v Hrudemu je sezvslo te dni volilni shod, na katerem je poročal o položaju odličnjak med Mlado-čehi, dr. Herold. Povedali amo te, da so bile njega izjav« znamenite v mnogokaterem pogledu, in smo tudi obljubili, da jih prijavimo čitateljem vsaj ? glavnih potezah. Že pozprav predsednika shodu je bil zanimiv in tudi potreben. Nastopil je namreč precej ostro proti zametanju narodnosti, oziroma proti internacionalizmu. Krivo je menenje, da takozvano mednarodno Čutstvovanje ni toisto kakor odkla« njanje narodnosti. Kdor širi take nauke, ni za napredek, ampak za nazadovanje, on ae je naveličal življenja. Najodločneje treba oporekati takim poskusom, slabečim življenake moči naroda. V tem pogleda ni smeti transigirati, ni popuščati. Dr. Herold smatra sedanjo sitnvacijo jako resno. V našem politiškem življenju je videti pojavov, ki zahtevajo, da jih poslanci opazujejo treznim očesom ter jih na primeren način izkoristijo aa korist narodu. Po sodbi govornika je mlado-čeika stranka že dovršila velik del svoje naloge. Vsaka stranka ima svojo dobo. In tako pride tudi čas, ko se mladočeški poslanci ne bodo mogli iden-tiflkovati z nadaljnjim napredkom narodnega dela. Na krmilo pridejo napredneji življi. To ne bi bila nesreča, ali nesreča bi bila, ako bi prišli na krmilo slabeji Življi. Politiika važnost naroda češkega se je po-vspela do neka višine. Vei činitelji računajo sedsj z važaostje naroda češkega. Na tej premembi pa ni zahvaliti ministarstva, ampak naravni razvoj naroda češkega. Za ta razvoj nimajo pomena vlade, kajti iste prihajajo in odhajajo. Poslanci se torej ne smejo ravnati po volji vlade, ampak morajo v sebi, v narodu, v njega politiški moči, pripravljati take situvacije, da bodo tudi parlamentarni za-stopi in vlada hoteli, kar narod hoče. V novejši čas je nastalo navskrižje v menenjih, da li je sedanja vlada naklonjena narodu češkemi ali ne. Govorniku se ne vidi važno to navskrižje, ampak on opira svoje nade, ki se morda izcimijo i z sedanje situvacije za narod č e š k i, na vse druge činitelje in prikazni, no pa na namene vsa-kordobne vlade. Najvažnji tak pojav je razpad one velike stranke, ki je od prvega začetka konstitu-cijonalne dobe vsikdar igrala prvo vijolino, bodisi kakor vladna stranka, bodisi kakor opozicija. Ta stranka je nemška levica in ta stranka je bila najhuja nasprotnica taženj naroda češkega. Ta stanka je danes v razsulu, in k temu je deloma pripomogel tudi pelitiiki boj naroda češkega. Drugi tak pojav so volitve iz V kurije. 72 novih poslancev prinesejo novih načel v parlament, zbok čeaar nastanejo tam novi organizmi. Ako pomislimo še, da kluba konservativcev v njega sedanji obliki ne bode več v prihodnji zbornici, in da pride do sprememb tudi v poljskem klubu, moremo biti uverjeui, da v novi zbornici bode le konglomerat, iz katerega se Še le izcimijo novi organizmi. Iz tega je razvidu«, kako umeatno je, da si češki poslanci ohranijo svobodno roko do vseh strank. O sedanjih okolnostih ni možno že v naprej določiti svoje taktike, kajti treba skrajne previdnosti. Z ozirom na dejstvo, da se politiika situvacija prav gotovo ne reši že sedaj, je vela-zanimivo vprašanje, kako ae bodo razvijali d o-m a č i odnošaji. S to izjavo je dosel dr. Herold do najinteresantneje točke svojih izvajanj: jel j« govoriti o odnošajih med češkimi strankami. Tu j« bil dr. Herold velezanimiv, kajti jasno in odločna je priznal, da so se odnošaji mnogo spremenili ▼ poslednji čas in sicer — v ugodnem zmislul V p» vo je zahteval, da narod Češki za sedaj še pusti pelitiško vodstvo mladočeški stranki, kajti vsaki strauki treba dovoliti potrebnega časa za rešitev nadete si naloge. Označivši to svoje stališče pa s« je govornik nenavadno prijazno obrnil do konservativnega plemstva in do Staročehov. Do obojih ae je obrnil s pozivom, da bi se z Mladočehi čutili ainore istega naroda. Plemstvo pa je apostro-foval, da ima — zbok svojih svoboščin — celo večo dolžnosti do naroda nego navadni poslanci. Ako ae hoee plemstvo pridružiti temu programu, potem bi bilo otročje in bi slabilo narod, ako bi hoteli odklanjati ljega sodelovanje. Kar se tiče Staročeho?, meni dr. Herold, da vzrok njih padu ni bil njih program. Staročehi naj se le odpovejo nadi, da bi mogli dobiti vodstvo v svoje roke. Kajti, ako bi morali odstopiti Mladočehi, prišli bi na krmilo ie radikalneji življi. Razmerje staročešk« stranke se da rešiti prav ugodno. Oni Staročehi, ki se pripoznavajo k skupnemu programu in ki želć uresničenje istega, naj n« ovirajo Mladočohov, ampak podpirajo naj i«te patrijotiiko vnemo, da dospe do svojega cilja. Dr. Herold poživlja torej plemstvo in Staro-čehe na sodelovanj« za bodočnost naroda. Kdor vd, koli ostro nasprotje je bilo med temi sknpinami še ne dolgo temu, kdor v6, kako Mladočehi niso hoteli niti čuti o kakem transigiranju in da so smatrali vsako popistljivost nasproti Staročehom in plemstvu za izdajstvo na narodu, mu je pripoznati, da se v tej apostrofi dra. Herolda zrcali radikalen preobrat v razmerju med češkimi strankami, preobrat, ki more poroditi le dobrega sadu za narod češki. (Zvrsetek pride.) Iz ogerske zbornice poslancev. V da-našjem zjutranjem izdanju (med najnovejšimi vestmi) smo že povedali, da je v ogerski zbornici poslancev interpeloval posl. Polenyi radi vsebine pre-stolnega govora iu radi tajne pogodbe med Nemčijo in Rusijo. Baron Banffy je že včeraj deloma odgovoril na to interpelacijo. R^kel j«, da si sicer pridržuje za pozneji čas, da meritorično odgovori na stavljena mu vprašanja, — kajti tu gre za zamotana vprašanja velike važnosti, toda že danes mora konstatovati, da vlada prevzema popolno odgovornost za vsebino prestolnega govora. V tem ni bilo nikacega posebnega namena, da se v pr«-stolnem govoru ni omenjal vnanji položaj. Vladi da se namreč ni videlo potrebno, da bi šo enkrat povdarjala to isto, kar je ie rekla dne 6. oktobra. Razkritja Bismarckovega glasila, „Hamburger Nach-richten", niso prav nič spremenila vnanjih odno-šajev naših. Ta razkritja imajo poprej zgodovinsko važnost, toda na politiko današnjega dne nim^j* nikacega upliva. Tako je odgovoril baron Banffy radovednemu posl. Polonyi-u. Povedal seveda ni ničesar, kajti to so le bile splošne brezpomembne fraze, kakor-šne bi bil pogodil tudi zadnji novinec v častnem zboru oticijozuib časnikarjev. To bi bilo zauimalo, ako bi bil baron Banffy odgovoril določno, da-li je vlada vedela o oni tajni pogodbi in da-li ve, ali se je ista ponovila ali ne ? ! Temu vprašanju se je izognil baron Banffy. Na frazo, da imajo razkritja Bismarckova le zgodovinsko važnost, bi pripomnili lahko tu, da zgodovina je ali bi morala biti učiteljica ne le narodom, ampak tudi politikom io državnikom, in posebno pa še zgodovina dejstev, ki se v zvezi z sedanjostjo, takih dejstev, kakoršno je bilo one Bismarckovo — izdajstvo nasproti lojalni zaveznici Avstriji! Obisk predsednika francoske republike v Peterburga. Iz Pariza prihaja vest, da predsednik republike francoske, Faure, gotovo obišče Petrograd. Čas pa še ni določen za to, 'kajti popred morata vrniti carju obiik cesarja Fran Jonp in Viljelm. Srbski kralj se je vrnil iz Neapelja v Rim. Včeraj si je ogledaval znamenite zgradbe in spomenike. Zvečer je bii na Kvirinalu obed v kraljevi obitelji. Kardinal Rampolla je obiskal kralja Aleksandra v njetra stanovanju v hfiteJu »Quirinale\ Mudil se je 3 Četrt ure pri njem. Iz italijauskc zbornice poslancev. Posl. Imbriani je na gla*u v italijanskem parlamentu. Ne morda radi svojega pozitivnega, plodnega dela, ampak radi svoje vztrajnosti v prirejanju sitnosti in zaprek vsaki vladi. Tako je ta mož takoj po sestanku zbornice poslanske stavil predlog, da Italija ostavi Eritrejo tekom 8 dni. Mož je gotovo sam vedel, da ta predlog nima nikake praktične veljave, kajti: kje naj bi vzeli sedanji oficijelni krogi toliko moralnega samozatajevanja, da bi se mogli odločiti za takov ra likalni korak ?! Jasno je bilo torej že a priori, da zbornica odkloni ta predlog. Imbriani pa je vendar malo ponagajal vladi in pa provzročil, da se je širši svet spomnil dragocene ekzistencije njegove. Še Li-Hung-Čang. Sedaj ni več dvomiti, da je svetovmunaui (vsaj po imenu!) kitajski podkralj, Li-Hung Čang, pal v nemilost pri svojem cesarjn. Li je imel vedno mnogo ueprijateljev, ki so ga »voječasno skušali ugonobiti cel6 s tem, da io hoteli zvaliti na njega vso odgovornost za po-rase v vojni z Japonsko. Potovanje starega kitajskega državnika bilo je videti kakor nekaka posebna rehabilitacija, toda isto ni bilo drugo, nego nova spletka njegovih nasprotnikov, ki ao spretno iskoristili njegovo odsotnost, da ga izpodkopljejo. Li-Hung Čang je bil to uganil in skušal na vsak način, da bi se odtegnil temu potovanju, toda moral se je kloniti povelju cesarjevemu. Za Časa njega odstuosti spUtkarilo se je tako drzno proti njemu, da mu je neki odličen prijatelj sporočil svarilo, naj se nekaj let nikar ne vrne v domovino. Li pa ni poslušal tega prijateljskega nasveta, ampak se je vrnil domov. Dasi se niso uresničile bojazni njegovih prijateljev, vendar ga je eesar vsprejel vse drugače, nego presrčno in ako jo Li* Hung-Čangu ni dogodilo goršega, zahvaliti se ima le okolnosti, da ga ščiti cesarjeva mati. Toda sovražniki njegovi rujejo in ne mirujejo in danes ali jutri utegne izredni odposlanec drago plačati to, da je povoljno završil svojo nalogo. In to bode veliko razočaranje za vse one Evropejce, ki so se toliko trulili, da si pridobi njegovo naklonjenost za interese svojih držav 1 Različne vesti* Iz Rima nam je došlo povsem zauesljivo poročilo, da je bil msgr. Glavina, škofteodozijo-poliški (sedaj v pokoju v Skednju) danss povišan v čast nadškofa nadškoflje Pelusium (Tinć) v Egiptu. To je najprimerneji odgovor timske stolice na drzne tožbe municipija tržaškega! Ta slavna oblast dobiva v novejem času jedno zaušnico za drugo ! Kakor privoščamo slavnemu municipiju to mordlno klofuto, tako iskreno čestitamo bivšemu vladiki svojemu ua tem odlikovanju in ua zadoščenju, dobljenem od najvišje cerkvene avtoritete. Imenovanja v flnanci. C. kr. namestnik v Trstu kakor predsednik finančnega ravnateljstva na Primorskem, je imenoval konceptue vežbenike Josipa Saulija, dr. Karla Ghezza in Leva Filli-mcha finančnimi koneipisti. t 1. Navratil. Z Dunaja nam pišejo dne 30. novembra: BI, kaj pa mislite, s sedemdesetimi leti pač ne suirui več ponočevati", odgovoril mi je v svoji prijazni, šegavi navadi, ko se je poslavljal že pozno v noč ed nas, slovečih 4. marca 1895. v .Slovanski Besedi" njegovo sedemdesetletnico, ker sem ga hotel še nekoliko zadržati, češ, slav-Ijenec vendar ne sme prvi ostaviti družbe. „Pa res, g. Navratil", pripomnil je neki drug znanec, •danes bi lahko napravili izjemo, saj v čilosti se lehko skušate z marsikakim mladeničem". Zaman, ostavil je vesel in krepak družbo, muogobrojno družbo dunajskih Slovencev in Slovanov, ki je ob isti priliki pokazala udanost in spoštovanje njemu, svojemu starešini, njemu, zaslužnemu pisatelju in boritelju Slovenstva. — Vsi smo tedaj gojili vročo željo in opravičeno nado, da nam slavljenec učaka še dolgo vrsto let. A žal, nedolgo potem je opasno obolel in podvreči se je moral nevarni operaciji na kirurgiški kliuiki. Srečua je zopet okreval, a prejšnje čilosti vendar ni bilo več 1 Oslabel in hiral je j od tedaj, — a da nam ga ugrabi neizprosna smrt j tako hitro, tako nenadoma, tega si nikdo ne bi . pričakoval. V.se je piesenečila in pretresla vest o njegovi smrti (28. novembra.) Danes pa smo izročili tuji zemlji truplo zvestega slovenskega rodoljuba. Pogreba se je udeležilo veliko število na Dunaju živečih Slovencev, mnogi gg. državni po-j slanci in obilica slovenskega dijaštva. Krsto so I krasili venci rodovine, ,Slovenske Matice", kate-! remu društvu je bil pokojnik odbornik in poverjenik, I „slovenskega kluba", kateremu je bil predsednik j in duša, „slovanske Besede* dunajske itd. V cerkvi so zapeli „Slovenijani" mil« žalostinko »Bla-i gor mu". Tako smo se poslovili turobnim srcem od njega, za vedno. Ivan Navratil je bil jeden najmarljivejših slovenskih pisateljev. Pričel je z dopisovanjem v »Novice", ustanovil pozneje »Vedeža*, podpiral list .Slovenija", — a bil tudi sotrndnik skoro vsem leposlovnim listom in zbornikom slovenskim. Kakor urejevalec raznih šolskih beril, kakor sotrud-nik mnogih slovarjev in državnega zakonika, kakor životopisec mnogih slavnih slovanskih mož si je pridobil velikih zaslug za nalo književnost. A njegovo glavno, monumentalno delo je priobčevala „Slovenska Matica* v svojih letopisih, opise slo- , venskih vraž in narodnih običajev, primerjajoče te z drugimi slovanskimi in narodnimi. Navratil je prvi slovenski folklorist, le žal, da za ta težavna in trudapolna svoja poučavanja in prizadevanja ni našel v polni meri one podpore in onega priznanja, katero je zaslužil. Živč na Dunaju, kjer je služboval kakor vo^ja pomoćnih uradov na najvišjem sodišču, zahajal je vedno rad v slovensko družbo, kateri je bil duša, katero je razveseljeval in kratkočasil s svojo še-gavostjo in dovtipnostjo, s pripovedovanjem razuili dogodb iz svojega življenja ali s mnogimi, stereotipnimi anekdotami. Bil je vedno dobrovoljen in dobrodušen. Ko se je ustanovil „Slovenski klub", središče starejšim dusajskim Slovencem, izvolili so si ga ti v predsednika. — Ko *e je ustanovilo .Slovensko podporno društvo za viaokošolce na Dunaju" stopil mu je Navratil na čelo ter mu je j bil vedno zvest in marljiv predsednik, kakor je j tsdi bil „Sloveniji" podpornik in prijatelj. Seznanil ' se je tako skoro z vsemi dunajskimi ali začasno na Duuaju bivajočimi rojaki. Znan in spoštovan pa je bil tudi v slovanskih krogih stolice, znan in spoštovan v domovini, katere ni nikdar pozabil v tujini, za katero je deloval in se trudil na slovstvenem polju. Doma bil je iz bele Krajine, poznal je torej že od malega tudi hrvatski narod, a pozneje priučil se je še mnogim slovanskim jezikom ter proučeval njih književnost, tako, da je bil j po učenji, i po občevanji vrlo izkušen m zaveden Slovan. Zato pa njegova smrt ni zadela britko samo njegove obitelji (zapustil je hčer in sinova, oba v državni službi v Bosni) ne le njegovih mnogoštevilnih ožjih prijateljev, temveč tudi širše kroge slevenske in slovanske. F r. G Os ti. Mali in — veliki otroci jo opozarjajo, da naj nikar ne pozabijo, da bode v soboto »Miklavžev večer" v telovadnioi »Tržaškega Sokola". — Za velik« otroke prinese „Miklavž* poln koi dobrih — naukov! Pa tudi drusih koristnih in lepih daril bode vmes. — Stariši, ki želš ebdarovati sveje otreke, naj jutri ali pojutršnjem popoludne dopoi-Ijejo dotična darila — dobro zamotana in jasnim napisom — v telovadnico »Trž. Sokola" 1 Za „Božićnico* ženike podružnico so darovali: gospa Sidouija Kalister 10 kron, H«l«na Kalister i 6 kron, č. g. msgr. Čeme 60 kron, N. N. 10 kr. gg. Slavica, Josipina Delkin, »Marija Fratnik, Mar. Abram, Irene Abram, M. Dollenz in Vek. Dollenz po 4 krone Vsem cen. darovateljem najprisrčneja zahvala. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani je nabrala Gopa \Vieisl z Divače duč 8(10 v restavraciji v Divači 4 Kr., in 11|10 v Remah 3 Kr. Živela ! Kratko pojasnilo. Na dopis od Sv. Lucije na Mostu nam je poslala oseba »v znanem narodnem zavodu" v Gorici to-le pojasnilo : »V dopisu omenjeno pismo je imelo le edino ta namen, da opo-zori tamošnje rodoljube na dejstvo, da so nekateri goriški tekmovalci M o s e t o v i — ki so pa še hujši narodni nasprotniki naši — hujskali naše judstvo po deželi proti njemu s tem namenom, da bi potem oni sami več prodali na semnju. Torej iz lastne dobičkarije. Isti osebi je bil znan namreč slučaj, da so radi tega hujskanja v vsaki vasi morali orožniki varovati g. M., ker so ga hoteli napasti nahujskani mladeniči. Kakšno korist bi imeli taki zavedenci, ako bi bili res izvršili to, kar so drug želeli, to prepuščamo v razsodbo čitateljem. Pismu je bil torej samo ta namen, da pravočasno odvrne od morebitnega hujskauja, nikoli pa ne ta, da bi priporočalo posredno ali pa neposredne g. M. To vse pa se je zgodilo še-le potem, ko je g. M. slovesno izjavil, daje Slovenec in da kakor tak tudi umre. Io na podlagi te izjave je bilo povdarjeno v pismu, da, ker v Gorici, žal, nimamo narodnih trgovcev, da morarae torej izbirati med dvema ztema — manje zlo. — Tako se ima tolmačiti omenjeno pismo". Jemljemo aa znanje „Primorski list" izjavlja, govore o imenovanju msgra. MahniČa škofom na Krku, in z ozirom na našo izjavo, da hočemo računati le z bodočnostjo: VD&, bodočnost pokate, da novi škof bode vodil škofijo v duhu Čiste pravičnosti, pa bode tudi dobrohoten oče proganjenim in zatiranim. NiČevo je veselje iidoviko italijansko klike". Mi seveda ne moremo vedeti, da-li je bil »Prim. list" od novega Škofa pooblaščen v to izjavo, ali ker vemo, da je bil ta list vsikdar v tesnih zvezah z veleč. g. drom. Mahuičem, jemljemo na znanje to izjavo in si jo dobro zabeležimo. Saj druzega ne zahtevamo mi, nego varstva — zatiranim in tlačenim. Družbe ov. Cirila in Mstoda vžigalice se izšle. Zaklopnicam narodnih barv je napis: Vžigalice „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Blago je izborno, cene pa iste, kakor drugim vžigalicam. Zaloga je samo v trgovini Iv. Perdau-a v Ljubljani. Ob enem so p. n. občinstvu na razpolago svinčniki, naslovljeni: Svinčnik „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Narejeni so v raznih barvah in po raznih cenah iz najboljšega materijala. Zaloga jo le pri Jos. Petrič-u, trgovcu v Ljubljani, Kolodvorske ulice. Bojaki! Kupujte in zahtevajte samo takih domačih vžigalic in svinčnikov. S tem ne razširjate samo slovenskega imena, ne dobivate samo dobrega blaga, ampak s tem podpirate tudi družbe sv. Cirila in Metoda. Za miklavževico, božićnico in godove sezite — Slovenci po njih ! Novo „coljoko vpraianje", o katarem se je poslednje dni razpravljalo po nemških časopisih, se torej uresniči. Iz Gradca poročajo namreč o tej stvari: Glasom neke vesti, došle župauu v Mariboru od graškega vrhovnega deželnega sodišča, odločeno je vprašanje o osnovi sodišča v mesta Mariboru. Občina Maribor je pezvana, da doprinese takej donesek v to svrho, da se olajhščajo izdatki državi. Deputscija mariborskega mestnega svćta pod vodstvom župana šla je k ministarstvu pravosodja, da poizve, kaj je na stvari. Govori se, da so že završene dotične razprave. Zidanja sodnega poslopja bode stalo državo do 400.000 gld. Dogovorjeno je, da občina dade zemljišče ia prinesek 100.000 gld., a občina dobi obe zgradbi okrajnega sodišča. V osuovitvi tega »slovenskega* sodišča vidije „Nemci*, kakor smo že sporočili, novo nevarnost za »nemštvo" v južni Štajerski, kakor je temu „nemštvn" nevarnost gimnazij v Celju. Izprod porotnega sodišča. Včerajšnjega dne zasliševali so se svedoki v razpravi proti Edvardu Moiavtzu in tovarišem, obtoženim hudodelstva tatvine, oziroma sokrivnje. Sinoči se je zaključilo dokazovalno postopanje. V današnji razpravi bili so govori javnega tožitalja in braniteljev; obsodba razglasi se bržkone nocoj. Oruibl ov. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 1. do 30. novembra t. 1.: Gosp. Ant. Šlamberger c. kr. notar v Ljutomeru, kot volilo pokojne Jere Filipič-eve po odšteti dedni pristojbini 89 gld. 25 nč.; gosp. Matin Peteli, c. kr. prof. v Novem Mastu, 5 gld.; si. uredništvo „Zgodnje Danice" zbirko 10 gld.; preč. gosp. mestni župnik Iv. Vrhovnik, blagajnik Šentjakobsko-trnovske moške podružnic v Ljubljani, 67 gld., katere je nabral pevodom otvoritve Velikovške šole; veleč. gosp. kurat Fr. Tavčar 2 gld.; gosp. slikar Ljud Grilnc 1 gld. vsled dobljene stave; gosp. Ivan Rebek, ključničarski mojster v Celjn 3 gld.; gosp. Lovro Letnar, nadučitelj v Mengešn, 2 gld. 80 nč. Iz prihraniIčeka; veleč. gosp. Jos. VođoSek, kapelan v St. Rnperta nad Laškem, 5 gld., katere je zložila „Grassellijeva vesela lovska družba na Kalobji" ; podružnica za St. Kancijanu in okolico 23 gld. 90 nč. letnine; gosp. Ant. GorŠek, blagajnik podružnice v Žalcu, 30 gld. kot čisti dobiček v družbin prid prirejene veselice in kot blagajnik ktaba proti brezpotrebni rabi besed, posebno nemških spačkov prvo zbirko 2 gl.; podružnica v Šiški pb svojem gosp. tajniku Jos. Tavčar 135 gld. letnine za 1. 1896.; gosp. Leopold Tratnik hiš. posest, in pasar v Ljubljani, 1 gld.; veleč. gosp. Fr. Bratkovič 100 gld. letnine za žensko in moško podružnico v Št. Juriju ob juž. želez.; podružnica sa Laški trg in okolico po svojem, gosp. predsedniku Konradu Elsbaher 24 gld. letnine in 10 gld. kot podporni donesek, ki ga je daroval preč. gosp. J. Smole j, župnik pri Sv. Miklavžu nad Laškem; Mohorjani prisilne delalnice v Lljubljani 1 gl. 75 aČ.; preč. gosp. dekan Ivan LukežiČ, prvomestnik podružnice v Komnu 10 gld. 40 nč. letnine in estanovnine; gosp. blagajnik podružnice v Rečiči 1 gld. 80 nč., katere je gosp. Iv. Gfaar nabral v veseli družbi; gosp. Ant. Terčelj, blagajnik moške podružnice v Ajdovščini, 40 gld. letnine in 80 gld. čistega dohodka v družbin prid prirejene veselice; podružnica v Konjicah 30 gld. 35 nč.; družba častilcev novedošlega ribniškega dekana, preč. gosp. Fr. Dolinaija, zbrana na dan njega slovesne instalacije 15. nov. t. 1. v gostilni pri Cenetu 16 gld. pfreč. gosp. Iv. Lakser, župnik v Hoteriici, 9 gld.; preč. gosp. iupnik Anton Žlogar, prvomestnik podružnice za .Gorenjsko Dolino" zbirltb 29 gld; gosp. Jos. Lipuš, prvomestnik podružnice za Pri-bloves, 5 gld. 50 nčl, katere je nabral pri podružničnem občnem zboru ; preč. gospa Franja Mally, tovarnarjeva soproga v Ljubljani, 100 gld. pokrovi teljnine in veleč. gosp. Ivan Renier, kapelan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, 1 gld. Zapobita ok na V elikovške šole so ta čaa poslali: Veleč. gosp. Fr. Šaloven, kapelan v Žrečah 3 krone, 2 kroni je daroval gosp. trgovec Ig. Šmid, 1 krono pa tovariša; preč. gosp. Peter Bohinjec, župnik v Horjulu, 5 gld.; veleč. gosp. Marko Vales, kurat v Branici, 3 gld.; gosp. bla-gsjnik podružnice za Rečico 7 gld. 80 nč., katere je nabral pri bauketu ob priliki blagoslovljeni a nove šole 19. nov. t. 1. in veleč. gosp. kapelan Jos. Cerjak 12 gld., katere je zložila vesela družba zbrana pri Sv. Križu poleg Slatine. Z&hvaljt^joč se današnjim požrtvovalnim darovalcem kličemo živeli nasledniki. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Opica — morilka. Ni dolgo temu, odkar se jjO v neki budimpeštanski vili nastanila vdova častnika, Klara L6csy. Ta gospa je morala dosti dobro živeti, kajti ni ji bila potrebna nje penzija, ampak nosila je denar v hranilnico, ker je imela dovoljno avojega premoženja. Kratila si je čas z negovanjem različnih žid 9—13. ure opoludne. Znenke do 100 gld. precej, preko 100 do 1000 mora se odpovedati 3 dni in % sneske preko 1000 gld. pa 5 dni. Eskomptuje menjice domicilirane na triaikem trgu po.......3'/( Ftošiljufe na dri. papirje avstro-ogerako do 1000 gld po........ 4»/n ViSje zneake od 1000 do 5000 gld. po S'/!*/, Daje denar proti vknjiienju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru. 2—94 _T rut, dne 5. maja 1894. _ I Dovoljujem si Vas opozoriti na svojo veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria itev. I (mej ulicama Chiozza in farneto). Ker izdčiujoui od navetlenin pieuuietov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem, da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti. Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso udanostjo Vekoalav Grebeno, Paerhofer-jeva lekarna „Pri zlatem državnem jabolku" _PUNA.T I. Singerstrasse St 15. J. Pserhofer eve čistilne krogljice bo dsvnoskušeno, lahkočistilno od več zdravnikov občinstvu priporočano domaČe «red«tvo. Te kroglice so iste, posnane pri občinstvu že več desetletji pod imenom „J. Pserhoferjeve kričistilne kroeljice' ter se iadelujejo pristne jedino v lekarni „Pri zlatem državnem jabolku«, Dunaj I. Bingeratrasse itev 15- Teh krogUlc »tane: t ikatljlcH z IS krogljloami «1 nč., jedon znvitek s O Skatljloam^ m Slo. C» no. Ako se znesek predplačn stane s poatnino vred: 1 xavitok kiselile l gld. 25 nč., 2 zavitka 2 gld. 80 nč., 3 zavitki 3 gld. 35 nč.. 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč t zavitkov 9 gld. 20 nČ. (Manj kot jeden zavitek ho no poAilja). " Prosimo, da se Izrečno zahteva ,J. Pserhoferjeve čistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov vanku žkatljice iBti podpit» J. I»werhol!er v rudežih piw-nienifa, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline Trpotce/ 80k, » sllza 1 atekl. M nč. Balzam za goltanec, trK^V6- 5ktnll-nui ko>ft- preparati, izborao krapilno aredatvo za OIUI1 UVI čeiodao in iivce, 1 Uter kola-viua ali ulekBirja S gld., pol litra 1 gld. 60 av6., en čatrt litra ar> n*č. Grenka tinktura za želodec, „^t^Tii Praške kapljioe imenovana). Rahlo raztoplja.lode uredHtvo' ki oiivlja ln krepi želodec, kadar jo pokvarjen. 1 bodica 22 nvfi., 1 tuuet 2 for. Mastilo za rane, i atekientoa so »v« Tanokininska po mada f^r^CTgS' ftanocelni obliž „p^P?url roVt^:1,;:^' i°vn6ek Unverzalna čistilna sol ^ćo^Ve^no^i pt aledicain ulali« prebav«, 1 omot 1 gld., LR*e Kapgice imenovana), nanio raztopu^loće sredHtvo ki Razven imenornih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih časnikah napovedane tu- in inozemske farma-ceutične specijalitete. Na zahtevanje preskrbuje sc točno vsako v skladišču nahajajoče so blago po nizki ceni. Razpotiljanja po poAtl vrie ae točno, u treba jo denar poprej {doposlati ; vočju naročila tudi po poitnem povzetju. Pri dopoiiljatvi denarja po pošt si i nakaznici Mtane porto poMtl mani kakor po povzetju. Lastnik kensoreij lista „Edinost". Izdavatelj in odjjovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.