Politiški pregled. * Društveni zakon. Društveni zakon iz leta 1876. je bil potreben korenite premembe. Oglašali so se poslanci za premembo že v letu 1874., ali v naši Avstriji gredo takele potrebne reči po stari navadi le lepo počasi naprej. In tako se je zgcdilo, da se je šele v letu 1910. lotil tega dela ustavni odsek. Nov načrt je predložila vlada v letu 1911. Odsek ga je predeal. Dandanašnji se zanimajo vsi sloji prebivalstva za politične pravice; imamo splošno in jednako pravico; kako razlika je v današnjem našem javnem življenju od živJjenja v letu 1867! ¦— Paragraf drugi novega zakona določa, da društva v smislu tega zakona niso cerkvene, verske družbe, redovi, pridobitne zadruge, denarni zavodi. strokovna društva, bolniške blagajne. Zato je bila v odseku o tem tudi obširna debata, kakor tudi ni bilo prav lahko določiti, katera društva so strogo politiška. Bistvene izpremembe sa: Vlada nima pravice omejiti števila članov načelstva politiških društev; društva niso dolžna, naznanjati člane redno oblasti; pDlitiška društva smejo ustanavljati podružnice in zveze. — Razveljavljena je tudi določba glede razsodišč in prepoved društvenih znakov. Člani politiških društev smejo bici najmanj 21 let stare osebe. Najvažejša izprememba pa je ta, d'a smejo biti po novem zakonu tudi ženske članice političnih društev. To je važrtas premeba. s katero moramo 9obro računati. Novi društveni zakon stopi v veljavo s 1. majem 1913. * Proti izseljevanju Poslanski zbornici bo predložen načrt zakoira, naperjen proti izseljeyanju iz Avstrije, zlasti glede delavcev na polju in v tvornicah; urediti hočejo tudi promet z denarjem izseljencev med domovino in novim svetom. * Proglašenje novih zakonov. »Wiener Zeitung« priobčuje zakon z dne 21. decembra 1912. ki dovoljuje nabiro re- krutov za Ieto 1913 v svrho vzdržanja! skupne armade in domobranstva; nadalje zakon z dne 21. decembra glede dobavitve konj in vozil in zakon z dne 26. decembra glede vojnih dajatev. Proglašen je tudi zakon o podporah rodovinam vpozvanih rezervistov. * Čehi na Ruskem. Med člani češke kolonije v Kijevu in okolici je zapričelo gibanje za prestop v pravoslavje in rusko državljanstvo, svoj prestop utemeljujejo Čehi z dogodki y inozemstvu. V Kijevu ini daljni okolici živi do 80.000 Čehov-Avstrijcev. ki imajo svoj tednik »ČehoU slavjan«. * Socialisti za vojno. Iz Moravske Ostrove poročajo, da je na shodu rudarjev v Dombravi socialist Roger rekeL kakorhitro bi se Avstrija zapletla v kako vojno, bi bila dolžnost vsakega moža pustiti nemudoma delo in prijeti za orožje v obrambo Avstrije. * Insolvence radi vojne na Balkanu. Listi objavljajo statistiko insolvenc v Avstriji zaradi vojne na Balkanu. Insolventnih je pcstalo 460 tvrdk v skupnem znesku 281 milijorcov kron. Pri tem pa niso uštete tvrdke z insolvencami do 100.000 kron. Blagoslov vojne!