Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 1 lira govorom Eksc. Graziolija. Od leve na desno Eksc. Grazioli, /vezni tajnik Orlando Orlandi iz sredstev, ki lago fašistovska DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 6. maja 1943-XXI. štev.18 (703) ■ Hladen majnik ti gotovo dd j : slame dosti in tudi sena. i \ ; Slovenski rek ! i »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja ob četrtkih. D r e d n l ž tv o ! n uprava v, Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345 Telefon fct. 33:32. — Karun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.303. - -Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Z.a odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA 1/4 leta 10 lir,- ih leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V .tujini 04 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (v šina 3 mm in širina 55 nun) 7 ir; v oglasnem delu 4:50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovora. — Notice: vrstica 7 lir. Mali o u 1 a-s l : beseda 0.50 lire. Oglasni davefc povsod še posebej. l*r» večkratnem naročilu popust. danes: j NAŠ NOVI KRIMINALNI ROMAN : PET MINUT POZNEJE j (Gl. str. 3.) m ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■••••■•■■■■■•■■■■■■■■•■■■■■■■aal PROSLAVO DRUGE OBLETNICE USTANOVITVE LJUBLJANSKE POKRAJINE Pomembne besede Visokega komisarja Eksc. Graziolija. — Razvoj Ljubljanske pokrajine v dveh letih Ol) d moti obletnici ustanovitve in priključitve ljubljanske pokrajine ie •imel Visoki komisar poročilo županom in občinskim komisarjem, krajevnim zastopnikom oblasti, zastopnikom sindikatov in gospodarskih družb in zastopnikom slovenske kulture ter So mnogoštevilnim drugim zastopnikom slovenskega prebivalstva v novi pokrajini. Poleg slovenskih zastopstev so bili narzočni pri poročilu hierarhi. zastopniki oblasti strokovnjaki in itali------- leg Vi- a Eksc • uveiinik Armadnega Zbora general »■ambara. Zvezni Tajnik Orlandini. ianski uradniki. Na odru so pole sokejra komisarja zavzeli mesta Povelj ni..................... skof dr. Gregorij Itožman. divir.iisk general in poveljnik mesta llusttcro. ljubljanski župan general Kapnik in predsednik kasacijskega sodišča v Ljubljani dr. Lajovic. Med drugimi zastopniki oblasti so bili generala Loin-lirano in maggiorc 1’ernii pokrajinska zaupnica ženskih fašijev. Zvezni podtajnik^ z Zveznim direktorjem v celoti. Kvcstor. rektor univerze prof. Kos. predsednik Akademije znanosti •n umetnosti v Ljubljani dr. Vidmar, predsednik Zveze delodajalcev dr. Slokar. predsednik Zveze svobodnih poklicev in umetnikov inž. Pirkmajer, predsednik delojemalcev dr. Alujevič, podpredsednik nokraiinskega korporacijskega Sveta Mohorič in mnogo drugih zastopnikov med niimi skupina časnikarjev z direktorji dnevnikov na čelu iu zastopniki še drugih stanov, ki s svojim delom sodeluiato pri proizvodnji in kulturi pokrajine. Dvorana ie bila okrašena z zastavami, z liklor-ji in z zelenjem. Vso to je dalo veličasten vtis na tiste, ki so bili navzoč-ni. Vsi so z navdušenjem pozdravili prihod Visokega komisarja, generalov in zastopnikov Stranke v dvorano Župani in civilni komisarji so prišli v velikem številu izmed niih so prišli nekateri iz najoddalneiših središč. K rž ko ie Eksc. Grazioli prišel na oder. je Zvezni Tainik odredil pozdrav Visokemu komisarju Visoki komisar pa je odredil pozdrav K ral iti in Cesarju Duceju in Oboroženim Silam in temu pozdravu so se vsi na-vzočni sloie odzvali. Nagovor Eksc. Visokega komisarja Ekscelence, tovariši, gospodje! Ob drugi obletnici ob jure Kr. Dekret«: o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine, ki je prinesla slovenskemu prebivalstvu možnost širokega živ-1 jcnjskega razmaha te,- plodonosno bodočnost, spoštujoč pri tem njegovo kulturo, jezik, 'navade, in običaje ter ob izpopolnjevanju razvoja gospodar »kr delavnosti <<• dežele, sem žele! spet zbrati, ob nri-io' ./.osti najvišjih vojaških in. političnih zastopnikov, oblastenvodje in zastopnike vseh ustvarjajočih slojev pokrajine, da jto-dam pregleden in vendar natančen obračun o vsem, kar se je izvršilo, ter da določim, kar je izvršiti v bodočnosti. P predvsem Vas vabim, da naslovite vaji danejsi %n najbolj goreči pozdrav N j. Vel. Kralju in Cesarju ter Duceju (navdušeno vzklikanje in dolgotrajno odobravanje) ter da se spoštljivo spomnite padlih članov Oborožene sile, Fašistovske stranke ter proti to vol jn ih protikomuvističnih od ■ delkov, ki so se junaško žrtvovali pri obrambi civilizacije proti boljševiške-mu barbarstvu, ter duhovnikov, županov, uradnikov in nameščencev državnih in občinskih uprav, mož, žena in otrok, ki so jih doslej že na stotine pobili tako imenovani >osvoboditelji slovenskega naroda«:, s krutostjo, ki popolnoma odgovarja sovjetskemu običaju.. (Spomin žrtev so vsi počastili stoje.) Imena teh nedolžnih žrtev, ki so se pregrešile sam„ s tem, da so ljubile svojo rodbino in svojo zemljo, ter da so jo hotele obvarovati pred nekoristnim, blaznim m nepopravljivim uničevanjem, ki ga je mogla, in more ~a. misliti le prenapeta in zločinska blaznost, bo slovenski narod vklesal v cerkvah in po trgih vsake tudi. še tako majhne rasi, da bo ostala tudi s« bodoče rodove neizbrisen spomin in večen dokaz, l:uj ie pomenila »komunistična civilizacijam na slovenski zemlji. . Vam. Ekscelenca (iambara. visoki 'm hrabri poveljnik slavnih Oboroženih sil. ki so razmeščene v italijanski Sloveniji kot varna posadka iležele za 'pravično varstvo prebivalstva, naj lire krepak in občutlnjbč pozdrav vseh Italijanov, ki imajo visoko čast in ponos, da služijo tu, z vojaškim srcem., fašistovski domovini, prav tatu pa, naslavljam tudi iskren in hvaležen pozdrav vimenu prebivalstvu, J1 tla zastopalo tu zbrana oblastva ?« vodite! 11. (Pozdrav Eksc. Gambari Sll.am so vsi navzočni sprejeli z vzklikanjem in ploskanjem.) Evo Ekscelence, tovariši, gospodje. Picgledno in utemeljeno poročilo o »6111. kar ie bilo izvršenega: Prehrana Prehrana prebivalstva ie bila. kakor sem pojasnil že lansko leto, predmet stalnega zanimanja vladne oblasti. Če ie ta problem v glavnem težak, zlasti v vojni, je predvsem v tej deželi takoj izgledal vprav kočljiv, kajti ob naši zasedbi so bile zaloge kar malenkostne. ponekod samo za nekaj dni. krajevna možnost pridobivanja najnujnejših živil pa ie bila neznatna. Kašistovska vlada ie v tem pogledu takoj'-plemenito priskočila na pomoč, sai je poslala že prve dni po zasedbi potrebna živila, .lasno je. da bi bil slovenski narod brez te hitre pomoči prepuščen dobesedno gladu. Želim Vam podati točne številke, koliko ie bilo poslanega iz Kraljevine v to pokrajino do 30. aprila tega leta: Mešana moka . . . Koruzna moka . . Moka za testenine . Testenine . . . . ]{i ž............... Sladkor . . . . , Milo ...... Olje................ Slanina . . . . , Mast................ Surovo maslo . . . Sir................. Kondenzirano mleko Krompir . . . . Marmelada . . . 290.308 stotov 8-1.304 ,. 9.100 .. 29.710 .. 78.234 .. 59.600 ,. 6.550 7.355 .. 2.991 508 .. 6.524 .. 4.071) ., 350 34.025 .. 3.100 .. Italijanski narod ie v svoji vzvišeni solidarnosti ter prepojen s čutom tipično rimskega in fašistovskega človekoljubja. takoj bratsko delil svoje živilske zaloge s slovenskim prebival stvom. Pri prehrani se ni delalo nobene razlike med slovenskimi in italijanskimi državljani. Vabim še enkrat slovenski narod, da razmišlja dobronamerno o neizpodbitni resnici, ker le ona more postavili na laž vse. kar trdi in piše komunistična ali druga propaganda o fašisiovski Italiji, Razdeljevanje živil trgovcem in potrošnikom se je stalno izpopolnjevalo ter zadovoljivo napreduje. Uvrstitev pokrajine v državni načrt za razdelievanie sadia bo v veliki meri krila njene potrebe. Težave so se pojavile pri dobavi mesa in mleka iz znanih vam razlogov. — Pristojni organi se stalno trudijo, da bi jih vsai delno odpravili. Javna dela Že lani. pa ludi ob ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta sem poročal o načrtu za javna dela, ki ie liil sestavljen ob začetku drugega leta ohstoia pokrajine, ter o tem. koliko je bilo tozadevno že izvršenega. Čeprav se ne moreni spuščali v posameznosti, želim vendar podati oziroma ponoviti vam natančne tozadev-le številke. Doslej izvršena dela. dela v načrtu ali pa v teku izvajanja, zagotovljena jih ie dala na razpo-vlada. so: a) cestne regula- i**rši-no SolioizvrS. eije .............. 19.877.914 20.455.000 b) vodovodi, javna kopališča. vodne naprave 6,423.000 9,323.000 c) zgradbe (vseučilišče. bolnišnica. moderna umetnostna galerija ............ 4.900.000 1 d) javna skupinska zaklonišča za protiletalsko zaščito . . — 10.000.000 e) železnice . . . 51.600.000 41.500.000 Skupno . . 82,810.913 80,338.000 Tei pomembni številki jo treba dodali se javna dela. ki iili ie izvršil Visoki komisariat iz naknadnih kreditov iasistovske vlade, in sicer: izvršenih del i1d. za .... 32,050.000 projektiranih in začetih del za.......................... 31.000.000 skupno: izvršenih del za • 114.050.000 projektiranih m začetih del za................... 111,338.000 Me d izvršenimi deli in onimi, ki se bodo izvršila, zaslužijo posebno omembo dela, ki se tičeio glavnega mesta; dopolnitev in preuredim Splošne bolnišnice. Otroške bolnišnice in Porodnišnice: izpopolnitev vseučiliških po-slooij. poleg onih predvidenih treh milijonov za poslopje kemičnega oddelka tehnične fakultete: dovršitev lavnega kopališča v Koleziji ter zgradbe Moderne umetnostne galerije. Na iHKleželju se je posebna pozornost posvečala vodovodom, vodnim napravam. melioracijam in cestnini preureditvam. Gospodarski položaj Že pred enim letom sem očrtal izjemno gospodarsko stanje pokrajine ob zasedbi. Pravočasno odrejeni ukrepi in dejansko zanimanje so že takoj preprečili polom, ki se je tedaj zdel neizbežen in so. zaradi miru in jasnosti. ki sta takoj nastopila, omogočili postopno delo za ureditev in vključitev pokra iine v okvir državnega gospodarstva. V splošnem je industrijska delavnost ostala krepka, trgovina zadovoljiva. upoštevajoč seveda neizbežne vplive vojnega stanja: pojačilo se je gozdno gospodarstvo in nekoliko se je izboljšalo poljedelstvo. Opozorili ie na znatno količino umetnih gnojil, ki so prispela iz Kraljevine. ter na uvoz 9.334 stotov ovsa. V posebno kočljivem položaju so se znašli kreditni, zavarovalni in zadruž- Casfni oder med general Gambaru, ni zavodi spričo dejstva, da te bil njihov delokrog nenadoma zmanjšan. V tem pogledu se ji’ postopalo s potrebnim preudarkom ter po pazljivem in zrelem razmolrivanju vprašani, ki so se pojavila drugo za drugim. To je pomirilo vlagatelje in omogočilo zavodom in ustanovam nadaljnji ob-toj. Važna in tudi mednarodno pomembna življenjska vprašanja so bila ugod- no rešena ah pa se resuieio. kol n. pr. vprašanja zavarovalnih zavodov, ureditve dolgov, in terjatev v inozemstvu, uri dilve bivših jugoslovanskih državnih vrednostnih papirjev. Po mojem ’ mnenju bodo ta vprašanja v kratkem urejena in bo omogočeno ih> natančni ocenitvi pristopiti k dokončni bančni, zavarovalni in zadružni ureditvi pokrajine ter ukiniti še vedno olistoječe delne moratorije; to zlasti v interesu malih vlagateljev, torej mani premožnih slojev prebivalstva. Smernice gospodarstva v pokrajini so bile objavljene ob ustanovitvi Pokrajinskega korporacijskega sveta. Zdi se mi potrebno, da iili v glavnih poležali znova poudarim, tako da bodo dobro znane vsem odgovornim organom. a) Celotna vključitev gospodarstva italijanske Slovenije v državni okvir; 1>) vsestransko povečanje poljedelske produkcije ler ureditev poljedelskih kultur. — Vsak naimanjši košček zemlje se mora obdelati; c) postopna izvedba melioracij po načrtu, ki se izvaja, s ciljem takojšnjega donosa; d) zopetna vzpostavitev živinorejskega elauia; opozarjam, da bo v bližnji bodočnosti v pokrajini uvedeno umetno oploianje goved in da bo ustanovljena posebna poizkusna postaja; e) izkoriščanje gozdnega premoženja do skrajnih mej ohranitve: inten-zifikaciia pogozdovanja; D poenotenje ureditve in izkoriščanja obratujočih rudnikov ter geološka raziskavanja; g) ureditev bančnih, zavarovalnih in zadružnih zavodov. Jasno je. da bo izvedba zgoraj navedenih smernic koristila splošnemu gospodarskemu položaju pokrajine, ka- dr, Itožiuan, Eks<\ župan general Rupnik. tore naloga je. da ne bremeni državnih zalog, razen v kolikor sama ne bi mogla zadostno proizvajati. Vključitev pokrajinskega gospodarstva v državni okvir ima kot posledico izenačenje plač in mezd ter življenjskih cen. To ie namen poslednjih odredb, ki so bile izdane za ukinitev ali znižanja pristojbin in davkov na najnujnejša živila ter poostritev nadzorstva nad točnim izvajanjem živilskih predpisov s posebnim ozirom na nedopustno zvišanje cen in na uničenje tako imenovane "črne borze . Nadaljevalo se bo drakonsko zatiranje kršiteljev, ki iili ie treba smatrali kot največje sovražnike mani premožnih slojev, ker onemogočajo pravično razdelitev živil v škodo revnejših slojev in korist ozkega kroga privilegirancev. Vsi potrošniki morajo podpirati oblast pri pobijanju te nemoralne špekulacije. Korporacijski red Z ustanovitvijo Pokrajinskega korporacijskega sveta, ki je uradno pričel delovali dne 23. februarja t. 1.. ie bij fašisiovski korporacijski red v celoti razširjen na pokrajino. O doseženih rezultatih se je že večkrat govorilo. Da prizadeli sloji resnično cenijo ta sistem, dokazuje dejstvo. da štejejo sedanje nove sindikalne organizacije znatno večje število članov, kakor so iili imele razne strokovne organizacije, ki so delovale pred zasedbo. Voditelji in odbori sestavljajo z naj-večio vnemo pravila, varujoč pri tem uspešno svoje organizirane člane; delujejo v duhu uspešnega sodelovanja ler v korist pokrajinskega gospodarstva in višjih državnih interesov. V okviru korporativne organizacije imajo proizvajalni sloii možnost zastopali ne samo posebne potrebe svojih kategorij, marveč tudi uspešno sodelujejo pri hitri in koristni rešitvi predloženih jim problemov. Tudi pokrajinska združenja Sol, javnih uradnikov, železničarjev, poštarjev in uslužbencev državnih industrijskih podielij delujejo z vnemo in vidnimi uspehi. Zdravstveni položaj Kljub dogodkom, ki so se odigrali na ozemlju, se zdravstveni položai pokrajine lahko označi kot zadovoljiv. Ugotovljeni primeri nalezljivih bolezni v splošnem ne presegaio števila teh bolezni v normalnem času. kar je pripisali vztrajnemu delovnimi zdravstvenih organov, ki so uničili legla nalezljivih bolezni in s tem v kali zatrli epidemije. Hkrati pa so izvedli najširše zaščitno delo. Proti logarju je bilo cepljenih 10.517 oseb. proti dizenteriji 1432 oseb iu pioti davici 4473 oseb. Omeniti je treba, da je bilo obvezno cepljenje proli davici odrejeno z naredilo z dne 25. aprila 1942-XX. V teku leta so prolituberkulozni dispanzerji izvedli 7833 pregledov. Generalno ravnateljstvo javnega zdravstva v Notranjem ministrstvu ie oskrbovalo v svojih lastnih sanatorijih in na lastne stroške 72 jetičnih bolnikov. Izobraževanje Resnično prizadevanje Eašislovske vlade za slovensko šolo in prosveto jo očitno iu vidno ne samo spričo visokih zneskov, ki so določeni za izpopolnitev univerzitetnih stavb, o katerih je bil že prej govor, znatnih prispevkov, dovoljenih kulturnim ustanovam (ome-niam prispevek v znesku 200.000 lir Glasbeni Malici), letnih štipendij za nadaljevanje univerzitetnih Studii, tel’ končno znatnih prispevkov, dovoljenih Operi in Drami, ki so jima omogočili, da lahko nadaljujeta s svojim delovanjem. Jasno ie. da morajo tako šola kot tudi ostale slovenske kulturne instilu-ciie. upoštevajoč, koliko pni je bilo Dodeljenega lojalno iu koristno sodelovati z italijansko šolo in italijansko k.ulturo. Upravni organi Posebna pažnja je bila posvečena izpoiKlinitvi delovanja občin in ostalih upravnih organov pokrajine. Združeni so bili važnejši sedeži občin v Črnomlju. Metliki. Kočevju in Logatcu s sosednimi, in ie razcepljenost. ki je prej nastala samo iz političnih in davčnih ozirov, bila odstranjena. ni pa imela nikake stvarne podla» e. Doslej se ni izvršila nobena druga ždrinitev občin in tildi nobena nadaljnja združitev trenutno ih predvidena. To vprašanje se proučuje samo v f. stih krajih, kjer lo zahtevajo nujna Izključno * ko t VCČ •potrebe upravo, »n str er * korinl prebivalstva. Znatni prispevki v višini milijo« lir sp bili nakazani občinam, Aa se inn omogoči redno poslovan ie. Zapriseženi župani so bili imenovani v šestili občinah*, in sicer: v Ljubljani. Novem mestu. Črnomlju. Metliki, Kočevju in Logatcu. Delo Fašistouske stranke Narodna Fašistovska stranka, ki..Obrnili posebne organizacije pokrajine vključuje samo italijanske državljane. »n torej ni ustanovila nikake politične organizacije za Slovence, razvija v korist prebivalstva ogromno podporno delovanje, ki je v vsakem pogledu zaslužno in katero visoko ceni tudi prebivalstvo samo. Omenjam dobrodelno delovanje Fa-šbtovekih žena. Kakijev iu podpornih odborov stranke, kamor se prebivalstvo z zaupanjem obrača za najrazličnejše nasvete in potrebe: ter (I.I.L.L.. ki je stalno razvijala svoje obširno delovanje na vzgojnem, kulturnem, športnem in razvedrilnem polju in šteje danes več ko 7.000 članov. Omeniti moram podporne akcije, predvsem polom šolskih kuhinj, o čemer je bilo že govora, in potom letnih talmrišč. ki bodo letos še bolj razširjena. Omembe vredna je ludi ustanovitev Moškega vzgajališča. ki daje gostoljubnost okrog 100 slovenskim otrokom ubožnih družin in otrokom, ki žive v izrednih družinskih okoliščinah. Uspešno ie podporno delovan je Univerzitetne organizacije, ki šteje približno 4IMI članov. Velikega pomeua ie razvedrilno delovanje Dopolavora: stalno se širi delovanje C.O.N.I.-ia in zelo ie upoštevano delovanje Odseka kmečkih gospodinj. tovarniških in obrtniških delavk. Nadvse hvale vredno je delovame Stranke v korist naših slavnih Oboroženih sil. Takšno delovanje se bo nedvomno nadaljevalo in stopnjevalo .v smislu navodil Tajnika Stranke. Ekscelence Karla Scorze. kateremu navdušeno vzklikamo naš alala. Ekscelence, tovariši, gospodje! Tu sem Vam. kakor je bito potrebno, na kratko prikazal to, kar je izvršil režim. — Po fašislovskem običaja sem Vam namlel številke in konkretna dejstva, ki jih ne more nihče zanikati. . . . '/.n izvršeno dela želim dati javno priznanje svojim neposrednim sodelavcem hierurhom, oblastem, upravnikom in voditeljem, v rednikom dnevnih časopisov in domačih periodičnih revij, ki so lojalno sodelovali; enako tudi zdravima delu slovenskega prebivalstva, ki je s svojim lojalnim vedenjem pokazal, da zna ceniti izvršeno delo in je ob raznih prilikah jasno in ih jonsko priznal svojo globoko hvaležnost Duceju in Fnšistovski vladi. Posebno izrekam iskreno zahvalo Ekscelenci Gambnri za njegovo osebno neprekinjeno in uspešno sodelovanje, kakor tueli sodelovanje, Oboroženih sil, pri rešcran ju življenjskih problemov pokrajine. Na to, kar sem povedal, opozarjam slovenske poštene in. dobro misleče može in žene. , , polj kakor besede postavljajo številke in dejstva na najjasnejši način na laž to, kar grdi goljufiva in. zavratna komunistična propaganda. ?n tisti, ki so se v dobri ali slabi veri izkazali za orodje te propagande, stremeče za teni. det zastrupi slovensko ljudstvo in ogrozi njegovo bodočnost. Nasproti ust earia joremu delu, ki pa je izvršila vlada, obstoji, kar je si da j popolnoma očitno, razdiralno drlo tako imenovanih »osvoboditeljev slovenskega ljudstva«. Umori, grozotni zločini proti duhovščini. možem, ženam in otrokom, uničenje celih družin, požigi cerkva, šol in celih naseli j, možje in žene pod smrtno kaznijo prisil jeni, da se pridružijo njihovemu zločinskemu dela, živina in. drugo imetje, ki so ga skozi rodove z znoji m pridobili slovenski kmetje, pokradeno; naprave, ki predstavljajo nepogrešljivo imetje slovenski iju liadstva, uničene. Iz tih dejstev jv jasno razvidno, kaj Id se bilo zgodilo, če bi bili tako ime nora ni ros vobodih Hi slovenskega ljudstva« mogli uresničiti svoje zločinske načrte na tem ozemlju. Gotovo je to mnogim, ki poprej niso boleli spregledati, odprlo oči in ti so V > varilo ne samo sedanjemu rodu, ki jr deloma občutil žalostne posledice, temveč tudi prihodnjim rodovom. Mi. ki smo se takoj po vojni leta }ftix. pričeli boriti proti komunizmu ih ga ud n šili. .sr nismo č tulili temu gi ozotnemu in nečloveškemu delu, kajti kriminalnost je pravu podlagil komunističnega režima. rte pred par dnevi so časopisi za tiste, ki radi pozabijo, pisali o umorih, ki so jih komunisti izvršili v sovjetski Rusiji, in potem načrtno nadaljevali i- jim'ih zasedenih baltskih republikah, v Resa ra Id ji ja na poljskim ozemlju. Je to ista kriminalnost, ki jv izzvala pokoli deset in deset tisočer politikih častnikov in drugih državi ionov; je to ista zlobna kriminalnost, ki vodi nnglo-am e riške bandite k razde jun ju mest in krajev brez obramln, ki merijo predvsem na cerkve, bolnišnice, zavetišča iu katerih letala se spuščajo. karlar so docela gotova pred našim na gadom, v nižino za to, da more neoboroženo prebivalstvo, žene in otroki. In tako tadi Anolo-Amcriruni so si opredelili 1; ehranihem svobode ljudstev in evropske vi v [I i"n c i it obstojalo samo r domišljiji tistih, so si jih izmislili. ki Slovenski in žene! možje Ne zaupajte onim, ki Vas hočejo odtrgati, od skupne vere, od ljubezni do Vilke družine, od plodne pa in mirnega dela v Vaših delavnicah, in na Vaših poljih. Tudi. ne zaupajte onim, ki z lažnimi optimističnimi -vestmi skušajo ustvariti zmešnjavo in neizogibno razočaranje. Samo ena živa in resnična stvarnost obstoji, danes, kakor je obsta jala včeraj in kakor bo obstajala v bodoče: Fašistovska Italija s svojim orožjem, s svojo pravico in človekoljubnostjo. tudi s svojimi trdimi in neizprosnimi zakoni Rima proti vsakomur, ki ograža njeno suverenost in njen ugled; širokogrudna proti vsakomur, ki je lojalen, ali skrajno odločna, da udari vsakogar, ki skuša povzročiti nered in moliti mirno življenje ljudstva. V tem pogledu naj nihče ne dvomi, zlasti pa -ne oni, ki so se pred kratkim vrnili v svoje domove in. katerih se bo goljufiva komunistična propaganda brez dvoma lotila. Slovenske žene in možje!'Fašistovska Italija ima ne samo kot zmagovalka ■— temveč ludi zaradi vsega, kar je za Vas storila, sveto pravico, da zahteva od. Vas ne le lojalnost in spoštovanje, marveč tudi popolno sodelovanje. Fašistovska Italija, ki se pripravlja, da, vstopi v svoje četrto vojno leto z vsemi silami in z vsemi svojimi. energijami, tesno zbrana okoli Nj. Vel. Kralja-Cesarja, okoli svojega Duceja. je z isto gotovostjo kakor včeraj odločena, doseči za ceno katere koli žrtve varno bodočnost svojega naroda, varnost evropske civilizacije ter zmago, ki je od Duceja postavljeni cilj. Fašistovska Italija se bo vrnila v svoj oddaljeni imperij, kjer stoje kot, sigurna straža njeni slavni padli, ki jih rodi nepremagan duh vojskovodje Amedeja Savojskega, vojvode d’Aosta. Ni nikake ga dvomu o izidu boja med zlatom ter krvjo, med komuniz- mom in njegovimi židovskimi in plu-tokratičnimi podložniki ter proletarskimi narodi, med barbarstvom ter t isočletno d vilizučijo. Slavne Oborožene sile Fašistovskc Italije, narodno-socialistične Nemčije, Japonske in zavezniških -narodov Tro-zveze. ki se borijo_ junaško na vseh bojnih poljih sveta, vedo, da jim je zmaga, zagotovljena, ker jim to jamčijo dosedanje osvojitve, njihova lastna sila, mogočna sredstva s katerimi razpolagajo, in predvsem genij njihovih velikih Vodij. Gospodje župani in komisarji občin! Ko se vrnete na. svoje domove, izročite moje prisrčne pozdrave in iskrene želje prebivalstvu, a predvsem ohranite v svojih srcih in vcepite tudi v srca prebivalstva vero v živo in delujoče dejstvo Fašistovske Italije im tem ozemlju in. v gotovost njene zmage. Katoliški, imperialni in fnšistovski Rim je večeru Ekscelence, tovariši, gospodje! POZDRAV KRALJU! POZDRAV DUCEJU! Pozdrav Črnih srajc Zbrani predstavniki in zastopniki, ki so Eksc. Visokega komisarja med njegovim poročilom ponovno prekinjali. z gorečim odobravanjem in pritrjevanjem. so se na zaključku navdušeno odzvali njegovemu pozivu k pozdravu Kralju in Cesarju ter Duceju. Ko so se manifestacije polegle, se ie dvignil Zvezni lajnik Orlando Orlan-dini ter v imenu ljubljanskih Črnih srajc sporočil goreč pozdrav in toplo zahvalo Visokemu komisarju za vse obsežno delo. ki ga ie izvršil v Ljubljanski pokrajini kot predstavnik fašistovske Vlade. Zagotovil ga ie. da bodo Črne srajce tudi v bodoče z enako požrtvovalnostjo iu vnemo izvrševale svoje, cdkazane jim naloge v korist Ljubljanske pokrajine iu njenega prebivalstva. Zahvala župana V imenu navzočnih predstavnikov prebivalstva Ljubljanske pokrajine ie spregovoril ljubljanski župan, general Rupnik._Jzvaial ie: Vaše Ekscelence! Gospodje! Za tako temeljit obračun, ki vsemu slovenskemu ljudstvu predočuie tista dejanja, ki jih sovražniki ljudstva zlobno skušajo tajiti in pretvoriti v nasprotje, prosim Vašo Ekscelenco, da Vam smem izraziti najvdaiiejšo zahvalo prisotnih in velike večine pošteno mislečih iu lojalnih Slovencev. Globoko v naša srca segajoče besede. ki ste iih. Ekscelenca, pravkar naslovili na nas. nam vsi 1 iu ir it* vprašanje: Kaj bi se bilo pač zgodilo z nami. ako nam ne hi bila Pred dvema letoma fašistovska J talija rešila etničnega obstoja, ako bi ne bili takrat dobili tako odličnega predstavnika fašistovske vlade v osebi Visokega komisarja in prav tako uglednih visokih poveljnikov slavnih italijanskih čet in naše hrabre protikomunistične milice? Odgovora na to vprašanje se moram pri tej slovesnosti vzdržati, kajti vsem navzočnim in meni samemu manjkajo iioimi in besede, da bi orisali od židovske mržnie organizirani pekel, pač pa se moramo spomniti tistih, ki so preprečili, da naše ljudstvo in naša lepa dežela nista bila popolnoma uničena. V prvi vrsti gre nasa hvala slavnim junakom in žrtvam, ki so padli na naših domačih tleh. l*olni spoštovanja prosimo Vašo Ekscelenco, da tolmači našo zahvalo in zagotovilo naše zvestobe in vdanosti Ni. Vel. Kralju in Cesarju. Vašo Ekscelenco prosimo, da sporoči naše hvaležno spoštovanje za vse. podeljene nam dobrote voditelju in prvemu borcu za novi svetovni red. velikemu Duceju italijanskega naroda. Nadalje velja naša zahvala v P1'.1 visli Nj. Ekscelenci Visokemu komi; sarin Emilijo Grazioliju. ki ie pri vsei irogosti. potrebni za upravo,v voimh časih, pokazal tako plemenito razumevanje in vzvišeni čut rimske človečnosti do našega ljudstva, posebno še do naisiroinašiiejšjh. da nl1« dolgujemo iskreno hvaležnost iu odkritosrčno spoštovanje. V zgodovini slovenskega naroda je to pač prvi iu edini primer, da si je mož. predstavnik vladavine ki ie ljudstvu varljivo prikazana kot sovražna. tako hitro pridobil njegovo neomejeno spoštovanje in liubeze.il. Pri tej priložnosti se .zahvalmiemo tudi vsem sodelavcem Ni. Ekscelence Visokega komisarja, ki so se požrtvovalno in nesebično trudili za blaginjo in red v pokrajini. . Ob strani Ni. Ekscelence G raziohia stoji kot vodja Oborožene sile Ni. Eksc. general Ga-ione Gnmbara. vojak v klasičnem pomenu besede, izkušen iu borec, strah vseh pozi- nepremagan galcev in banditov še izza protiboli-ševiške vojne v Španiji, toda tudi resnični vitez iu pravi kavalir, ki si ni pridobil samo src svojih vojakov, temveč s svojo človečnostjo, s svojo pri; zadevnostio za pomoč in z zaščito, ki jo je vedno nudil revežem, bliskovito tudi srca in spoštovanje slovenskega ljudstva. Ko izražamo Ni. Ekscelenci našo prisrčno zahvalo, se zahvaljujemo tudi vsem njegovim podrejenim častnikom, vojakom in slovenskim prostovoljnim miličnikom. Zavedajoč so. da bi bil od plutokrat skih židovskih sovražnikov vsega človeštva zaželeni propad Evrope tudi propad od nosno popolno uničenje pobožnega. marljivega, nadarjenega in prizadevnega slovenskega ljudstva, se v polnem zaupanju in neomajni veri v Boga ter v gotovosti, da bo zmagala Italija in njeni zavezniki, z zaupanjem izročamo zaščiti in vodstvu fašistovske ltaiiie ter hočemo sodelovati z vsemi močmi kot dostojni in lojalni sodelavci za lastni, blagor, za srečo države in za blaginjo Evrope. Prav' posebno prosim Ekscelenco Visokega komisarja, da blagovoli sporočiti izraze naše vdanosti še danes borzojavno Ni. Vel- Kralju in Cesarju ter Duceju. * Iz izčrpnega poročila N7is. komisarja 0 dveletnem organizatoruem delu italijanskih oblasti v Ljubljanski pokra; iini se iasno vidi velikansko delo, ki ga ie izvršila oblast na vseh področjih. V njem se pa. tudi kažeta velika skrb in stremljenje za zboljšali jeni položaja siromašneiših sloiev prebivalstva. Visoki komisar ie v svojem poročilu orisal tudi podtalno delovanje temnih sil. ki so skušale no vsaki ceni ovirati delo oblasti jn pahniti ljudstvo v nesrečo. Poziv Vis. komisarja, naj se naše ljudstvo odvrne od razbojniške propagando ter naj s svojo lastno močjo zatre ta škodljivi pojav, je zelo ume-! sten. Zadnje leto se je storil v tem ; pogledu že velik korak naprej in ni 1 dvoma, da bo šel razvoj daiie v smeri popolne ozdravitve. Ljudstvo ie že spoznalo temne namene brezvestnih rušilcev miru. Današnja obletnica ie tudi v tem pogledu mnogo obetajoč mejnik. Župani in občinski komisarji bodo o najvažnejših točkah poročila \ is. komisarja poučili najširše ljudske sloje iu jim ponesli zagotovilo da bo zmagovita fašistovska Italija Se dalje vztrajno stopala im poti. ki io ie začrtal veliki Ducejev duh. in je ne bo nobena sila odvrnila od nje. Le tako bo Ljubljansko pokrajino zajel blagodejen mir in red. ki bo njenim prebivalcem zajamčil življenje in imetje ter zaščitil njihove največie svetinje. Živahni kraievni boli v Tuniziji Uspešni napodi italijanskih bombnikov na sovražnikovo zaledje Gospodje, Dve leti stn prctckU, kratka, a dogodkov in delu polna dolui. — l etiko vode ie preteklo pint mostovi Sari in j pine so n L ju bljti n ter, veliko i ranic- ie prodrlo in veliko laži je Idln ra.krinkanih. veliko ikumiinističnih republike it Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 28. aprila »voj* 1968, vojno poročilo: Sovražnik ie tudi včeraj napadal vzdolž vsega tunizijskega bojišča, a so se mu vsi napadi ponesrečili. Junaškim oddelkom, navedenim v prejšnjih vojnih poročilih, moramo dodati zaradi izredne hrabrosti še oklepno skupino imd povelistvoni majorja 1'iseitelliin Taeggia Oderisia iz Napolija. Italijanske in nemški letalske -kn-pošno napadale sovražne čete na pohodu. Sestrelili smo štiri angh ško-ameri; Čko letala. 1’ivo so sestrelili nemški lovci nad Tunisom, drugo protiletalsko topništvo na obali 1’eleponeza. dve in pa zadela neka naša torpedovka v Sicilskem zalivu. Letalski napad ameriških stinmo-tornih letal na okolico Cagliarija je povzročil manjšo škodo: med prebivalci ni bilo žrtev. Tri naša letala se niso vrnila v svoje oporišče. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 29. aprilu svoje 1969. vojno poročilo: Boji na tunizijskem bojišču se nadaljujejo. Živahni krajevni protinapadi italijanskih in nemških oddelkov sp se uspešno koučidi Nemški lovci so včeraj sestrelili dve sovražni letali, naše protiletalsko topništvo pa štiri. Naša letala so torpedirala neki sovražni parnik v sidrišču 1’hilippevilla. zažgala in polepila neko motorno tor-pedovko v srednjem Sredozemlju in sestrelila štiri letala tipa >Curtiss« v zraku nad Sicilskim prelivom. Sovražni bombniki so včeraj bombardirali Napoli. Messino. Siracuso in Lampeduso. Naši lovci so v dvobojih sestrelili 7 sovražnih štirimotornih letal. 4 so treščila na tla v Napoliju, 2 v Messini. 1 pa ob obali Agrigenta. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 30. aprila svoje 10711. vojno poročilo: Tudi včeraj ie sovražnik ponovno skušal predreti naše bojne črte, pa so se nui zaradi zagrizene obrambe italijanskih in nemških čet vsi poskusi izjalovili. Letalstvo Osi je napadalo zbirališča sovražnih oklepnih voz in iioškodovalo mnogo avtomobilov. V boju smo sestrelili 17 sovražnih letal. 10 so jih zbili nemški lovci. 7 pa naša lovska skupina pod poveljstvom letalskega stotnika Bruna l’oli-tija iz Milana, ki se ie s svojo skupino boril s 00 angleškimi letali. Neki naš lovec ie sestrelil dve sovražni letali. Sovražnik je napadel neki naš konvoj. Naša protiletalska obramba ie zadela in sestrelila dve sovražni letali. Zadnja dva dni se štiri naša letala niso vrnila v svoje oporišče. Glavni Sta« Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 1. maja svoje 1071. vojno poročilo: Na tunizijskem bojišču živahni krajevni boji. Sovražno topništvo je močno obstreljevalo južni del bojišča. Naše letalske skupine so v spremstvu nekega konvoja v srednjem Sredozemlju sestrelile 6 letal tipa >Spit-fire: in 2 letali tipa »Curtissv; nemški lovci so nad tunizijskim bojiščem sestrelili dve sovražni letali. Ameriška letala so bombardirala Messino. 6 prebivalcev ie mrtvih. 1 ie pa ranjen. Izmed 21 štirimotornih letal. ki so se udeležila napada na Messino. so jih naši lovci sestrelili pet. Štiri sovražna letala »o treščila v morje pri Augusti. Sovražnik ie obstreljeval okolico Si-rakuse. a ni povzročil žrtev. Pri napadu ie naše protiletalsko topništvo zbilo tri sovražna letala. Prvo ie strmoglavilo na tla vzhodno od Siraku-se. drugo ie treščilo v morje, tretje se je pa razbilo v bližini otoka Morskih tokov. Naša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Giamfranca Ver-bane iz Milana ie potopila štiri sovražne parnike s skupno nosilnostjo 29.000 ton. Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2. maja svoje 10iL. volno poročilo: Sovražnik čedalje boli napada z letali naš promet v Sicilskem prelivu. Nemška letala so ponoči v Kredo; zemskem morju napadla in s torpedi zadela neki sovražni konvoj iu nekatere trgovske parnike. Zadnje dni so močni oddelki sovražnih bombnikov napadali naše bolniške ladje, ki so plule proti Tunisu. Eno izmed niih ie sovražnik kar šti; rikrat napadel. Skoda na ladjah ni velika, med ladijsko posadko ie pa nekaj mož ranjenih. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 3. maja svoje 1073. vojno poročilo: ...... . , Na tuniziiskem bopscu delovanie topništva in izvidnic. Naši bombniki so uspešno bombardirali zbirališča motornih vozil v nasprotnikovem zaledju. Nemški lovci so v bojih sestrelili' eno sovražno letalo. Nov čas zatemnitve je odredil Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino. Od 4. maja dalje mora biti Ljubljana zatemnjena od 21.30 zvečer do o. zjutraj. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ie določil najvišje cene zelenjavi in sadju, uvoženem v pokrajino. 1 kila novega česna sme stati v nadrobni prodaji 5.(13 lire. belušev 11 lir. cvetače 3.35 lire. očiščenega korenja 3.ti<) lire. solate vseh vrst 3./U lire. špinače 3.35 lire. suhih marelic 58.15 lire. pomaranč L vrste 9.3.) lire. pomaranč II. vrste 8.35 lire. orehov Soronto 30 lir. navadnih orehov 2o lir, domačih suhih resne!i 23.80 lire. Ta' cenik mora biti obešen lia vidnem mestu pri vseh prodajalcih. Civilni komisarji morejo spremeniti cene navzdol. a zviša iih lahko samo Visoki komisar. Visoki komisariat je odredil, da se od I. maja t. 1. dalje po vsej pokrajini prepove svobodna prodaja škroba po trgovcih, ker bo ves škrob razdeljen samo industriji in trgovini. Trgovci bodo smeli prodajati škrob le proti nakazilu, ki ga izda Pokrajinski korporacijski svet. ..... , Visoki komisar za Liubliansko Pokrajino ie določil s. posebno uredbo železničarjem pokrajine začasno vojno doklado. ... . Obvezno cepliente zoper koze v Ljubljani je mestni fizikat določil 1111 dan 1(1. maja iu bo 110 raznih mestnih okrajih trajalo do 14, maja. Pregledi es bodo začeli Iti. main in se bodo končali 21. maja. Za otroke mestnega središča bo obvezno cepljenje v Mestnem domu 10. in 15. maja. v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici 10. maja in v ljudski Soli na Zoisovi cesti na 11. maja. Cepljeni .morajo biti vsi otroci, ki še niso cepljeni, pa tudi oni otroci, pri katerih je bilo cepljenje doslej brezuspešno, Starši morajo prinesti otroke na cepljenie tudi' tedaj, če niso dobili povabila. K obveznemu cepljenju moraio starsi prinesti vse leta 1942. rojene otroke, ki še niso bili cepljeni, prav tako pa tudi vso one. ki so rojeni letos in stari najmanj 3 mesece. Cepljenje je brezplačno. Bolniki, ki dobivajo na podlagi zdravniških izpričeval dodatke racio-11 i ranili živil, naj dvignejo bolniška nakazila za noseč maj v bolniškem odseku mesi nega preskrbovalnemi ura-I da voal.o dopoldne od K. do 12. ure samo v pritličju Turjaške palače. Go-eposka ul. 15 po naslednjem eporedu: Bolniki, ki imajo pravico tudi do mesa. naj dvignejo nakazila od 1. do S. maja. Od 10. do 12. maja pridejo na vrelo vsi oslali bolniki, in sicer v ponedeljek 10. maja bolniki z začetnicami A do C. v torek 11. maja z začetnicami D do J. 12. maia z začetnico K, 13. maja z začetnicami 1. do 0, 14. maia z začetnicama vP in H. 15. ma- ja z začetnicama S in Š. 16. maja pa z začetnicami 5’ do '/.. Od dne 18. do 25. maia bo bolniški odsek delil nakazila samo za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na podlagi predložitve zdravniškega izpričevala. V torek 18. maia pridejo na vrsto upravičenci z začetnicami A do C. 19. maja z začetnicami D do .1. 20. maia 7. začetnico K. 21. maia z začetnicami L dot). 22. maia 7, začetnicama P in K. 24. maja z začetnicama S in š. 25. maja p« upravičenci 7. začetnicami T do 7.. Vsi tisti, ki so mestnemu fizikatu predložili zdravniška izpričevala po 5. maju. bodo dobili nakazala šele 26.. 27. in 28. maja. Zamudniki pridejo na vrsto 29. in 31. maja. Vsi tisti, ki pridejo po bolniška nakazila, moraio prinesti s seboj izpolnjeno glavo živilske nakaznice za mesec maj in nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca. Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa. moraio prinesti s seboj mesarsko knjižico. Kdor mesarske knjižice nima. mora predložiti potrdilo obrata, kjer je na hrani, z navedbo, pri katerem mesarju dobiva meso. Uradni list italijanske vlade ie ob; javil dekret z zakonsko veljavo, ki pojasnjuje, v katerih strokah je prepovedano na novo sprejemali moške od 16. do 55. lela v službo.. Na novo se ne smejo zaposliti moški kot biljeterji. garderoberji, čistilci gledališč iu kinematografov, pri delih za čiščenje vozil, lokalov, lokomotiv, strojev, v kuhinjah., za strežbo v gostilnah in restavracijah, v kopališčih, prodajalnah s čevlji itd. Dekret je stopil v veljavo 1. maja. Razdeljevanje kuriva za leto 1943.-44. Pokrajniski svet korporacij ie f.e dni dovršil dostavo nakaznic za kurivo za gospodinjstva za dobo od i. aprila 1943. do 31. marca 1944. Gospodinjstva so po številu družinskih članov razdeljena v štiri skupine, ki so raznobarvno označene na sami nakaznici. Vsaka nakaznica vsebuje za vsak mesec poseben odrezek za premog iu prav tako za drva. na katerem je natiskana količina, ki pripada dotočnemu gospodinjstvu. 7,a poletno dobo ie nakazana samo kvota za kurivo za kuho, dočim ie 7-a zimsko dobo nakazana za vsak mesec obenem tudi kvota za ogrevanje stanovanja. Gospodinjstva opozarjamo, da ie treba s kurivom varčevati, ker ni računati, da bi se mogla kvota povečati ali pa dodeliti izjemoma kaka dodatna kvota? marveč moraio stranke gledati na to. da bodo z nakazanim kurivom brezpogojno izhajale do 31. marca 1944. /ato so posebno v letni d ob j priporoča uporaba samokuhalnikov ali patentnih brzo-paritnikov, da se čim več kuriva prihrani za zimsko dobo. Drva 111 premog se lahko nabavi pri stalnem dobavitelju, dobijo pa se drva proti oddaji odrezkov lahko tudi direktno pri skladiščih ljubljanske mestne občine. Stranke naj si nabavijo nakazano kurivo pravočasno in posebno izkoristijo suho poletno vreme, da pred jesenjo vkletijo potrebno kurivo. da ni' bi bili zapadli odrezki neizkoriščeni. Gospodinjstva, katerim so bilo po lanskoletnih prijavah stavljene zaloge kuriva z odločbami Pokrajinskega sveta korporacij pod zaporo, bodo prejela prihodnje dni nove odločbe, s katerim se jim oproščam potrebne količine kuriva za potrpsn.io od dno 1 aprila 1943. dalje. V kolikor blokirane zaloge kuriva ne zadostujejo zn kritie pripadajoče količine kuriva za dobo 1943-44. jim bodo izstavljene nove nakaznice, ki jih lahko od 10. maia naprej ^ po vrstnem redu. ki bo objavljen v časopisju, dvignejo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij. Strankam, ki imajo vpeljan plin odnosno elektriko za kuho. ie bila količina kuriva reducirana in ustrezno število odrezkov odstriženih. Zadevne reklamacije se ne morejo vpoštevati. Podnajemnikom za poletno dobo do 1. oktobra ne pripada nakazilo kuriva. Izpremembe v stanju gospodinjstva se bodo mogle upoštevati šele pri prihodnjem nakazilu kuriva. Za poslovne prostore in pisarne za poletno dobo do 1. oktobra 1943 ne pripada ni kako nakazilo kuriva. Kvote kuriva za ogrevan ie poslovnih prostorov v teku zime 1943-1944 bodo pravočasno objavljene. Za gostiteljska podjetja se kvota kuriva za poletno dobo reducira samo na kuho po izkazanem številu gostov, ki prejemajo toplo hrano. Jstotako bo zavodom. ki imajo lastne ekonomije dodeljeno kurivo po številu i/.ka/.unih oseh. za katere se pripravim hrana. Industrijskim podielieni bo dodelje-vano kurivo po stvarni potrebi za obratovanje v ugotovljenem obsegu. Vsa podjetja morajo voditi o porabi in prejemu kuriva predpisani register ter izvajati pri potrošnji skrajno štednio. Izrecno opozarjamo vse potrošnike, da se premog dodeljuje podjetjem in trgovcem, kakor dotekajo^ pošiliatvo iz premogovnikov. Zalo nihče ne more dobili samo premoga gotove vrste ali gotovega izvora, marveč dobi ^ vsa k ono vrsto, ki ie slučajno razpoložljiva. Stare letnike >Družinskega tednika« vezane ali nevezane kupi uprava: Družinskega tednika«. Listek Družinskega tednika“ Italijanske duhovne veličine o bodoči Evropi Zelo razširjeni in upoštevani rimski opoldnevnik >11 Piecolo«. risar slavni urednik ie znani publicist Nino d'Aro-sa. bivši tajnik fašistovske stranke za mesto Rim. ie pred kratkim objavil vrsto zanimivih razgovorov z znanimi osebnostmi italijanskega kulturnega življenja o bodočnosti Evrope. Med osebnostmi, s katerimi je sodelavec omenjenega rimskega lista govoril o tem vprašanju so tudi znani pisatelj Massimo Bontempelli. filozof in pisatelj Giovanni Papini in ugledni profesor Filippo B u r z i o. Massimo Bontempelli ie dejal uredniku iPiccola , da si komaj more predstavljati, kakšna bo bodoča Evropa. Kako naj vendar človek ve. ie vzkliknil Bontempelli kakšna utegne biti odnosno ne biti Evropa po vojni! V dobi francoske revolucije se nikomur niti sanjalo ni. da bo ik> revoluciji prišel Napoleon. Prav tako tudi Napoleon ni mogel vedeti, kakšna bo Evropa po njegovih bo in ih pohodih. Bontempelli vsekako misli, da bo v. povojni Evropi treba imeti več smisla za moralne vrline in za odgovornost. Upa. da bo evropsko zedinjenje prišlo na duhovnem področju. Tega pa po njegovem mnenju ne bo mogoče doseči toliko časa. dokler ne bodo obveljala med narodi in vladami ista moralna načela kakor med posameznimi ljudmi. Iz bodoče evropske poP-bke bi bilo treba izločiti vsako misel na kak napad — pravi Bontempelli. Clausewitz ie nekoč dejal, da ie vojna nadaljevanje politike z drugačnim orožjem. Mi sanjamo o dobi. ko bo politika z drugačnim orožjem nadaljevana vojna. Bontempelli ne izključuje možnosti evropske federacije po zgledu Švice. Na vprašanje, ali ie možna vrnitev k liberalizmu, ie Bontempelli odločno dejal: »Ne!« Liberalizem, kakor so ga pojmovali v prejšnjem stoletju, spada V Preteklost. Liberalni individualizem le Evropo de,soreaniziral. Toda takšna notranja ureditev, kakor jo ie uvedel boljševizem, ie naredila iz človeka stroj. Kai mogoče ie. da bo jutrišnja Evropa opustila obe smeri v Hegelo-vem smislu, namreč liberalizem prejšnjega in kolektivizem sedanjega stoletja. A v kakšni obliki, o tem Bontempelli ni mogel dati nobenega določnejšega odgovora Veruje le. da bo povojna Evropa lahko kakršna koli, samo takšna ne. kakršna ie sedanja. Pa čujmo zdai. kaj misli o bodoči Evropi Giovanni 1’ a p i n i svetovno znani pisateli Zgodovine Kristusa« ju knjige »Moia Italija'. Ta florentinski modrec pravu da se čuti v prvi vrsti Italijana in šele potem Evropca. Zagovarja stališče, da mora Italija imeti v novi Evropi duhovno nadvlado. Mne-nia je, da ie to poslanstvo Italije bistveno različno od poslanstev, ki si iih izza dobe romantike pripisujejo drugi narodi. Germani in Slovani. Drugi narodi so si namreč s tem svoiim poslanstvom hoteli osvojiti bodočnost. Za Italijo pa ie to poslanstvo zgodovinska resničnost sama, t. i. prav tista resničnost, iz katere se ie rodUa Evropa. Pa še nekaj: Italija ni nikdar stremila za kakšno materialno nadvlado. Papini ie dalje prepričan, da mora v povojni Evropi brezpogojno prenehati sovraštvo, ki ie danes zavzelo tako nezaslišan obseg. Obžaluje, da pri duhovni pripravi sedanje vojne razumništvo ni dovoli sodelovalo. Če ie bila duhovna priprava pred prejšnjo svcSvno vojno v Italiji bolje izvedena ie zasluga v tem. da ie tedaj obstajala stranka razumništva, ki ie omogočala izražanje misli, polemiko in razpravljanje in ustvarila v vsej deželi tisto duhovno razpoloženje, .v katerem postanejo vojne in revolucije popularne. Vsekako ie danes že prepozno pričakovati udeležbo kulture v voini. Če orožje govori, morajo osebe molčati! Nič mani zanimive niso besede, ki jih ie o istem vprašanju izrekel Fi-lippo B u r z i o. Burzio ie ena naibi-i strejših glav sedanie Italije, .le tudi j modrec in matematik, predava bali-i stiko na torinski topniški visoki šoli ! ter ie mednarodni strokovnjak za reševanje vojaških vprašani, zlasti tehničnih. Filippo Burzio misli, da ie rešitev v rojstvu »tretje Evrope«. Prva je bila krščanska, ki ji ie naredila konec reformacija. Po večnih bojih in motnjah se ie po sklenitvi \vestfalske; ga miru začela »druga Evropa«, ki bi jo lahko imenovali humanistično. Ta skupnost, ki je imela značaj znanstvenosti. meščanstva in nadvlade čistega razuma, je dosegla svoi višek po francoski revoluciji 18. stoletja, ko je Evropa prišla do resnične politične in duhovne premoči. A vojna leta 1914. je tudi te i dobi naredila konec in zdai doživljamo drugo, in Bog daj zadnie dejanie velike krize. Po mnenju Filippa Burzia sta te krize v nai-večii meri kriva Marx in Nietzsche. Prvi s svoiim kolektivnim človekom in materialističnim svetovnim nazo- I roin. Nietzsche pa s svojim nadčlovekom in oblastiželjnosto. ki je bila s tem v zvezi. Zdai ie treba poiskati temelie za »tretjo Evrope", za tretjo evropsko civilizacijo. In kako bi se dalo to doseči? Ker je »prva« Evropa dala krščanske in moralne postave, druga pa ie prinesla tehnično in znanstveno zavojevanie sveta, naj bi bila tretja evropska skupnost velika združitev obeh prejšnjih. Nov humanizem torei. a ne na materialistični, temveč na duhovni podlagi. Ta sila zanimiva mnenja o bodoči Evropi so izrekli možje, ki delaio izključno na kulturnem polju in nimaio nobenega opravka s politiko. To pa nikakor ne zmanjša pomena njihovih izvajani. Zadnje dni smo sFšali — piše posebni donisnik »Pester Llovda iz Rima — v Italiji razna mnenja glede bodoče Evrone tudi s strani mnogih vplivnih političnih osebnosti. Vsekako je treba poudariti, da se mnoga nazi-rania obeli Italii. politične in kulturne. uiemaio. Oboji, politični in-kultur-ni možje, govore o Evropi, da ne sme biti zgrajena na nikakršni nadvladi, temveč da mora sloneti v enaki meri na sodelovaniu vseh evropskih narodov. velikih in malih. /, GRE S je 2LLeii.ii NAPISALA YVES FLORENNE Se nikdar prej nisem bil stopil v to krčmo; zakaj sploh nisem šel kam drugam? Morda zato, ker me ie napis na njenem izvesku spominjal na davno pretekle čase in se ujemal z utrujenostjo, ki se me ie danes polastila. četudi prav za prav ne vem zakaj. Mislim, da takšna utrujenost muči navadno samo starejše ljudi ki svojega življenja sicer niso čisto zgrešili. vendar tudi pravega uspeha niso dosegli... Slabe volje sem sedel na stol in medtem ko sem čakal na kavo. žalostno opazoval muho. ki je zaman poskušala potegniti svoie nožiče iz kapljice lepljive tekočine, ki ie stala na mizi. Ali nai ii pomagam? še preden sem se pa odločil, že ie prihitel natakar m s prtičem izbrisat z mize mokroto in z njo vred tudi muho... Sele tedaj sem opazil, da nisem sam v sobi. V temnem kotu ie za ozko mizo sedela ženska, ali bolje, ženska senca. Sedela ie negibno, klobuk ie imela potisnjen na oči. Njeno telo ie v medli svetlobi metalo na tla senco nedoločne oblike. N a ta k a r_ ie hodil okrog nje in od časa do časa nekaj zagodrnjal. Neznanka ie tedaj vselej dvignila skodelico k ustom, kakor da bi pita. čpnrav ie b'la že davno prazna. Naposled ie stopil natakar k njej in ii nekai_ zašepetal. Neznanka ie zardela, plačata in vstala. Sele zdai sem ii videl v obraz. Presenetila me je njena mladost. Počasi, skorai doMomnstveno ie stopala skozi sobo. V primeri z njeno nebogljenost io in potrtostjo se ie n iona drža zdela kar čudna. Ali ie bilo mogoče, da ta ženska niti toliko denarja nima. da bi si naročila še eno skodelico kave in bi pri niej lahko še kakšno uro posedela? Okleval sem, kakor prei pri muhi. Že ie prijela za kljuko: tedaj sem se še o pravem času odločil in zaklical: »Gospodična!« Obrnila se je in me strmo pogledala, potem ie pa odhitela skozi vrata. kakor da bi hotela ubežati. Plačal sem in pohitel za njo. Dohitel sem jo na cesti. Zunaj ie deževalo; noč jev bila. Ko sem io nagovoril, ni bila užaljena in tudi ne prestrašena: mirno ie dejala: »Pustite me. motite se. Nisem...« Ni dokončala stavka, v zadregi se ie nasmehnila, kakor da bi hotela že vsem v naprej odpustiti. če se zmotijo o njej. Zmignil sem z rameni: 'Motite se. Opazoval sem vas v krčmi in ker...« Nisem vedel, kako bi ii razložil svoj namen, zato sem io kratko in malo priiel za roko in rekel: »Poidiva, stopiva v tole gostilno!« Ni se branila, mirno ie pustila, da sem io vodil. V gostilniški sobi ie sedelo mnogo ljudi. Ko sva vstopila, naju nihče izmed njih še opazil ni. DAttNOl najboljše odvajalno sredstvo Naročil sem kavo in obložene kruhke. •Jedla ie z veliko slastjo. Morala ie biti zelo lačna. Čutil sem da mi zdai ze boji zaupa. I)a bi se mi oddolžila za dobrolo, ml ie pričela pripovedovati zgodbo svoiega življenja. Ko ie bila še otrok, se oče in mati. oba pijanca, nista dosti menila zanjo. Ko je odrasla, ie doživela svojo veliko ljubezen. Zaljubila se je v krepkega, lepega delavca ki ie znal prekrasno peti. š!a ie z niim. Nekaj časa ie šlo vse po sreči, potem so ga odpustili iz službe. Obiskala ju je lakota. Včasih ga ie zaman čakala. Ni so vrnil domov. Morala ie iz opremljene sobe. v kateri sla oba stanovala na cesto. Stara, banalna povest — banalna, da bi se človek razjokal. Čeprav je bilo nieno pripovedovanji* zanimivo, vendar nisva mogla vso noč oslati v gostilni. Vstala sva. . Kani greste zdai?« sem io vprašal. »Tja... Gotovo je mislila na samotno klo-pico v parku ali na most. nod katerim bo za nekaj ur varna pred dežjem. »Zakaj si ne poiščete dela?« sem io neumno vprašal. Dela? r Zmignila je z rameni. Po eni strani ii ni bilo do tega. po drugi je pa še zmerom onega ljubila. Neprijazno sem ii pomolil bankovec in načečkal na kos papirja neki naslov. »Pojdite tja in prenočite. Skušal bom dobiti primerno delo za vas.« S temi besedami sem odšel. Dekletu bi bil prav lahko priskrbel delo. Vzel bi io kratko in malo v svojo pisarno. V enem mesecu bi se zanesljivo naučila pisati na stroj. Čeprav bi bila ta rešitev zelo lahka, sem vendar dobro vedel, da bi se ii te službe nikdar ne drznil ponuditi. Dekle bi gotovo mislila... morda bi celo menila, da ie njena dolžnost... Ne. Najboljše bo. če io priporočim svojemu priiateliu Sabatierju. Gotovo mi ne bo odrekel. Takoj jutri poidem k njemu. Tri ledne nato se ie Ana vsaj na zunai čisto izoremenila. Čedno se ie oblačila in videlo se ji ie. da se lahko po mili volii do sitega naje. Kljub temu ii je ustnice še zmerom obkrožal tisti otožni smehliai. ki ie pričal, da njene srčne rane še niso zaceljene. Naibrže ie še zmerom mislila na svojega prijatelja... Misel na to mi ni bita nič kai prijetna in me ie dražila. Sabntier ie bil zadovoljen z Ano. Vsakokrat, ko sem prišel v niegovo pisarno, mi ie moja varovanka hvaležno stisnila roko. Tedaj sem bil skorai srečen. Kai kmalu seni opazil, da imam slabo urejeno gospodinjstvo, da leži no vseh kotili mojega stanovanja orali in da se neznosno dolgočasim. Skrat-kav samota, ki ie vse dotlej skorai občutil nisem, da se mi ie na mah zazdela neznosna. Nekega jutra, ko sem moral v Saha-tierjevo pisarno, po opravkih — nebo je bilo umazanomodro' in drevie ie pričenjalo zeleneti — sem sklenil da bom govoril z Ano. Po tem. da sem si želel, da bi postala gospodarica mojega doma, in bi bilo moje življenje tesno zvezano z njenim, sem namreč spoznal, da io ljubim. Dotlej sem bil tako boječ, da si niti v svoiih čustvih nisem bil na iasnem. A tega je bilo zdai konec. Govoril bom z Ano in ona mi bo odgovorila. Tako se bo moje življenje na mah izpre-menilo. Kakor sentimentalen gimnazijec sem zidal gradove v oblake... V mislih na svojo bodočnost sem stopil v Sabatierjevo pisarno. Pet minut sva kramljala, potem sem pa mimogrede vprašal, ali hi lahko govorit z gospodično Brantejevo. ' Res. zdai sem se spomnil.« ie vzkliknil Sabatier. »Saj se mi ie zdelo, da ti imam nekaj povedati. Torei. da veš. tvoje varovanke že dva dni ni v pisarno, ne da bi se bila kakor koli opravičila.« Zamomiial sem nekaj, česar se zdai sploh ne spomnim več. in odhitel v družinski penzion, kjer je stanovala. A tu so mi povedali, da Ane že dva dni niso videli. Potem sem dneve in dneve taval po ulicah, misleč, da bom kje srečal svoio varovanko. Čez približno štirinajst dni sem no naključju prišel mimo gostilno, kjer sem bil tedaj spoznal Ano. Morda me je sem privedli slutnja. Pogledal sem skozi okno in vse mi je postalo jasno. Za mizo v kolu je sedela Ana. naslonjena na bledega mladeniča, ki ii ie gladil roke. Ani je vsakokrat, kadar sra ie pogledala, zažarel obraz od sreče... Ne vem. zakaj sem si tako silno zaželel, da bi že prišla noč. Pomladansko sonce me ie žgalo in mi jemalo vid... ZRCALO naših dni Zn vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lit Z veseljem na delo dekle! Ni dolgo tega, ko sem se pogovarjala z dekleti, ki dan za dnevom čakajo na službo. Povpraševala sem jih, zakaj ne sprejmejo nobenega dela, saj bi ga lahko dobile, da bi se pošteno preživele. Bila sem uverjena, da mi bodo dale prav, vendar me je njihov odgovor razočaral. Zdrava dekleta, polna moči in življenja se boje poštenega dela samo zato, ker so njihove gospodinje preveč natančne, ker jim ne dajejo dovolj hrane in ker imajo skratka preveč dela. Vsaka si želi oddiha, kratkega sprehoda. Ali ni žalostno, da se prav one boje dela in da stremijo za brezdeljem? Ali je takšno življenje res tako zelo prijetno? Gospodinja, ko sprejmeš v službo mladega dekleta, ga vzgoji v vrednega člana človeške družbe. Razdeli ji delo, povej ne prestrogo svoje zahteve in ji daj dovolj hrane. Mlado dekle, ki se še razvija, je potrebno hrane, posebno če mora še težko delati. Potrudi se. da bo našla tudi ona_ v svojem poklicu zadovoljstvo in srečo in verjemi mi. da ti bo za to hvaležna! Skrbela bo za tvoj dom prav tako, kakor bi skrbela za svojega. L. G. Cenijo jih po teži V mestu Mandiju v Indiij starši Se zmerom prodajajo svoje hčere, godne za možitev. Tu se dekletom prav dobro godi. dokler žive pri starših. .ledo namreč same naibolj hranljive snovi, samo da bi bile tem boli debele. N ii-i bova cena namreč raste z njihovo težo. Čim debelejša ie katera, tem več ie vredna. Bogat mladenič si lahko kupi debelo ženo. siromašen se pa mora zadovoljiti z vitkeišo. Ženska, ki tehta mani ko 70 kil. v tem mestu prav malo velja in ie težko najde moža. ************************************ £.1111111111M lllllllll lllllll Hill III llllllll'J; I 0 KV I R |l | •j za Z | SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE, 1 KLEIN = LjUBLjANA, Wolfova 4 = Tl 1111111111111111111111111111111111111II111117 m FR. P. ZAJEC •ZPUA.AN OPTIK IN URAR L,fUBL lANA, sedal Sirfilarleva ul. © nrl rančlžkunskem mostu cittnrrnt umiS, rai nogied', itimntr, carometr. .ifgromeln, Io. Vemo utrm ur. »almne in srebrnine. Somo kvalitetna optika FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite m vnovčite znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. ROMAN - NAPISALA MIGNON G. EBERHART Ko se ie Kalvin že odloči), da stori po Dianinem nasvetu, ga ie Rihard brž zadržat: »Minuto počakaj. Kalvin. Ali se ti ne zdi... kai rečeš k temu, da bi poklicali Hovvlanda? Sai je vendar odvetnik. On vsaj ve. kaj je treba v takšnem primeru storiti.« »Howlanda...« Zdelo se je. da Kalvin premišlja. »Howluiida?« ie začudeno dejala Diana. »Ali je mar tu?« »Noeoi se ie pripeljal. Kai praviš torei. Kalvin?« »Ne vem.« je zategnjeno odvrnil Kalvin. »Lahko bi kdo napak razumel. ko da smo... No. pa prav. Poklical ga bom. Zdaj pa končno ie pojdi in se preobleci!« »Čakaj, kai če hi ga jaz poklicala?« je rekla Diana. Ko ie odšel Kalvin gor. ie stopil Rihard k Šibili — Diana se le medtem trudila, da dobi zvezo s Hovvlan-dom — in ii zašepetal: »Misli na to. kar som ti rekel.« Za trenutek ie stisnila njegova roka nieno zapestje. Potem je odšel tudi on po stopnicah navzgor. Diana ie IIowlandu na kratko povedala, kai se ie primerilo. »Prišel bo.< je rekla Šibili, ko ie obesila slušalko. »Nobenemu človeku naj ničesar no povemo. Samo oblekel se bo. Pa pride« Stopila ie v knjižnico in Šibila jo ie slišala, ko ie dejala: »Boljše bi bilo. da ležeš v posteljo, teta Ljudmila, fioiim se, da bomo doživeli še marsikatero razburjenje.« Teta Ljudmila... Zdajci se ie Šibila domislila^ da se nie sploh še spornima ni. Krenila ie za Diano v knjižnico. „ ki so io razsvetljevale sveče. Ljudmila ie sedela na usnjeni zoti; njen sicer na moč rožnati obraz ie bil bled. V' njenih golobjesivih očeh sta se zrcalila žalost j u preplah. »Samo da si tu. dragica,' ie vzkliknila, ko ie uzrla Šibilo. »Čudila sem se že. da te ni bilo na spregled. Menda že veš, kai se ie zgodilo? Ne, Diana, ne bom legla.« Kakor veš in znaš,« Diana ie zmignila z ozkimi rameni. »Zdai grem po žepne svetilke.« Malce ie pokimala Šibili in odšla iz sobe. Ljudmila ie trepliala Sibilino roko. »Premišljala senc drag) otrok. Morda ie boljše, da nič ne izvedo«, šerifa mislim in njegove liudiv 'l isto z arzenikom... sai me razumeš?« Šibila io ie začudeno pogledala. »Sai to vendar nima nič skupnega z...« »Vem. dragi otrok. vem. da se ie Eva sama končala. A ta Peter Donnv je star vohljač. Boljše ie. da mu ne zaupaš preveč stvari. Poidi, pomagajva Diani.« Deset minut pozneje so stale vse tri ženske v veži. ko se ie poiavil How-Innd. Popolnoma nepričakovano ie odprl vrata. »Ali smem noter? Zvonec očitno ne zvoni. Zvonil som, pa...« »Howland!< ie radostno vzkliknila Diana. »Prav vesela sem. da si tu!« Čez njegove široke rame ie visel dežni plašč, ki se ie kar cedilo z nie-ga. Hoivland se ie ozrl okrog in se srečal s Šibili n inii očmi. V njegovem pogledu je bilo nekaj pomembnega, kar jo ie spominjalo na njuno poslednje srečanje, toda hkratu ie neiasno čutila, da hoče s tem pogledom povedati še nekaj. »Dober večer. Šibila.« je rekel. »Jutri zjutraj sem te hotel poklicati. Pravkar sem šele prišel... V vlaku sva se srečala. Rihard in jaz. Kako ie kai s teboj, teta Ljudmila? Zdai pa le z besedo na dan. Vse mo- ram izvedeti. Kai je z Evo? Kdo io ie našel? Zakaj ie to storila?« Rihard ie pribežal po stopnicah. Oblečen ie bil v sive hlače in lahek pulover. »Ali so prišli? — A. ti si, Ho\vie! Ali ti ie Diana že povedala?« »Da; že vem. Povedala mi je. da se ie Eva sama končala. Kie pa ie?« »V vrtnarski hišici. Tam sem io našel. Viš. Hoivland. rad bi. da bi ne zapletli še dam vmes. Niti najmanjšega povoda ni. da bi iih zasliševali.« Razumem.« ie zategnjeno odvrnil Hoivland: zamišljeno ie pogledal Riharda. »Tvoja zahteva ie malce čudna. Dick. Ali mar dvomiš, da se ie Eva sama končala?« Kalvin je prišel po stopnicah in v istem trenutku so se zunai oglasili koraki. Prikazala sta se dva moža v mokrih dežnih plaščih, tako resnih obrazov, da sta bila v nemirni svetlobi sveč videti kar preteča. Rihard iu je pozdravil in jima javil, kai se ie bilo zgodilo. Peter Donnv, okrajni šerif, ie bil počasen in neokreten možakar in njegov bobneči glas bi utegnil prevpiti celo grom. »Nerodno, zelo nerodno!« je v zadregi mencal. »Žal mi ie. Najboljše je, če krenemo kar koi tja. Ali bi nas peljali k vrtnarski hišici. Bo-han?« Ljudmila. Diana in Šibila so^osiale doma. Sedle so v knjižnico iu čakale. Šibila ie razmišljala o Rihardovih besedah. Če se Eva ni sama končala, io je moral nekdo umoriti... Toda kdo bi imel razlog to storiti? Rihard edini. zakai Eva ie bila zapreka, zapreka med Rihardom in njo samo... Diana ie stopila k oknu in pogledala ven; s prsti ie bobnala Po steklu, »še zmerom liie.« je menila in se ozlo-voljena obrnila. Niene oči so obvisele na Šibili. »Ti imaš pa drugačno obleko kakor pri večerji... Reci mi. Šibila, zakaj se ie neki Eva tako čudno odločila... Ves božji dan ie bila tako dobre votie. Kar prekipevajoča se mi ie zdela. Zakai. le zakai ie to storila?« Kdo bi mogel vedeti?« Nobena izmed njih bi ne mogla reči. koliko časa ie minilo dotlej ko so se gospodje vrnili. Že od daleč so slišale Donnvja. Kmalu nato ie bil njegov glas že popolnoma razločen. Zdelo se ie. da telefonira v veži. »John? Da, šerif Donnv! Nekaj ljudi potrebujem. Hiša Abbotlov. Ne. gre za umor. Mlada Mrs. Robanova. Razen tega potrebujem torbo iz svoie pisarne. Ne... ni ustreljena. Zdravnik pravi, da io je morilec najprej kloro-formiral. potlej pa obesil.« Ljudmila si ie nehote segla za vrat. Diana ie odšla v vežo in Ljudmila ii je sledila, ko da bi ne mogla več strpeti na stolu. Kmalu nato ie pogledal Hoivland v knjižnico. Videč, da ie Šibila sama. se ii ie brž približni. Vzel ie nieno desnico v svoje dlani in po tihem dejal: »Iskal sem te. Šibila. Povej, kaj se ie prav za prav zgodilo.« Preslišala ie njegovo vprašanje. »Kai bodo ukrenili?« »Bojim se. da bodo Riharda priieli.« »Riharda?« »Da. Bil ie nespameten, ker ie priznal. da io ie on našel. Moral bi bil oditi in komu drugemu prepustiti, da najde obešenko; naibrže ie pa mislil, da se bo baš tako ognil vsakemu sumu.« Šibila ie čutila, da so se njeni nohti zarinili Howlandu v kožo. »On že ne. on je ni umoril! llowland. ti si vendar odvetnik... On ie ni umoril!« Njegovo obličje ie ostalo brezizrazno. skorai mrtvo, da ga ie vznemirjena pogledala. Čez nekaj časa ie rekel: »O. sai razumem. Torei sem vendar prav zadel. Še zmerom si zaljubljena vanj.« Ni mu odgovorila, zato ie pa bil njen pogled zgovornejši. Vzravnal se ie. Na moč prijazno, skoraida priliznjeno je rekel: »Hm. tu se ne da nič storiti; ne bom te zdai s tem moril. Storil bom za Riharda vse. kar le ! morem. Le ti bi mi morala vse popol-'noma natanko povedati... Lahko mi zaupaš. Vedeli moraš, da ie neznanska razlika, ali gre za premišljen umor ali pa za uboj.« 8 Iz veže so se slišali glasovi in del je trkal po oknih. Šibili ie izginila vsa barva z obraza. »Ne. ne. on tega ni storil. Bila sem...« Toda v tistem trenutku ie stisnila ustnice. Živa duša ne sme vedeti, kai sta se z Rihardom domenila. Sirer bi lahko oblast videla v Evinem uporu zoper ločitev tehten nagib za izvršitev zločina. »Boljše bi bilo. da bi mi ničesar no prikrivala. Šibila.« je pomirjevalno dejal HowIand. »Samo tedaj bi ti lahko uspešno pomagal.« Ljudmila ie vstopila, za njo pa Šerif. Šibili se ie zdelo, da si Donnv ostro ogleduje njo in Hovvlanda. toda njegove trepalnice so bile tako goste, da se ie prav lahko tudi motila. »Zaslišali nas bodo. Šibila,« ie brez sape hlipnila Ljudmila. »Pravijo, da je Evo nekdo umoril. Rihard ie v drugi sobi.« Donnv ie čez ramo zaklical nazai: »Tak pridite vendar noter Mr. 1’eale. Za vse bo dovolj prostora. Alfred, bodi tako prijazeu in prinesi sveče iz veže.« Njegov spremljevalec, droban, plešast možiceli plašnih oči. ie koi smuknil noter, postavil sveče na mizo in prav tako naglo spet izginil. Kdo ve. ali ne straži Riharda? ie grenko pomislila Šibila. Ko sta vstopila še Diana in Kalvin, ie prosil šerif navzočne; nai sedejo. Nato ie ogovoril Ljudmilo: sMiss Abbott. midva se poznava že hudo dolgo. Mislim si, da vam bo nailjubše. če izveste resnico: ni bil samomor! Mrs. Bohanovo ie nekdo umoril.« Zdajci se ie zdelo, da se ie Ljudmila otresla sleherne otroškosti in nebogljenosti. »Razumem. Mr. Donnv. Samo nič lahko ni za nas to verjeti.? Dulie itrih/pdniii SKI TEDNIK Bil je pisatelj po volji hoijl Brodolom Križanka i 2345678? d Fortifieazione snlla c os* a Atlantica. — Utrdba ob Atlantski obali, Vodoravno: 1. Posebno v zasebnih podjetjih važen uradnik. 2. Hrvatski pritok Save; števnik. 3. Pritok Drave; spojina s kisikom. 4. Grška črka; za življenje važna kemična prvina; pevski glas. 5. Prislov časa; bel prašič ali beli kamen; zlato (franc.). 0. Ploskovna mera: ne jaz, ne ti. 7. Osebni zaimek; spreminjajoča se »vražja« zvezda v Perzeju; Prešeren ta veznik večkrat uporablja. 8. Francozu pomeni leto, Nemcu pa je predlog ; osebni zaimek; pritrdilnica; Rimljan je tako napisal število 1100. !). Osebni zaimek v množini; kvarta; druga in dvajseta črka naše abecede; tako nagovarjajo znanca. 10. Aparat za merjenje zračnega tlaka (z vzmetjo). 11. Obmejni urad. Navpično: 1. Oni, ki ima gnojne oči. 2. Senčnice; osebni in kazalni zaimek. 3. švicarsko-nemško-franco-sko obmejno gorovje; glej Drvo pod 6. vodoravno. 4. Krajša oblika ženskega imena, ki nam pomeni tudi: druga, tuja; indijski duhovniki, na.i-visja, sveta kasta. 5. Osebni zaimek ali kemični znak za redko kovino: oblika dveh naših najpogostnejših glagolov; iz neke znane snovi. 6. Breg, strmina ali pa položitev, shranjen je kake vrednosti; egipčanski sončni bog. 7. Osebni zaimek, ki je lahko tudi oblika nekega glagola znanja; oritrdilnica; vsa ko društvo ga izvoli. 8. Osebni in kazalni zaimek; Srbsko mesto ob Tari. 9. Utežna enota, t. j. grški deset; ital. predlog. 10. Prst, zemlja; nemški urad. 11. Razlikovale. stvari od pojmov, odmišljaj (iz >A1L si naročil sla?< To ie bil mož! Čeprav se ie vedel, kakor da bi bil doma. mu človek ni mogel zameriti; moral si ea uboaati in mu ničesar nisi mouei odreči. Bila sva sama. Sedel ie k meni in lile vprašal, kai bi rad poslal, ko bom velik. Ker si o lem še. sam nisem bil na jasnem, sem zmignil z rameni. »Razumem. Nisi se še odločil.« ie rekel. Prijazne starše imaš in kuharico. ki bi zaslužila odlikovanje, če bi znala pripraviti še jeculio v omaki. Več ne potrebuješ. Kljub temu se ti utegne kdaj zgoditi, da si boš moral sam služiti kruh. Tedaj boš vesel, da si me poznal.« Mož ie vzel iz telovnika svoj koščeni črnilnik. Daj mi papir in pero!-; Napisal ie: Prinašalec tega pisma je moj prijatelj. Prosim, izpolnile mu sleherno želio.< :-\aredj takšnih prepisov, kolikor hočeš. Podpisal jih bom.« Prepisal sem njegovo priporočilo petkrat in brodolomec jih ie podpisal: >Aleksander Dumas.« »Dvakrat iili prepogni.... tako.... zdaj ti bom narekoval naslove.« Pisal sem: »Princ« Ludoviku Napoleonu. predsednik« francoske republike.« — »Njegovemu veličanstvu Viktorju Emanuelu II.. sardinskem« kralju.« — Generalu Giuseppu Garibaldiju.« — »Tnfantu Carlosu Španskemu.« — -Njegovi svetosti papežu Piju IX.« Pero mi je padlo iz rok. Moje začudenje ga ie zabavalo, gromko se ie zasmejal. Polem ie vstal z mrzlega lesenega stola in se primaknil k cgniu. da bi se ogrel. Drugi dan nas ie vse po vrsti krepko objel in objjubil mojemu očetu svojo sliko, (ki še danes visi v salonu). potem je odpotoval. Dolgo nikomur nisem povedal, kakšna priporočila mi ie brodolomec napisal. Nekega dne. ko so nam na v pristanišču Civitaveccliije zasegli veliko množino žila in je bil oče zelo v skrbeh, sem 11111 dejal (prav za prav le bolj za šalo); »Lahko ti pomagam, oče!« in sem mu pokazal priporočilna pisma. Mislil sem, da se mi bo smejal, in sem se zelo začudil, ko se mu je na mah zjasnilo čelo in zasvetile oči. Dve uri nato se ie že odpeljal s posebno pošto v Pavono. Tam je živel monsignore Riccardi di Netro. prijatelj Viktorja Emanuel« in papežev ljubljenec. Ni minilo štirinajst dni. že ie bila zadeva z našim zaseženim žitom urejena. poleg lega si ie pa moj oče lahko pripel na svoje junaške prsi dvoje odlikovani — savojsko in papeško. Nekaj trenutkov se ie slišalo samo bučanje viharja. Potem ie Lauretta. dedova naimlaiša vnukinja, vprašala: A kdo ie bil ta gospod Aleksander Dumas? Ali ie bil morda kralj'?:: Vsi so se zasmejali. »Da — kralj! Kralj po božji volji.! ki so ga vsi spoštovali 111 ljubili!« je! odgovoril ded. 3000 let stara pričeska Znani arheolog grof Bvron de Pro-rok je s svojo odpravo raziskoval jugozahodni del puščave v arabski pokrajini Jemen in odkril v neki kani-nitni grobnici presenetljivo dobro ohranjeno mumijo neke princese. Raziskovalec ie ugotovil, da ie morala biti princesa ko ie umrla stara okrog 32 let. Po naravi ie imela temne lase pa se jih je dala najbrž po tedanji modi rdeče pobarvati. Lase ie imela nakodrane tako. da so vso glavo obkrožali majhni kodrci. Ker ie ta pričeska danes stara nič manj ko 3000 let in še zmerom drži. je nedvomno najtrajnejša in kaže. da tedaj frizerska umetnost ni prav nič zaostajala za sedanjo, morda io ie na še celo prekašala. PREMEN J ANKA Naslednji dan se ie brodolomec z razmršenimi lasmi in brado prikazat v sobi s kaminom. Namesto ovratnika je imel okrog vratu ovito ruto. nosil ie ko sneg bel dvovrsten telovnik, bele široke hlače in ohlapen črn jopič s frfotajočimi škrici. da ie bil videti ko lastovka s pristriženim repom. V rokah ie držal zavitek popisanih modrih pol papirja. Oddahnil si ie. kakor da bi se mu bilo težko breine odvalilo s srca. Popotnik v njem se odpočrfe. spomladi še pod snegom klije, bil rob je grške domačije. ENAČBA (a—b) + (c—č) + (d—e) = x a = breg; b — raznočna naprava; c .“ del glave ali glasbilo; d = del Ljubljane; e'= šahist ga napove; x = koristna iznazdba 18. stoletja. SESTAVLJENKA Iz AENMT sestavi kolikor mogoče veliko besed. Teh pet črk lahko ■uporabljate v na^-ozličnejših zvezah, besede pa smeio imeti po dve, tri, štiri ali pet črk. PRIPOVEDUJE IN RIŠE HOTIMIR V-6PPA5D PR EM 1KALNICA LAŽ [ B R A M A N I DOPOLNJENJ K P R I V O L J E N J K Z A G 0 V O R N I C A P R E N A B It U S I S T-URSCICEVJ E OVEKOVEČIT I PROGRAMA T I K če vrste vodoravno pravilno premakneš. boš navpično bral ime sesalca, plazilca in ptiča. v- U-e*. V UGODNEM TRENUTKU •H) RAiBW NIKI PLANILI ,5 C-OiDA. (ni) JE SO HOTELI PRINCESO ODVESTI S SE BOI, KO SE 5DA3CI SAbUbl IS5A -< SBI-IOVOA iTRftbNO-TUL3EN1E '*'■ TAKRAT SE PA POKA; 5E TUDI ARIF IN RAZBOJNIKI P06E6NE30. POSETNICA B. SUROVAPEST Prestrašena mIriJanA. $E]E , PRISRČNO 5AhvalitX3UK/ASKEMU. — REŠITELJU. POKlICALA ✓ fv) 5lU5INCAD^-I _________ To je svetovr.o znan športnik iz posetnice morete ^ spoznati, kakšen im*.*.« ten naslov si .ie priboril in v kateri .športni panogi. le eden }e .. IN NAD TEM 3E SLAVIL ARI P SVOJO POPOLNO ...Pri vho* du v suita* NOU3 PALA* to PAGAlt P05DRAVIL SAM PRVI SVETOVALEC SULTANOV. + Prva križanka r vodoravno: 1. odporen, so«!. •2 Kros, mazilo. 3. ral. kila vre. 4. Menelik, pi ♦ 5. kipar, vol. 0. Annir, nada. 7. liaj, ni/am. jh. di, velikan, 0. rubežen, • K m 10. uranit, ♦ leea. 11. naS. copatar — na\pn’*no: 1. oer, X Kamerun. 2. dramim, hura. 3 potepuh, bnš. ♦ 4. O*, naraven. .*>. ker. Ježi<(a), 6. Krnil, leto, X 7. naliv. Nin. H. zakonik, la. 0. siv, lazaret. J110 Oleg, Panira. 11. dociruin. inar. ♦ Druga križanka: vodoravno: I. Kr., knva’i. a 2. raj, pol« k. ,*{. Adam, šop. 4. sodi&ie. 5. eni, Juli, Ur. C. Otilija. 7. Mii, otep. n. srake, ode. X0. Metana, A < Ar), navpčno: 1. krasen, sb. #2. liadom, ni** -M. ja*!. Olaf. 4 mistika. 5. op., Z en. 6. Vi grilo. 7. aloe, Ito. b. čep, ujeda, jo. Ig, trapez. J Čaroben liki 1. pol. 2. Delili. 8. kolovoz, 4. X Litij, o. i»o|. PRED MESTOM JE MNOittA LMMPTSŽ 3UNAKAINGABURNO P05DRAVIDAL A... ...IN POVABILA fli ARlFA V DVORNO Ih, NOSH.MICO- ffli & V. J943-XX1. Med smehom so vsi trije presli-fcili, rvi svat, ki ga povabimo na poročno gostijo...« Janina je instinktivno dvignila roko, da bi prekinila babico. Toda bilo ie prepozno. Ronbeur se ie zdrznil in lahno pobledel. Po«ledal ie Janino in z ugaslim glasom vprašal: >Ali je to res?« Janina je začutila, da mu po tem prvem udarcu, ki ga je zadel tako v živo, mora povedati vso resnico. Pon:. :nbno a:a ie rto^-ledala in dejala z glasom, ki mu kljub sočutju ni mo- ' gla prikriti veselja: »Da, to je prekrasna, vesela resničnost!« »Oh,« je vzkliknil Paul in obmolknil. »Torej vam čestitam. Jaz sem...« Janina ga je hitro prekinila: > Al i so to prijateljske čestitke, Paul? Takoj stisnite Marcelu roko in Ra poljubite! To je več vredno od vseh besed. Mi pristna čustva bol.) cenimo od dolgih govorov. In sami veste, da spadate k naši družim prav tako kakor babica in Gaston.« Potegnila je Paula k Marcelu in mu položila roke okrog ramen. Po-'gledala mu je globoko v oči, kjer so se bleščale solze, in dejala: »Paul, prepričana sem, da ste tudi vi srečni in da se veselite sreče svoje male prijateljice!« Videč, da se je zdrznil ob pogledu v njen blaženi, srečni obraz, je s poudarkom ponovila: »Prepričana sem v dno duše!« Ganjen zaradi njenega zaupanja, ki v njem ni bilo prav nobenega dvoma več, se ie mladi zdravnik ota-jai in iskreno vzkliknil: >In prav imate! Gotovo ni nikogar r,a svetu, ki bi vam želel več sreče kakor jaz! Iz vsega srca vam čestitam!« Ognil se je sestrskemu Ppliubu. ki mu ga je hotela dati, stisnil Marcelu desnico in dejal: »In vi to veste, je-lite?« Marcel je za trenutek pomislil. Njegov obraz, ki se je ob ^zdravnikovem prihodu nehote zmračil, se je zdaj spet zvedril in toplo je odgovoril: »Da. Tudi jaz sem prepričan, da je res tako!« Ko ie pa stara gospa de Bergerjeva, vsa zaslepljena od svojega veselja, povabila Paula, naj bo njihov post pri .zaročnem kosilu . se je lepi in ponosni Marcelov obraz za spoznanje zmračil. Janini to ni ušlo; začudena se je sama pri sebi vpraševala, zakaj neki je Marcel zadnji čas do Paula tako zapet. Vendar ta vtis ni mogel zabrisati njene neizmerne sreče. Vedrost m duhovita dovtipnost stare gospe, Marcelova ljubeznivost in Paulova dobra volja so kmalu ustvarili ozračje, ki v njem ni bilo prostora za prav nobeno skrb. Vreme je bilo prekrasno in je dajalo dostojen okvir Janini sreči. Deklica se res vse od tistega dne, ko je .beli princ padel z neba', ni počutila tako mirna, zbrana in pokojna. Gastonovo pismo, ki ga je bila s takšnim strahom odprla, je pregnalo poslednjo bojazen iz njenega srca. Vsi grozeči oblaki, ki so se nabirali jia nebu njene usode, so se kakor na višje povelje razpršili. Naposled je smela biti srečna, čisto srečna, saj «o»A; je bila njena sreča prav v žrtvi in ljubezni, ki si ju je sama izbrala. Nihče ii ni mogel več braniti te sreče, zakaj med Gastonovimi listi je bilo zganjeno še dovoljenje, na katerem je gospod de Berger podpisal, da dovoljuje, da se Janina — s polnim imenom Janina-Elina — sme poročiti z Marcelom Lanvinom. Ne, ničesar več je ne more ločiti od Marcela, s katerim jo bo kmalu vezala najtesnejša in najsvetejša vez aakona. Tudi Marcel ni mogel prikrivati svoje sreče. Žarela mu je z obraza, ki je bil danes pokojen in veder, blestela se je celo v njegovih ugaslih očeh, ki so se zdele to dopoldne bolj sinje kakor po navadi. In ko je nekaj trenutkov ostal ,s Paulom sam na terasi, ker je Janina stekla po kavo, je odkrito in veselo vzkliknil: «Srečen sem, tako srečen, da niti več ne obžalujem nesreče, ki me je stala vid. Zavedam se namreč, da mi je prav ona pripomogla, da sem dosegel to neskaljeno, brezmejno srečo...« »Kako?« je presenečeno vzkliknil Paul, »menda vendar...« Marcel se je rahlo nasmehnil z rdečimi, lepo oblikovanimi ustnicami, ki so poživljale njegov obraz kljub temnim naočnikom, ki so se zdeli na njem kakor dva črna madeža. »Da, da... toda tega vi ne morete razumeti!« je zasanjano odgovoril. »Reči sem hotel samo, da sem šele zdaj spoznal vso ljubezen, vso ix>; žrtvovalnost in ves pogum... njo, ki bo kmalu moja žena. Šele zdai sem jo vzljubil tako, kakor je vredna, da jo ljubimo...« »Kakšno zaroto pa spet kujeta?« je nekoliko vznemirjeno vprašala Janina, ko se je vrnila iz hiše s pladnjem v rokah. »Videti sta prav kakor dva zarotnika!« Marcel jo je objel okrog ramen. »Rekel sem, ljuba moja, da blagoslavljam nesrečo, ki sem zaradi nje izgubil vid.« »Oh!« je vzkliknila prestrašeno Janina. »Da, da,« je trmasto ponovil Marcel, »zakaj priboril sem si duševno luč, ki mi sveti, da vas vidim, kakršni ste v resnici... vredni najvecje, na jplemenitej še 1 j ubezn i.« Blažen izraz se je zazrcalil na drobnem Janinem obrazku, vv rjavih očeh se je pa ukresnilo tisoč zlatih zvezdic. »Da, prav je, da vam to povem, sončece moje! Ničesar ni, da bi obžaloval, samo hudo mi je, da ne bom mogel več služiti svoji domovini.« »Eh. zakaj bi danes mislili na to?« ga je prekinil Paul. »Mislim, da ta razgovor res ni primeren za tako vesele trenutke!« In obrnil se je k Janini. »Povejte nama rajši, kakšen je avto, ki ste ga včeraj ogledovali!« Janina se je bila namreč odločila za nakup majhnega, športnega avtomobila, da se bi z Marcelom lahko večkrat peljala ob obali na izprehod. čutila ie, da ga občutek hitrosti m vetra spominja na njegove nekdanje vožnie z letalom, in bi mu rada privoščila več ur tega prijetnega razvedrila. »Navdušena sem za nakup tega avtomobila,» se je oglasila stara gospa de Bergerjeva, ki je bila pravkar prišla na teraso in ujela poslednje besede. »Tako bom morala vselej, kadar se bom-hotela z njim peljati, pes po stezi do ceste.« In ko so vsi med smehom ugovarjali, je s hudomušnim nasmeskom pristavila: »Tako si bom vsaj obvarovala .vitko lonijo*. pa bomo spet vsi srečni in zadovoljni!« In kot odgovor je Janina z veselim, srečnim glasom zapela arijo iz ,\Yertherja‘: \ si so srečni, sreča ie v zraku... Ko je zamrl poslednji glas na njenih ustnicah, je Paul' skoraj sunkovito vstal. Na njegovem obrazu ie ležala temna, skoraj bolestna senca. »Oprostite, toda mudi se mi,« .ie dejal. »Danes sem tako že dovolj dragocenega časa ukradel svojim bolnikom. Hiteti moram!« Hitro se je poslovil od vseh. Ko je stisnil roko Janini, ji je rekel: »Oh. skoraj bi bil požaoil. Tamle v plašču imam naslov garaže, ki ste me prosili zanj. Ali bi stopili z menoj ponj?« In neopazno se je sklonil k njej in zašepetal: »Takoj moranl_govoriti z vami o njem! Pridite čez četrt ure na stezico pod hišo! Čakal vas bom!« Presenečena se je zdrznila. Toliko da ga ni vprašala, kaj neki ji ima povedati. Mladi zdravnik je pa že hitel po stopnicah, vodečih na vrt, in po stezi proti vrtnim vratom. Janina je zamišljena obstala. Odločila se je, da bo vseeno šla na se- V 24 URAH barva, pli**ira in kemično č-ieti obleke, klobuke itd. Škrobi in gvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in 1)U^ tovarna JOS. REICH LJUBLJANA stanek, saj gre vendar za Marcela. Čuden nemir ji ie napolnil dušo in skalil čisto veselje tega prekrasnega dne. Izgovorila se je pri Marcelu, da mora v Juan po ribe, in dobrih deset minut pozneje je že hitela po stezi navzdol. Zdaj je bila že spet vsa mirna in zbrana. Skušala se je prepričati, -da si ie mladi zdravnik iz-bral Marcela samo za pretvezo, da bi zanesljivo prišla lia sestanek. 0 čem neki ji bo vendar spet govoril? Skoraj bi se bila že vrnila, ko je pomislila, da bi ji utegnil spet tožiti o svoji nesrečni ljubezni. Zavedala se je, da zdaj nima več pravice, poslušati takšnih besed. Vendar je čutila, da je vse preveč srečna, da bi mogla ostati neobčutljiva za tujo nesrečo. In hitela je po stezici navzdol trdno odločena, da bo Paula pomirila, potolažila iu pogovorila... V treh skokih ie preskočila poslednji ovinek in kakor puščica priletela tik pred mladega zdravnika. »Oh!« je vzkliknila vsa zasopla, »kako pa držite svojo obljubo, Paul? Morda mi boste povedali, da nameravate drevi pognati v zrak kazino, toda pravim vam, da vam jaz pri tem ne bom pomagala!« Smejala se je, upajoč, da bo tako ta razgovor med štirimi očmi manj tehten in mani mučen zanjo in zanj. Paul jo je pa prekinil z zamahom roket ki ni bil nestrpen, pač pa skoraj žalosten. »Prosim vas, Janina... nikar se tako ne smejte!« Opazila je. da ni bil videti ne živčen, ne jedek. Bil je samo obupan in skoraj sočuten. ZaKa.i neki naj bi imel sočutje z njo? Vzravnala se je, trdno odločena, da bo izvedela vso resnico. »Verjemite mi. da mi danes res ni do joka!« je vzkliknila. »Ne bodite tako samozavestni, ljuba moja!« je skoraj žalostno odgovoril. Janina se je zmedla in ga tesno pogledala. »Paul. povem .vam, da vam bom primazala zaušnico, če me boste še nekaj miilut tako sočutno gledali!« »Tako ie prav!« ie vzkliknil nekoliko bol j vedro. »Ra jši imam, da se jezite, kakor da bi se žalostili!« »Saj se ne nameravani žalostiti!« je trmasto vzkliknila. »Narobe, zelo sem srečna, srečna, srečna!« In vsa razigrana je zapela: »Vsi so srečni, sreča je v zraku!«- Paulova roka ji je težko legla na ramena. »Za Boga, rotim vas, molčite in preberite tole!« »Kaj... kaj je to?« je zašepetela, videč, da je potegnil Paul iz žepa velik bel ovoj s tujim poštnim žigom. »Sporočilo nekega kirurga Medicinski akademiji...« Janina se je bila £e zbrala in je že prebrala usodne vrstice. »Pravi, da more vrniti vid slepim!« je vzkliknila.. »Ali tudi v Marcelovem primeru?« »l)a, tudi v njegovem primeru,« je kratko odgovoril dr. Bonheur. »Kako to veste?« je vprašala. »Ker sem mu bil pisal in razložil Marcelov primer. In odgovoril mi je pozitivno. Ta zdravnik bo rešil Marcela večne teme!« Janina je do kraja prebrala kirurgovo sporočilo. Slavni kirurg ie bil mnenja, da lahko vrne človeku^ vid, če ga je izgubil v takšnih okoliščinah kakor Marcel in če se diagnoza glasi tako kakor pri Marcelu. Ko je dvignila oči, je bila bleda ko zid. »In prav danes mi morate to povedati!« je med solzami vzkliknila. »O, Paul, to je vaše maščevanje! Zdaj. ko sem mislila, da sem si naposled priborila tolikanj zaželeno srečo, se mi ie izmuznila, kakor nam spolzi pesek skozi prste...« »Janina!« je obupano vzkliknil mladi zdravnik, »sami veste, da sem se zaobljubil, da ne bom oviral vaše sreče! Sprijaznil sem sc s svojo usodo in se odločil, da bom storil vse, da boste srečni. Vendar se ne morem pregrešiti proti svoji zdravniški časti!« Janina ga je začudeno gledala. > Skušajte me razumeti, Janina. Kot zdravnik sem dolžan, pomagati bolnikom in kot človek ne morem gledati, da nekdo, ki bi lahko ozdravel, trpi. Ko sem prebral v neki znanstveni reviji poročilo o najnovejši kirurgiii očesnih živcev, je bila moja sveta dolžnost, da sem povprašal tega kirurga, ali lahko pomaga Marcelu, saj je vendar Marcel prav tako moj bolnik kakor vsi drugi. Že pred več tedni sem vse to vedel,.da, se pred tistim dnevom v Mentonu, toda molčal sem, molčal zaradi vas, Janina!« Janina ga je molče in negibno poslušala. Njene oči so bile globoke in temne od bolesti. >Da, le poglejte datume!« je povzel Paul resno in odločno. »Videli boste, da govorim golo resnico.« »Toda zakaj ste mi potlej povedali to resnico danes, prav danes?« je skoraj zaihtela Janina. »Ljuba moja, dovolj sem molčal, dovolj dolgo se boril s svojo vestjo in svojo ljubeznijo do vas. Janina! Odločil sem se. da ne bom izprego-voril, dokler ne bo v vašem življenju usodnega preobrata, ki bi utegnil za vselej končati možnost Marcelovega ozdravljenja. Ko bi bila poročena, bi pač več ne mogla Marcelu povedati, da ste ga osleparili, čeprav plemenito osleparili. Ali nai torej jaz kot zdravnik dovolim, da ostane moj bolnik v večni temi samo zaradi vas? O, Janina, prepričan sem. da tudi vi tega nočete! Vendar sem vam pustil še en izhod. Če vam je toliko do sreče, da za njo žrtvujete Marcelovo zdravje, bom molčal, pri moji veri. molčal, ker sem se bil zaobljubil, da ne bom nikoli več oviral vaše sreče in ljubezni !« Prebral je bil odgovor v njenih obupanih očeh, toda skušal ga je zadržati, da ga ne bi prehitro izgovorila. »Ne! Ne! Nikar ne odgovarjajte brez premisleka! Prosim vas, Janina, vse v miru razmislite! Da. rad bi vam pustil vsaj še eno noč za odlo: čitev. Jutri mi boste povedali, za kaj ste se odločili. Zaklinjam se vam, da bom pozabil na svojo zdravniško dolžnost, če. naj bi vas to rešilo, če naj bi vam pomagalo do zakona in sreče! Marcel nikoli ne bo izvedel, da vam je ime Janina! Ostali boste zanj žena, ki jo bo obožaval tudi poslej v večni temi!« Tiho je vprašala: »Zakaj ta izkušnjava?« »Če bi midva molčala...« Spet ga je pogledala ostro in ne-zaupno. »Mar bi vi res znali molčati?« »Da. znal bi, zaradi vas in vaše sreče, Janina !< ji je odkrito odgovoril. »No, prav! Zakaj torej_ niste za: molčali te strašne odločitve tudi meni?« »Ker nimam pravice, da vas z molčanjem naredim sokrivko v tej nečastni zadevi.« »To ie laž!« je razburjeno vzkliknila. »Hoteli ste skaliti mojo srečo, vedoč, da me bo vse življenje pekla vest, če bom molčala!« »Ne,« je mirno in resno odgovoril zdravnik, »motite se, Janina. Hotel sem vas obvarovati pred nevarnostjo, hujšo od vseh dosedani h. Ive pomislite, kaj bi bilo, če bi Marcela_ kdo drugi opozoril na novo možnost ozdravitve njegove slepote! To ni nemogoče. Morda bi mu prei ali slej novico celo sporočil kdo izmed zdravnikov, ki so ga doslej pregledali. In Marcel bi izpregledal nekaj tednov po v„ši poroki. Kakšne posledice bi to imelo za vas, ljuba moja?« , , Janina je še bolj prebledela. »Prav imate, Paul!« je obupano vzkliknila. »Katastrofa je neizbežna! Takoj moram urediti to stvar!« < »Janina, prosim vas, ne prenaglite sc! Vse lepo v miru pretehtaite! Ali mislite, da bi bil Marcel zmožen, zapustiti vas, če bi se poročil z vam in pozneje izpregledal?...« »Oh, tisto ne!« »In vendar bi to, kar odklanjate, da bi vam dajal iz hvaležnosti, radi dosegli s pobožno lažjo!« »Ker je ta laž edino, kar mi more vrniti srečo!« j Prav. Vendar pomislite na njegov obup, ko bi izpregledal in spoznal, da je čez noč izgubil ženo svojih sanj, žensko, ki io je ljubil in ki je o njej mislil, da jo je spet našel v vas!« »O Bog!« -Prav tako bi pa siromak doživel strašen udarec, če bi na lepem zbežali iz njegovega življenja. Gotovo vas bi povsod iskal, ali vas bi pa preklinjal, misleč, da ste ga pustili na cedilu...« Dul in /»•ihodnjii • HUMOR S a sodišču Sodnik: »Torej trdite, da ste svojo ženo samo iz raztresenosti vreli iz drugega nadstropja n« cesto?« Obtožence: »Da. gospod sodnik. Prei 0mo namreč stanovali v pritličju.« Poslednja Želja Umirajoča žena možu: »Prosim te. Janez, če mureni, pojdi za pogrebom ob strani moje matere, svoje tašče, da ljudje ne bodo imeli kaj jezikati.« Mož: »Nai bo. A da veš. ob vse veselje si me s tem. pripravila.« Pri zdravniku Bolnik: »Neznosen naval krvi v gla->o imam. gospod doktor. Kaj mislite, kaj bojemu vzrok?« Zdravnik: »Zadeva mi je popolnoma jasna. Narava stremi za teni. da zadela vse praznine v telesu.c Nezgoda Uslužbenec: »Gospod ravnatelj, pro^ "im vas za povišanje plače — včeraj sem se oženil.« Ravnatelj; »Za nezgode izven službe vendar ne morete zahtevati odškodnine.« Otroška »Očka. Janko mi ie rekel, da so učitelji za lo plačani da sede v soli. Ali le to re«-?< »Seveda« 5A lo > velika krivica, očka. Saj mu vendar vse učenci narede.« Kdo laže Sodnik: »Priča, opozarjam vas. da govorite resnico. Vi pravile, da imate enega brata, vaša sestra pa trdi. da ima dva.« Sramežljivost Po dolgem lovu naposled .stražnik ujame tatu in mu pomoli pod nos re volver rekoč; »Roke kvišku!« »Ne morem, gospod stražnik,« de tat sramežljivo, »strgale so se mi hlačne naramnice.« Intelipenca »Ali poznate .Sevilskega brivca’?« »Ne. veste, po navadi se kar sam brijem« šolska učenost Učitelj: »Kako pravimo človeku, ki ves dan sedi v gostilni?« Učenec: »Gostilničar.« Nemogoč račun »Koliko let ti je?« vpraša gospod Plešcc malega Jakca. »Ne vem,« pravi .mali navihanec, izračunajte sami. Ko sem se rodil je bila moja mati stara 28 let, zdaj pa pravi, da jih je 26 « Jeiik ji je zavezala On: »Srček,, ali se nisva domenila,i da o najini zaroki nikomui* ne bova povedala niti besedice ?«• Ona: »Da. res je. Lahko mi verja Jneš. da ne bi nikomur povedala, toda Josip štrekelj: Setev in presaianie (Glej začetek v prejšnji številki!) V plitve jamice polagajo i>o 2—3 semena. Po izkalitvi (»hišne populijo in puetiijo samo eno. naijle|£o rastlino. Tudii v našem podnebju je celo boljše sejati paradižnike na stalilo m e« to, kakor zgodaj e-aditi pretegnjene, ue-pikirane in iRHitrjeiie s pomanjkljivimi koreninami. Kumare presajamo na stalno mefto. ako jih vzgojimo zgodaj spomladi v lončkih ali v jajč- Silva :ni je včeraj dejala, da me noben idiot ne bi vzel. Zato sem ji morala povedati, da sem s teboj za-ročena.< Zloba Gospa Bahačeva ima obisk. Gostom razkazuje svoje stanovnje. ustavi se pri čipkasti zavesi in se pohvali: »Vidite, to ročno delo so delali celih 50 let,« »Res?« de zlobno eden izmed gostov, »pa ste imeli potrpljenje toliko časa čakati?« >'«iu»Teika tksltka Škotu »e je rodil lep, zdrav sinek, *anio na vratu, tam, kjer je Adamovo jabolko, je imel precej veliko bradavico. »Njč ne de,« tolaži mater zdravnik, »to bradavico bom« prav lahko operirali.« »Bog ne daj,« se prestraši Škot, »pozneje- jo lx» lahko uporabljal ).a-jr.mto nrajčneea gumba!« liih lupinah, sicer pa jih sejemo na »talno iuee‘.o. Za pridelek čebule posejemo v maju v neipoguojeiio zemljo precej gosto seme. Skrbimo za do-voljno vlago, sicer ne kali ali mlada izmrje. V septembru, ko listje orumeni. izkopljemo droben pridelek — čebulček imenovan, ki ga hranimo na suhem prostoru, kjer no zmrzuje, za nasad v naslednji pomladi. Čebulno seme. zlaali zgodnjih sort. sejemo v februarju v tople grede ter sadike potem od tu presajamo. V' marcu pa tudi sejemo seme na stalno mesto i« za debelejši pridelek morebitno pregosto setev primerno razredčimo. Ob setvi vse povrtnine potlačimo zemljo z lopato ali z deščicami, ki si jih navežemo nn noge. da lii praznine med semenom in zemeljskimi drobci, ker sicer seme strohni. Brez vlage tudi ne more seme kaliti, zato ob suši primerno zalivamo. Oti pikiraniu in presajanju pazimo z vso pozornostjo, da se krhke mlade korenine ne. potrgajo, zato jih dvigamo iz zemlje z dletastim orodjem ali z vrtnarsko žlico. Ako je zemlja suha jo dan prej z ozirom na varslvo korenin zalijemo. Krajšanje listja in korenin — kar se še tu in tam opravlja, je škodljivo. Da sadike ue ovenejo in da se nežne koreninice ne posuše. zlagamo sadike ob nabiranju pod mokro cunjo ali pa v posodo z vodo. V preveč blatno zemljo ni dobro presajati. ker si* zemlja ob koreninah za-liže. da ovira razvoj korenin in dostop zraka, če ie pa zemlja presuha, da se jamica za klinom zasiplje, io dan prei navlažimo. Za pikiranie se poslužujemo drobnejšega. za presajanje pa debelejšega koroiiin-jfenfu uslroiu primernega klina. Z desnico naredimo luknjo /. levico pa potisnemo sadiko nel.otiko globokem v zemljo *ato io dvignemo. j da se koreninice vzravnajo navzdol in i (la je sadika postavljena v isto gloho-, čin o. kakor je prej rastla. škodljivo ie namreč, ako koreninice privi)mie: ne navzgor. Ko ie sadika v določeni globočini, io pritisnemo ob strani s klinom samo enkrat od desne strani. Nato klin izderemo. luknjo zapolnimo iu ob sadiki poravnamo zemljo, da ne globeli. Samo kajmsnicam in paradižnikom ne škoduje, ako jih globokeje sadimo, kakor so prej rastle. Če io oblačno, presajamo ob vsakem času. če je pa vročina, opravljamo to delo le proti večeru. Takoj po končanem nasadu zalijemo, najboljše posamezno na škropilnikovo cev. Pikirane in utrjene sadike zalivamo trikrat: ob sajenju iu še dvakrat v zaporednih dnevih. Spomladi, ko ni vročine, zalivamo zjutraj, ob vročini poleti pa zvečer. Ob tednu nasad okopljemo in zemeljsko skorjo porabljamo, da more zrak do korenin, čim večkrat kasneje zemljo porabljamo, tem večji bo pridelek. Z rahljanjem zemeljske skorje uničujemo obenem tudi nadležni plevel. Najboljše orodje za lo delo so VVolfove rahljače z enim. dvema ali več roglji, kakor se pač orodje prilega razdalji vrst razne povrtnine. Ne ob sajenju, ker bi se rastline zadušile, temveč ko začno rasti na stalnem mestu, pospešimo rasi. ako jih zalijemo z razredčeno gnojnico. Ako te nimamo, je še boljše z ozirom na higieno, ako se poslužimo umetne gnojnice. To naredimo, ako na 100 1 vode primešamo 1”) dkg siiperfostala. 2(1 dkg kalijeve soli in ir> dkg žvepje-nokislega amonija. Namesto te mešanice tudi na 100 1 vode: 20 dkg su-perfostata (ali namesto tega 20 dkg razkleiene kostne moke). 10 dk*' kalijeve Varuj tsahist se! Hudoben je mat, sh3, c5. (Drugi sunek.) 10. f4, ScG. 11. dc5, Da5. (črna dama gre tudi na lov.) 12. Kbl, bG!. 13. g4. (Beli tudi hoče do besede, saj nekaj ne more biti v redu, da je črni že bolj nevaren.) d4. 14. I.g8. (Na Sce2 se črni utrdi z bc5 in napade s Tb8.) fff4. 14. DXg4? : Beli nasede; dama bi morala nujno 'ostati na tretji vrsti (Dg3) za pomoč : ogroženemu soprogu; tako velikodušen ; »Samarijan« pa šahist res ne sme biti, ;če mu je kaj do uspeha; črnemu kaj-'pada ni treba več dosti prigovarjati; dobro bi se pa belemu ne godilo več, n. pr.; 15. Dg3, dc3. 16. L>'c6, Tb8. ! 17. Se2, bc5 18. D e3. 19. S*c3, :t £4 itd,- toda še nevarnejše bi bilo ; za belega 15. Lb7. 16. Sce2, bc5 itd. I dc3. 16. LXe6. (Drugače gre vsaj ;figura po vodi: 16. Se2, Sb4. 17. S c3 ; (a3, cb2), Tb8 ali 16. Dg3, bc5. 17. iD c3 (LXc6, Db6l, DXc3. 18. bc3. lTb8 r in Sa5. Zdaj pa seveda zaropota [neubranljiv mat v treh potaeh.) Db4. •Beli je priznal, da je konec neizbežen: >17. b3, Da3 in Db2 mat. Žalosten ko !nec napadenega »napadalca«. ► Ne mislite pa, da se kaj tako usedenega ne dogodi tudi velikim ‘ »veliči [nam«! Evo primera: Npinariii riž Očisti in operi pol kile špinače. Na olju zarumeni polovico srednje velike čebule. l)uši na olju špinačo s peclji vred tako dolgo dokler ne postane mehka. Dodaj žličko paradižnikove mezge. Špinačo duši samo v_ soku ki a a sama izloča, in nikar nič ne zalivaj. da obraniš vse vitamine. Posebej skuhaj riž v slani vedi. Ko je kuhan, ca zabeli z dušeno špinačo, dobro premešaj in postavi na mizo. .led je zelo okusna in izdatna. M. S.. Ljubljana. Žlikrafi iz suhili hrušk Naredi lesto kakor za rezance, samo bolj trdo in brez jajc. '/.a nadev skuhaj približno pol kile suhih hrušk. Kuhanim iztrebi muhe in peclje in jih zmelji na mesoreznici. Namoči pri; bližno za žemljo drobtin v mleku ali vodi. v kateri so se kuhale hruške, dodaj še cimeta in sladkorja, vse dobro premešaj in zabeli z mastjo in zarumenelo čebulo. Testo razvaljaj, polagaj liani kupčke pripravljenega nadeva in naredi žlikrafe. Skuhaj jih v slani vodi. posili z drobtinicami in zabeli z mastjo in čebulo. Cvbulo lahko tudi povsod izpustiš. Žlikrafi so dobri in tečni. A. S„ Ljubljana. Juha iz zelene Zreži na kocke ‘2 zeleni. 2 čebuli, 2 korena in 4 krompirje. Duši na malo maščobi zeleno, čebulo in koren, da se nekoliko zmehčajo. Prilivaj po malem vode, da se zelenjava ne prismodi. Ko je mehka, io potresi z moko in zarumeni. Zali j z mrzlo vodo in Ti Štirje modeli so risani i/.rerno za »Družinski t; *hiik < in niso bili še n kjer objavljeni. Na naši sliki vidimo štiri popoldanske obleke. Prva obleka je črna, popolnoma preprostega kroja. Rokavi so tričetrtinski, široki in imajo spodaj spleteno mrežo iz istega blaga. Prav tako je mrežast tudi pas. Obleko zapenjamo zadaj s preoblečenimi gumbi. Druga obleka je tudi črna, le da ima sedelce in pas povezen s svilo v raznih prijetnih motivih. Tretja popoldanska obleka je temnomodra. Sedelce in veliki žepi so obrobljeni s temnomodro čipko. Kadar prenavljamo staro obleko, jo sešijemo po zgornjem vzorcu, le da naredimo sedelce in žepe iz čipkasiega volnenega blaga. Tudi to obleko zapenjamo zadaj. Zadnja obleka je temnorjava in ima kimonsko krojene rokave. Edini okras je velika svilena vijoličasta petlja. Osebnostni učinek Ljudje, ki imajo vrtove, kjer bujno poganja vse mogoče razkošno cvetje, rudi delajo napako, hoteč vrtove presaditi v zaprt prostor. Tudi lepega in dobrega je lahko preveč. Pozabljamo, da imajo v naravi cvctlice okrog sebe dovolj prostora in zraka, da se raz-pno v vsej razkošni lepoti. Proste, polne čudovite nežnosti, se razraščajo cvetlice v naravi, torej jim pustimo to svobodo tudi v zaprtih prostorih, in izpolnili bomo prvo zlato pravilo razumevanja lepote in cvetja. Po urejanju cvetlic lahko določimo osebnost človeka. Neka zelo inteligentna, toda samotna ženska ima navado, da potakne spomladi v preprosto posodo vejico ali dve cvetočega grmičja in že se v tem skromnem, toda učinkovitem šopku nehote za-zrcali njena osebnost. Pri neki drugi znanki me pa po navadi spomladi sprejme nizka vaza, podobna skodelici, polna živahnih pomladanskih cvetlic brez listja in stebelc. Nehote me spominja na torto, pa tudi na podobnost z znanko, ki je vesele, živahne in preproste nravi. lahko se zgodi, da so bo tega preveč navadil. ... nikoli ne pozabi negovati in skrbeti za svojega moža kakor za otroke. Mož ima pravico, da skrbimo zanj in da ga ljubimo, kakor sebe same. ... ostane v vsakih okoliščinah vljudna. Vljudnost v zakonu more storiti čudeže. ... nikoli n f* napada moža v navzočnosti otrok ali prijateljev. ... ve. da mora pustiti možu nekaj prostosti, če ne ga laliko izgubi. Skrbimo za domačo lekarno Kaj vse moramo imeti v domači lekarni? Samo tiste reči. ki so pri man i-šili nezgodah in lažjih boleziu-h mn no potrebne. Vsa zdravila, obveze in mazila morajo biti shranjene na čistem, suhem prostoru in postavljene tako visoko, da jih otroci ne morejo dobiti v roke. Važno za vsako domačo lekarno ie to. da vlada v njej pravi red. Na vsaki steklenički, vsakem lončku, škatlici itd. mora biti napisano ime zdravila in naineu. ki 11111 služi. Kozmetični pripomočki naj ne bodo shranjeni v lekarni, ker se lahko zgodi, da iih r>o pomoti zamenjamo za zdravila. Vsako zdravilo, ki ie pošlo, moramo takoj nadomestiti z novim. Najboljše ie. če si za lekarno uredimo primerno omarico s policami, ki jih preoblečemo s čistim papiriem ali voščenim platnom ali jih pa pustimo gole. da iih lahko kdaj pa kdaj umijemo. Omarico tudi zaklepamo in shranimo ključek na prostor, ki ie zanj določen. Le tako bomo hitro našli vse potrebno, če se pri hiši zgodi kakšna nezgoda. V’ omarico po redu zložimo vse. kar nujno potrebujemo. Najprej položimo škatlico ali vrečko z aspirini. Aspirin uporabljamo za znojenje in proti influenci; sodo bikarbono za pekoče bolečine v želodcu; Hofmanove kapnice za omedlevico: tablete za migreno jemljemo tudi za hud glavobol in influenco: karlovarsko sol za odvajanje: jodovo tinkturo za praske: hinolin za sončarico: lizol za razkuženje ran: lonček z vazelino in povojček ki ie takoj pri roki pri večjih zunanjih poškodbah. V posebni škatlici naj bodo varnostne sponke, obvezni material, trikotne rute in platnene krpe za obkladke. Prav tako 110 smejo manjkati elastični povoji, vata. ki zaustavlja kri. pinceta, levkoplast. batisl in škarje. v- Vsak predmet mora biti popolnoma čist. Mazila jemljemo iz lončka s koščeno žličko, ki jo sproti očistimo. Nikoli ne smemo z umazanim predmetom mešati mazila, ker ga lahko okužimo in y. mazilom potem tudi rano. Zato mora vladati v vsaki domači lekarni res popolna snaga. t 248. Collejev sistem ♦ Dr. Euwe — Landau » Amsterdam 1933. t 1. dl, SfG. 2. Sf3, e6. 3. e3, do. 4. XLd3, Sbd7. 5. Sbd;>, c5. 6. c3, I.d«. 27. 0-0, Da5. (Nenavadno.) 8. dc5, JDXc5. 9. e4, de4, 10. SXe4, SXe4. ♦ 11. LXe4, SfG. 12. Lc2, Ld7. (črni je ♦ prebrisan in si misli: če nasprotnik J namerava napadati kratko rokado, {bomo za spremembo malo počakali in ♦ za vsak slučaj pripravili Se .dolgo.) ♦ 13. Le3, Dc7. 14. Ld4, Lcfi. 15. r»e?, ♦ Sg4. (Zdaj je celo »napadani« nesra-i men.) ♦ IG. h3, Sh2. 17. SXh2, I,Xh2 + . 18. ♦ Kbl, Lf4. 19. Tfel, 0-0 0. 20. b4. (Beli ♦ se še vedno čuti dolžnega igrati vlogo {napadalca, toda ta krvoločnost mu ne {prinese zaželenega blagoslova; to pot ♦ bi bila umestne;ša solidnost: Tadl in {Le4) Kb8. 21. b5, Ld5. 22. bG. (Beli J je dosleden in dalje pritiska: to mu {moramo kljub zli usodi šteti v dobro.) jabG. ♦ 23. Tabl, DcG. 24. f3, Lc7. 25. I,d3, !ffi. 26. Df2 (26 c4?, L f3! >. DdG. 27. LXb6?? Dh2 mat. Bliskoviti mat je zabeležil ^novo in še imenitno »nesmrtno« žrtev. ♦ Dr. Etuve bi moral kajpada igrati ♦ 27. Dgl. všeč bi mu pa najbrže ne {bil razplet: e5. 28. L b6, LXf3. 29. Xgf3, LXb6 itd. { Torej so tudi velemojstri včasih {strašno slepi. Zanje veljajo besede, iki so jih naslovili na Retija: »Iznajde istopotezno kombinacijo, da prezre eno-j potezno.« In take enopotezne »kombi- ♦ nacije« se izmuznejo tudi svetovnim ♦ prvakom. Navedli bi lahko mnogo pri-»merov. Na svoj način je zanimiv oni, {ko je Bogoljubov že ponovno napove- ♦ dal mat v dveh potezah, da se je v ^naslednji — vdal! Ali so pa mar nji-;;hove sijajne kombinacije zato kaj ;;manj vredne?! ’ • Ce se pa iz napak učimo, nam taki "nenadni duševni popusti tem zgovor-;:neje pričajo, da je človek le človek. ;; Pa kako bi sicer dobro vedel, kaj jo ; veliko, če ne bi poznal tudi neznat-: ’ nega, kaj je dobro, če ne bi doživljal :; Zlo, kaj je svoboda, če bi ga ne tlačila ;;sužnost, kaj lepo, če bi ga ne žalilo ;; tudi grdo? Gre za to, da se resnici | in popolnosti vneto približujemo, pa ' naj gre to še po tako neravni, trnjevi ;; poti. Porabili nasveti B Fižolovka in voda. v kateri kuhano riž. sta zelo dobri pralni sredstvi za pranje volnenih stvari, zastorov in LEPOTNA PENA Če hočete imeti lepo polt, uporabljajte vitaminsko — hranilno lično kremo Nekaj zlatih pravil Na, kljub mnenju, da se umetnosti urejanja cvetlic ni mogoče naučili, je vendar nekaj zlatih pravil, ki jih velja upoštevati, če naj se izpopolnimo na tem področju. Pred nekaj leti sem bila zelo presenečena, ko mi je neki vrtnar zaupal, da so vse lepši šopki z lihim številom cvetlic kakor s sodim. Torej pet, sedem, devet cvetov, namesto štirih, šestih, osmih. Tedaj semrse smehljala. Vendar je prav imel. Človek mora sam spoznali in preizkusiti to pravilo, ki ga je prav tako težko razumeti, kakor ne moremo doumeti vse lepote in skladnosti v naravi sami. Velike cvetlice, velike vaze najlepše učinkujejo ob steni ali v kotu sobe, saj ne smejo nikoli zbujati občutka, da se bodo zdaj zdaj prevrnile. Majhne cvetlice, posebno tiste, ki sladko diše, naj stoje na manjših mizicah, v naši neposredni bližini, da nas »jih vonj in njihova ljubkost ves dan opajata. Vsak pravi prijatelj cvetlic je nehote tudi zbiralec vaz. S tem pa nočem reči, da mora bili ta zbirka draga ali dragocena. Vzhodnjaki, Kitajci in Japonci, ki umetnost urejanja cvetlic toliko bolje obvladujejo kako/ mi, vedo, da so najlepše preproste, skromne posode šistih črt. V njih pride lepota cvetja šele do prave ve-Ijave, ker našega očesa ne moli slikovitost posode. osoli. Ko zavre, prideni še narezan kr um D ir. .lulio kuhaj približno 2 uri. Lahko daš manj krompirja, pa zato zakuhaj pest riža. M. K.. Ljubljana. Srnin lirhet iz rožifeve moke Potrebuješ 'it litra enotne moke_. Vi litra presejane rožičeve moke. a žličk sladkorja, I pecilni prašek, noževo konico jedilne sode. 1 jajce, limonovo lupinico, cimeta in mleka ali mlečnega nadomestka. Iz vsega tega vmesi nepregosto testo in ga počasi peci pol ure v pekači oblike srninega hrbta. Ko ie pečen, še vročega namaži z marmelado. S. X.. Ljubljana. je iiiouerno kozmetično sreasivo napne uvele kožne predele. Intenzivna prepojite v s krvjo je za kožo najboljša gimnastika, katere trajni uspeh je: čist, mlad, svež obraz Dobi se v drogerijah in parfumerijah Za vsak prispevek, objavite« v Kotičku za praktične gospodinje . plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi, Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovile na Iredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal -53. Modra zakonsko žena In še nekaj prozaičnih nasvetov H Vselej, kadar odnesem šopek cvet- / lir iz sobe, mi je nekoliko težko. ,./ C\\tje Ie bilo postala del muj a /iv- heina 111 nehote se me polastit ob JK fi. slovesu tulila mrhinholi/a. ,\ 1 čudno, v,'jŠ ‘'e bi rudi, dtt h, naše (\ettice 1 mi- bah kar sr da dolgo ostale sve/e ' 1,, * j • h, bodil cvetlice lahko do pile di i\t 1 / vode — tako španski bezeg, vrtnice, ■3PS«' *' tiut dobe še poseben, ilm ten- R® timetra dolg vre/, v stebelce: skozenj piontca voda v cvetlična telescu. Kaj-pak ni dvoma, da moramo cvetkam HPSBE vsak dan vodo menjati, razen or hi- Praktični športni čevlji z nizko peto. dejam, ki lepše in bolje uspevajo v I Nosite jih lahko k vsaki obleki. lil). 2 T • .IH- i" P.'-, mat. . 2. TXK«-4. h,14 iimt, 7. 2. TX(154- in S«14 mat l. 2. 81I4-+- j n Teli mat.