Zakon o pobijanju nelojalne konkurence z objavo ministrstva za trgovino in industrijo ob uveljavljenju tega zakona in navodilom ministrstva za trgovino in industrijo glede tolmačenja § 32. tega zakona V Ljubljani 1933 Založila in natisnila tiskarna Herknr d. d. v Ljubljani (Predstavnik tiskarne O. Mih&lek) V založbi tiskarne Merkur v Ljubljani so izšle sledeče knjige: Zakoni in uredbe: I. zv.: Zakon o nelojalni konkurenci, broš. Din 6'—. II. zv.: Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov v resortu ministrstva za promet, broš. Din 8’—. III. zv.: Zakon o javnih beležnikih (notarjih), broš. Din 12'—. IV. zv.: Zakon o glavni kontroli, broš. Din 10'—. V. zv.: Zakon o občnem upravnem postopku in zakon o banski upravi, broš. Din 20'—, vez. Din 25'—. Razprodano. VI. zv.: Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih no¬ tarjev. — Pravilnik za izvršitev zakona o javnih notarjih. *— Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244. zakona o javnih no¬ tarjih. — Uredba o številu in sedežih javnih notarjev, broš. Din 18'—, vez. Din 25'—. VII. zv.: Zakon o uradnikih, broš. Din 18'—. VIII. zv.: Pravilnik o poslovanju krajevnih (mestnih) kontrol in komisarjev za izredne preglede, broš. Din 12'—. IX. zv.: Zakon o državnem prometnem osebju, broš. Din 14'—. X. zv.: Pravilnik za vodite v zemljiških knjig, broš. Din 14'—. XI. zv.: A. Ustava kraljevine Jugoslavije. — B. Zakon o izpre- membah in dopolnitvah v zakonu o nazivu in razdelitvi kra¬ ljevine na upravna območja, broš. Din 8’—. XII. zv.: Zakon o volilnih imenikih. — Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, broš. Din 8'—. Razprodano. XIII. zv.: Zakon o društvih, shodih in posvetih, broš. Din 6’—. XIV. zv.: Uredba o lekamarski zbornici, broš. Din 8*—. XV. zv.: Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev, naredba, popravki, tolmačenja, pojasnilo, objava ter obrazci volilnih zapisnikov in pooblastila k zakonu o volitvah narodnih poslancev. — Zakon o volitvi senatorjev, broš. Din 8‘—•. XVI. zv.: Zakon o obrtih, broš. Din 20’—, vez. Din 25'—; pošt¬ nina Din 3'—. XVII. zv.: Zakon o poslovnem redu v narodni skupščini. — Zakon o poslovnem redu v senatu, broš. Din 15'—. Razprodano. XVIII. zv.: Zakon o meščanskih šolah, broš. Din 5'—. XIX. zv.: Zakon o lovu, broš. Din 7'—. XX. zv.: Zakon o zadrugah državnih uslužbencev, broš. Din 5—. XXI. zv.: Uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev, broš. Din 7'—. XXII. zv.: Obča univerzitetna uredba, broš. Din 15*—. XXIII. zv.: Uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev. — Uredba o draginjskih dokladah državnih upokojencev, broš. Din 6'—. Zakoni in uredbe I. zvezek Zakon o pobijanju nelojalne konkurence z objavo ministrstva za trgovino in industrijo ob uveljavljenju tega zakona in navodilom ministrstva za trgovino in industrijo glede tolmačenja § 32. tega zakona > 5 ". V Ljubljani 1933 Založila in natisnila tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani. (Predstavnik tiskarne O. Mihalek) VSEBINA. Zakon o pobijanju nelojalne konkurence. Prvo poglavje. Civilnopravna zaščita. Prvi del. Dejanja nelojalne konkurence. c Stran I. Dejanja, vobče nasprotna dobrim običajem pri konku¬ renci .5 II. Specialna dejanja nelojalne konkurence.6 1. Nelojalna reklama.6 2. Neresnična označba o izvoru blaga.7 3. Očrnjevanje.'3 4. Zloraba obeležja tujega podjetja.9 5. Podkupovanje.10 6. Kršenje in izkoriščanje tajnosti v proizvajanju in trgovini .11 7. Nelojalna konkurenca pomožnega osebja in nje¬ govo izkoriščanje po drugem konkurentu ... 11 Drugi del. Skupni predpisi. 1. Pravica do tožbe.12 2. Povračilo škode. 12 3. Odgovornost za dejanja drugih oseb, storjena v obsegu kakšnega podjetja.14 4. Kazni zbog zlobnosti ali objesti.14 5. Pristojnost sodišča.14 a) Stvarna pristojnost.14 b) Krajevna pristojnost.15 6. Postopanje pred razsodiščem.15 7. Zastaranje zahtevkov ..15 Stran Drugo poglavje. Kazenskopravna zaščita. Kaznivo dejanje nelojalne konkurence ... 16 Tretje poglavje. Administrativni predpisi. 1. Predpisi o označbah številk, mer in teže, izvora blaga, o oznakah za kontrolo in garancijo . . 17 2. Premijski posli.18 3. Posli po kuponskem sistemu.19 4. Kazni. 19 Četrto poglavje. Občne in končne odredbe. 1. Uporabljanje tega zakona, pojem konkurentov in blaga v smislu tega zakona.20 2. Izključitev javnosti.20 3. Razglasitev sodbe.21 4. Skupni predpisi o denarnih kaznih in o dohodkih od odvzetih stvari.21 5. Zasliševanje zbornic in društev.21 6. Odnošaji z inozemstvom.22 7. Prehodne odredbe.22 Objava ministrstva za trgovino in industrijo ob uveljav¬ ljenju zakona o pobijanju nelojalne konkurence . . 25 Navodilo ministrstva za trgovino in industrijo glede tolma¬ čenja § 32. zakona o nelojalni konkurenci .... 31 ALEKSANDER I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo, po zaslišanju predsednika mi¬ nistrskega sveta Zakon o pobijanju nelojalne konkurence." PRVO POGLAVJE. Civilnopravna zaščita. PRVI DEL. Dejanja nelojalne konkurence. I. Dejanja, vobee nasprotna dobrim običajem pri konkurenci. § 1 . Kdor stori v poslovnem prometu zaradi konkurence dejanje, nasprotno dobrim običajem, ki 'bi moglo oško¬ dovati drugega konkurenta, sme biti tožen. Namen tej * Ta zakon je bil razglašen v »Službenih novinah« z dne 11. aprila 1930., št. 83/XXXII., in v »Službenem listu« z dne 31. maja 1930., št. 10/5. 6 tožbi je prepoved nadaljnjega izvrševanja tega dejanja, odstranitev s tem storjenega nepravilnega stanja in po¬ vračilo storjene šlkode. Ta občni predpis se uporablja samo na dejanja ne¬ lojalne konkurence, M ne spadajo pod dejanja, navedena v §§ 2. do 15. tega zakona. II. Specialna dejanja nelojalne konkurence. 1. Nelojalna reklama. § 2 . 1. Kdor javno navaja ali kdor raznaša o razmerah svojega ali tujega podjetja karkoli, kar utegne izzvati zmoto, in ustvari s tem podjetju v konkurenci predstvo na škodo drugih konkurentov, sme biti tožen, da se mu prepove tako navajanje ali prenašanje, da se odstrani s tem ustvarjeno nepravilno stanje in da se povrne storjena škoda. 2. Semkaj spadajo zlasti navedbe o kakovosti in količini, o naravi alti sestavi kakšnega blaga in kakšnega dela, o izvoru, o prodajnem tržišču in prodajnih po¬ gojih, o imovinskih in kreditnih razmerah, o načinu proizvajanja ali odrejanju cen blaga ali dela, o zaščiti blaga s patentom, vzorcem, modelom in žigom, o meto¬ dah proizvajanja ali poslovodstva, o posebnih razmerah, o trajanju in obsegu podjetja, o povodu, vzroku ali na¬ menu prodaje aili dela, o stanju zaloge in o odlikovanjih in predstvih. Za ta odlikovanja in predstva se smatra tudi uporabljanje lika Njegovega Veličanstva kralja ali koga izmed članov kraljevega doma, državnega ali jav¬ nega grba, drugih državnih amblemov, uradnih zna¬ kov in puncev za garancijo na blagu, znaka in imena Rdečega križa, če konkurent nima dovoiila za uporab¬ ljanje. 2. Neresnična označba o izvoru blaga. § 3 . Za neresnično označbo o izvoru blaga se smatra vsaka označba, ki utegne ustvariti v poslovnem prometu napačno mnenje, da je bilo blago, za kateTo gre, izde¬ lano na posebnem kraju, v posebni krajini ali v posebni državi. § 4 . Za neresnično označbo o izvoru se smatra tudi, če opremlja proizvajalec nabavljene proizvode drugega proizvajalca z označbo svoje firme, svojega imena ali žiga na način, ki utegne ustvariti v trgovinskem pro¬ metu napačno mnenje, da izvira ta proizvod iz njego¬ vega podjetja. § o. Za neresnično označbo o izvoru ni smatrati, če opremlja domač trgovec blago inozemskega izvora, ko ga daje v promet, s svojim imenom in naslovom ali s svojim žigom, ako se ne daje inozemskemu blagu značaj domačega izvoda ali ako se pri industrijskih predmetih ne prikriva eventualno obstoječa označba resničnega izvora. § 6 . Označba ali opis blaga v tujem jeziku se ne smatra za neresnično označbo o izvoru, če je pravi izvor blaga jasno in očividno naveden. § 7 . 1. Za neresnične označbe ni smatrati navedb, ki po poslovnih običajih prizadetih krogov nimajo več v 8 prometu izMjučne označbe o izvoru zato, ker so se udo¬ mačile kot označba vrste ali kakovosti posebnega blaga, razen če se doda takim navedbam pristavek kakor n. pr. »pristen«, »naraven«, »resničen«, »originalen«, ki utegne izzvati napačen dojeni o izvoru blaga. 2. Geografski nazivi vinskih proizvodov, rudninskih vod in njih izdelkov se ne morejo nikdar smatrati za označbe vrste ali kakovosti. Ta predpis se ne nanaša na naziv vinskih proizvodov, ki se uporablja po posebni vrsti trte, razen če bi se predpisalo za odrejeno vrsto z naredbo pristojnega ministrstva kaj drugega. 3. Načelo, navedeno v drugem odstavku, se sme uporabljati z naredbo pristojnega ministrstva tudi za nazive drugega blaga. § 8 . 1. Z naredbo pristojnih ministrstev se smejo izdati predpisi glede označbe o izvoru blaga, ki se proizvaja v posebnih krajinah, katerih podnebje ali zemljišče vpliva na lastnost blaga (nazivi krajin). 2. Inozemski nazivi krajin se smejo z naredbo za¬ ščititi, če velja reciprociteta. §9. 1. Kdor neresnično označi izvor blaga, sme biti tožen, da se mu prepove ta označba, da se odstrani s tem ustvarjeno nepravilno stanje in da se povrne stor¬ jena škoda. 2. Za neresnično označbo po tem predpisu je treba smatrati tudi dejanje, ki nasprotuje predpisom naredb, izdanih na podstavi §§ 7. in 8., ki se nanašajo na kakšno predpisano označbo blaga. 3. Očrnjevanje. § 10 . 9 1. Kdor navaja ali raznaša o podjetju, o podjetni¬ kovi osebi ali osebi voditelja podjetja, o proizvodih ali storjenih poslih drugega zaradi konkurence vesti, ki utegnejo škodovati podjetju ali podjetniku, se mora obsoditi, oe ne dokaže njih resničnosti. Z obsodbo je izreči prepoved navajanja in raznašanja takih vesti, ukrepe za njih preklic in povračilo za storjeno škodo. 2. Za vesti se smatrajo poleg ustnih, pismenih ali tiskanih navedb tudi sllike ali kakršnekoli priprave^ ki so namenjene in sposobne, da jih nadomeščajo. 3. Ce gre za zaupna obvestila o drugem podjetju ali podjetniku, za katera ima obvestitelj ali obveščenec upravičen interes, se smejo vložiti tožbe samo po od¬ stavku 1., če so obvestila neresnična. j. Zloraba obeležja tujega podjetja. § H- 1. Konkurent, ki uporablja ime, firmo, posebni naziv podjetja ali obrta ali drugo zunanje obeležje na način, ki utegne ustvariti zmedo med kupci, z imenom, firmo ali posebnim nazivom podjetja ali obrta, ki ga običajno ali upravičeno uporablja drug konkurent, sme biti tožen, da se mu prepove tako uporabljanje, da se odstrani s tem ustvarjeno nepravilno stanje in da se povrne škoda, storjena z dejanjem. 2. Če uporablja konkurent ime, firmo, posebni na¬ ziv, žig ali drugo zunanje obeležje podjetja ali obrta z dovolitvijo lastnika tega podjetja ali obrta na način, s katerim se utegne ustvariti zmeda med potrošniki glede pravega izvora blaga ali dela, se smejo vložiti tožbe, 10 omenjene v odstavku 1., tudi zoper Lastnika podjetja in zoper povzročitelja zmede. Tožba se zavrne, če je pravi izvor dovolj označen na blagu samem. § 12 . Predpisi § 11. se uporabljajo tudi na naslov in zunanji videz naslovnega lista knjige ali drugih tiskar¬ skih del, na naslov gledališkega, glasbenega ali kine¬ matografskega dela, ki ga uporablja kdo na način, ki bi utegnil' ustvariti zmedo med potrošniki z naslovom ali zunanjim videzem naslovnega lista, knjige ali drugih tiskarskih del, z naslovom gledališkega, glasbenega ali kinematografskega dela, ki ga upravičeno uporablja drug konkurent. 5. Podkupovanje. § 13. 1. Kdor posredno alli neposredno ponuja, daje ali obeta darilo ali drugo korist osebi, zaposleni v kakšnem podjetju ali pri kom, ki dela po nalogu kakšnega pod¬ jetja, z namenom, da bi dosegel z njegovim nedopust¬ nim postopanjem zase ali za koga drugega predstvo v konkurenci na škodo kakšnega konkurenta, sme biti tožen, da se mu prepove tako dejanje in da povrne škodo, storjeno z dejanjem. 2. Prav to velja tudi za zaposlenca ali za onega, ki della po naročilu kakšnega podjetja in ki zahteva, spre¬ jema ali dovoljuje v poslovnem prometu, da se mu po¬ sredno ali neposredno obljubi darilo ali druga korist, z namenom, da bi s svojim nedopustnim postopanjem po- mogel komu do predstva v konkurenci na škodo svojega delodajalca ali drugih konkurentov. 11 6. Kršenje in izkoriščanje tajnosti v proizvajanju in trgovini. 1. Oseba, zaposlena pri kakšnem podjetju, ki pri¬ obči, dokler je v službi, brez pravice drugemu ali stori dostopno poslovno tajnost v proizvajanju ali trgovini, ki se more uporabiti v konkurenci in za katero je zve¬ dela v službi, sme biti tožena, da se ugotovi ali prepove tako dejanje in da se povrne storjena škoda. 2. Prav tako sme biti tožen, kdor brez pravice izda drugemu ali izkorišča v lastnem ali drugem podjetju poslovno tajnost v proizvajanju ali v trgovini zaradi konkurence, če je izvedel za to tajnost: a) s svojim ali tujim ogledništvom kakor tudi z dru¬ gimi nezakonitimi afli dobrim običajem nasprotnimi dejanji ali b) iz tehničnih predlogov in predpisov, iz osnutka, modela, šablone, zareze, recepta, klišeja, vzorca ali zbirk vzorcev in iz seznamka potrošnikov, kar mu je bilo posebej zaupano, c) ob izvršitvi posla, za katerega ga je pozvalo sodišče ali drugo oblastvo. 3. Teh predpisov ni uporabljati, če se znanje in izobrazba, ki ju je pridobil zaposlenec z delodajalčevo voljo v njegovem podjetju med redno opravljenim po¬ slom, izkoriščata po koncu zaposlenosti. 7. Nelojalna konkurenca pomožnega osebja in njegovo izkoriščanje po drugem, konkurentu. § 15. 1. Kdor deluje kot agent, potnik ali pooblaščenec, ne da bi mu dovolil lastnik podjetja, zaradi konkurence 12 v korist drugega konkurenta, sme biti tožen, da se mu prepove tako dejanje in da povrne storjeno škodo. 2. Prav tako sme 'biti tožen tudi konkurent, ki iz¬ korišča delovanje navedenih oseb, dasi mu je bilo raz¬ merje teh oseb do prvega podjetja znano. DRUGI DEL. Skupni predpisi. , 1. Pravica do tožbe. § 16. 1. Da se prepreči, odnosno prepove ponavljanje dejanja, nasprotnega dobrim običajem v konkurenci, in da se odpravi nepravilno stanje, ustvarjeno s tem de¬ janjem, pripada pravica do tožbe v primerih §§ 1., 2., 9., 11., odstavka 2. in § 13. vsakemu konkurentu (§ 35.), industrijskim, obrtniškim in trgovskim zbornicam in vsakemu društvu, ki je po svojih pravilih poklicano, varovati gospodarske koristi konkurentov, oškodovane z dejanjem. 2. V primerih §§ 10., 11. odstavka 1., §§ 12., 14. in 15. pripada pravica do tožbe samo konkurentu, ki je z dejanjem neposredno oškodovan. 2. Povračilo škode. § 17. 1. Povračilo storjene škode se sme zahtevati od onega, ki je vedel ali je po svoji dolžnosti moral vedeti, da je njegovo dejanje tako, da bi utegnilo povzročiti škodo drugemu konkurentu. 2. Pravica do tožbe za povračilo škode in izgublje¬ nega dobička pripada konkurentu, ki je z dejanjem nelojalne konkurence oškodovan. 3. 0 tem, ali je nastala škoda, in o njeni višini, odloča sodišče po svobodnem preudarku, ko je skrbno ocenilo vse okolnosti. 4. Poleg povračila škode in izgubljenega dobička po odredbi iz odstavka 2. tega paragrafa sme prisoditi sodišče tožilcu na zahtevo tudi izvestno vsoto kot od¬ škodnino zbog prizadete osebne razžalitve in osebne škode. Sodišče odredi višino te vsote, ki ne sme biti večja od 100.000 dinarjev, po svobodnem preudarku. 5. Če je več oseb odgovornih za škodo, ki jo je treba povrniti po predpisih tega zakona, odgovarjajo vse te osebe solidarno. § 18. 1. Če so bile navedbe, označene v §§ 2., 3., 7., 8., v zvezi s § 9. in v §§ 10., 11. in 12., objavljene v natisnje¬ nem spisu, namenjenem za razširjanje, smejo biti udele¬ ženci pri urejanju, izdajanju a'Ii pri udomačenem raz¬ širjanju natisnjenega spisa toženi za povračilo storjene škode samo, če so vedeli, da bi utegnile navedbe po¬ vzročiti zmoto in s tem pridobiti enemu konkurentu predstvo na škodo drugih konkurentov. 2. Če se vidi iz vsebine ali iz načina objave, da se je izvršila za nagrado, sme biti samo stvoritelj objave tožen za povračilo škode. Za stvoritelja je smatrati onega, ki je sestavil kakšno vest, da bi se objavila s tiskom, ali ki jo je naročili v oni vsebini, kakor je bila objavljena, ali ki je dal obvestilo, uporabljeno v taki vesti, kolikor se vest ujema s takim obvestilom. 3. Ti predpisi se uporabljajo tudi na navedbe, ki se razširjajo s svetlobno ali fonetično reklamo. 14 3. Odgovornost za dejanja drugih oseb, storjena v obsegu kakšnega podjetja. § 19. V primerili §§ 1., 2., 9., 10., 11., 12., 13., odstavka 1., in § 14., odstavka 2., se sme vlložiti tožba zoper lastnika podjetja, da se mu prepove nadaljnje izvrševanje izvest- nega dejanja, nasprotnega dobrim običajem v konku¬ renci, in da se odpravi s tem ustvarjeno nepravilno stanje, tudi takrat, kadar je storil dejanje v obsegu njegovega podjetja kdo drugi. Toda za storjeno škodo je odgovoren samo, če mu je bilo dejanje nedopustne konkurence znano. 4. Kazni zbog zlobnosti ali objesti. § 20 . Če sodišče spozna, da je vložila kaka stranka tožbo ali neosnovano vodila pravdo iz zlobnosti ali objesti, jo kaznuje na zahtevo druge stranke ali po uradni dolž¬ nosti v denarju do 50.000 dinarjev. Ta kazen se izpre- meni ob neizterljivosti v zapor do enega meseca. 5. Pristojnost sodišča. § 21 . a) Stvarna: Za civilne spore, ki se vodijo na podstavi tega zakona, so pristojna, neglede na vrednost spornega predmeta, trgovinska sodišča, odnosno trgovinski senati okrožnih sodišč po § 47. II. zakonika o sodnem posto¬ panju v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929. 15 § 22 . b) Krajevna pristojnost: 1. Za tožbe, vložene na podstavi tega zakona zoper onega, čigar podjetje je v državi, ali zoper katere se vloži tožba glede na zaposlenost pri posebnem podjetju v državi, je izključno pristojno sodišče okoliša, kjer je podjetje. Če ima podjetje več delovnih krajev, je pri¬ stojno sodišče onega kraja, na katerega se dejanje na¬ naša, drugače pa sodišče, kjer je glavni kraj podjetja. Za tožbe zoper osebe, ki nimajo podjetja v državi, je pristojno sodišče kraja, kjer toženec stalno prebiva. Če nima prebivališča v državi, je pristojno sodišče onega kraja, kjer začasno biva v državi, ali če tudi ta ni znan, sodišče kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. 2. Zoper več tožencev, za katere so pristojna na podstavi odstavka 1. razna sodišča — če so izpolnjeni pogoji civilnega sodnega postopanja — se sme vložiti tožba pri kateremkoli teh sodišč. 3. Če se dejanje, storjeno v opreki s tem zakonom, vrši po spisih ali natisnjenih delih, ki se pošiljajo iz kraja zunaj naše države, se smatra glede pristojnosti sodišča za kraj, kjer se je dejanje izvršilo, oni kraj, kamor je bil spis ali natisnjeni izdelek poslan ali kjer je bil izročen ali razširjen. (!. Postopanje pred razsodiščem. § 23. Civilni spori po tem zakonu se smejo razpravljali in reševati po sporazumu strank pred razsodišči trgo¬ vinskih, industrijskih in obrtnih zbornic po predpisih, ki veljajo za ta razsodišča. 7. Zastaranje zahtevkov. § 24. 1. Zasebnopravni zahtevki, omenjeni v tem zakonu, zastarajo v šestih mesecih od dne, ko je interesent 16 zvedel za dejanje ali za škodo in za izvršilca dejanja. Ce se zanje ni zvedelo, nastopi zastaranje čez tri leta od dne, ko se je izvršilo dejanje, ki se navaja v tožbi. 2. Za onega, ki trajno vrši izvestno dejanje nelo¬ jalne konkurence, začne teči zastaranje šele od dne, ko je ta oseba prestala z dejanjem nelojalne konkurence. 3. Za prekinitev ali ustavitev zastaranja veljajo občni predpisi civilnega prava. DRUGO POGLAVJE. Kazenskopravna zaščita. Kaznivo dejanje nelojalne konkurence. § 25. Kdor vrši v konkurenci zaradi preslepitve ali pri¬ dobitve materialne koristi zase ali za koga drugega dejanja, navedena v §§ 2., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., stori prestopek, zaradi katerega se kaznuje na zasebno tožbo v denarju do 50.000 dinarjev ali z zaporom do enega leta ali z obena kaznima. § 26. Kaznovanja po § 25. ni, če je predpisana za ta dejanja strožja kazen z drugim zakonom. § 27. Na kazniva dejanja nelojalne konkurence se upo¬ rabljajo, kolikor ni specialnih predpisov po tem zakonu, občni j predpisi kazenskega zakonika z dne 27. januarja 1929.,'na njih pregon pa predpisi kazenskega sodnega postopanja z dne 16. februarja 1929. § .28. Tožbo zaradi prestopkov iz §§ 2., 9., 11., odstavka 2., in § 13. smejo vložiti: vsak konkurent (.§ 35.), industrij- 17 ske, obrtne in trgovinske zbornice in vsako društvo, ki je po pravilih pozvano, varovati gospodarske koristi konkurentov, oškodovane z dejanjem, zaradi prestopkov za druge primere iz § 25. pa samo tisti, ki je s kazni¬ vim dejanjem neposredno oškodovan. § 29. Če je obtoženec obsojen, sme odrediti sodišče na zahtevo zasebnega tožilca v sodbi, da je odpraviti na¬ vedbe, ki sestavljajo nelojalno reklamo ali neresnično označbo o izvoru blaga ali zlorabo obeležja ali zunanje ureditve (§§ 2., 9., 11., 12. v zvezi s § 25.). Če to ni mogoče, se odvzame predmet sam, ako je pri storilcu ali njegovem soudeležencu (§ 59. kazenskega zakonika). § 30. Sodišče sme izreči po svoji izprevidnosti, zlasti če se ponavljajo kazniva dejanja, storjena po tem zakonu (§ 25.), da je izključiti krivca od udeležbe pri vseh jav¬ nih nabavah in licitacijah, in sicer za dobo do petih let (§ 58. kazenskega zakonika). Če gre za povratek, se izreče prepoved za vseflej. TRETJE POGLAVJE. Administrativnopravni predpisi. 1. Predpisi o označbah številk, mer in teže, izvora blaga, o oznakah za kontrolo in garancijo. § 31. Z naredfeo ministrstva za trgovino in industrijo je moči predpisati: 1. da se sme prodajati ali ponujati posebno blago poklicno vobče ali samo v trgovini na drobno, tako v 18 državi kakor tudi ob izvozu v inozemstvo, samo v pred¬ pisanih enotah po številu, teži ali samo, če je blago ali njegova zaobala (omot, posoda) opremljena z oznako po številu, meri, teži ali izvoru alli če sta opremljena s posebnim omotom; 2. da se opremi posebno blago, preden se da v pro¬ met, tako v državi kakor tudi ob izvozu v inozemstvo po predhodnem preizkusu ali po izvršeni kemijski ana¬ lizi s posebnim znakom ali s punčem za kontrolo in garancij o; 3. da se mora opremiti posebno blago' ali njega oprema tudi z oznako proizvajallčevega ali prodajalče¬ vega imena, njega firme in prebivališča; 4. način, kako je postavljati oznake in njih vsebino, in trenutek, ko se morajo postaviti. Če se izdado naredbe o prodajanju v posebnih ko¬ ličinah ali o označbi teže ali mere za proizvode, ki zbog svoje narave izgube na teži ali meri, je treba izrečno predpisati meje, do katerih je ta nedostatek dopusten. 2. Premijski posli. § 32. 1. Prepovedano je v trgovini ali ob izvrševanju kakšnega dela ali posla gospodarskega značaja zaradi privabiljanja potrošnikov obetati ali dajati nagrado v denarju, blagu ali v kakršnikoli drugi obliki, in sicer neglede na to, kako se dobiva ta nagrada, bodisi po sreči, bodisi po neposredni predaji (premiji). 2. Za prepovedane nagrade se ne smatrajo: bonifi¬ kacije, ki se dajejo v zvezi z rokom dospelosti plačilne obveznosti, kakor tudi cassa sconto, popust pri plačilih v gotovini takoj, udomačeni rabat, udomačeno dajanje darili ob novem letu ali drugih prilikah raznim stalnim potrošnikom ali predmeti udomačene reklame, dodani kupljenemu blagu. # 19 3. Posli po kuponskem sistemu. § 33. 1. Prepovedano je, vršiti v poslovnem prometu pro¬ dajo s pogodbami, s katerimi se obeta kupcem koristna nabava blaga ali izvršitev posla ob pogoju, da privedejo na podstavi njim izročenih nakaznic ali kuponov, ki ob¬ segajo pogoje, ponudniku ali drugi osebi druge kupce, ki stopajo s podjetjem v ista pogodbena razmerja (ku¬ ponski posli). Prav tako je prepovedano, da bi se kdo udeleževal pri teh pogodbenih razmerjih ikot kupec ali razširjalec nakaznic ali kuponov. 2. Pogodbe, na ta način sklenjene med podjetnikom m kupcem ali med kupcem in drugim posrednikom, so nične. 3. Če se kupec odreče nabavljenemu blagu ali opravljenemu poslu ali če vrne že prejeto blago, sme zahtevati, da se mu rune dani naplatek. 4. Kazni. § 34. 1. Kdor prekrši administrativne predpise §§ 31., 32. in 33. in predpise naredb, izdanih na podstavi §§ 8. in 31., tega kaznuje občno upravno oblastvo prve stopnje zaradi prekrška v denarju do 15.000 dinarjev ali z za¬ porom do enega meseca ali z obema kaznima. 2. Če trgovec ne postavi po naredbi, izdani po § 31., na blago ali opremo predpisanih oznak, odredi občno upravno oblastvo prve stopnje v svoji razsodbi, da se mora izostala oznaka naknadno, eventualno po pred¬ hodnem preizkusu, postaviti na blago, kolikor razpolaga trgovec z istim blagom; nadalje, da se morajo odpraviti neresnične ali nepredpisne oznake ali, če to ni mo¬ goče, da se mora odvzeti blago, ki ni prešlo v roke potrošnikov. 20 3. Da se zavarujejo ti ukrepi, ki jih. je treba izvršiti ob obsojenčevih stroških, srne odvzeti občno upravno ob- lastvo prve stopnje že med postopanjem predmete, s katerimi se krši naredba, izdana po § 31. 4. Kazni, določene v tem poglavju, se uporabljajo ne samo zoper izvršilna dejanja, temveč tudi zoper nje¬ govega zasnovatelja ali soudeleženca. ČETRTO POGLAVJE. Občne in končne odredbe. 1. Uporabljanje tega zakona, pojem konkurentov in blaga v smislu tega zakona. * § 35. 1. Ta zakon obsega ves poslovni promet v proizvaja¬ nju, obrti in trgovini, ne uporablja pa se na pobijanje nelojalne konkurence v krogih drugih svobodnih pro- fesij. 2. Za konkurenta se smatra vsak podjetnik, ki pro¬ izvaja ali prodaja blago iste ali podobne vrste ali vrši posle iste ali podobne vrste,' ali vobče posluje kot pod¬ jetnik v isti ali podobni grani. 3. Za blago se smatrajo poleg industrijskih in obrt¬ nih proizvodov tudi proizvodi iz kmetijske, gozdne in rudniške industrije. 2. Izključitev javnosti. § 36. Na ustni razpravi se sme razen v primerih, določenih v civilnih, odnosno kazenskih ipostopnikih, na zahtevo 21 pravdne stranke ali priče izključiti javnost, če bi se z javnostjo izpostavila nevarnosti tajnost proizvajanja ali trgovine. B. Razglasitev sodbe. § 37. 1. Sodišče sme odrediti tako v civilnem kakor tudi v kazenskem postopanju na predlog stranke, ki je pravdo dobila, da se razglasi sodba po izvršnosti v enem ali več časopisih na stroške druge stranke. 2. Sodišče odredi na predlog stranke, ki je pravdo dobila, časopise, v katerih je treba izvršiti objavo, vi¬ šino stroškov za objavo kakor tudi druge pogoje in rok, v katerem se mora objava izvršiti. 3. Sodišče sme dovoliti po razmerah, upoštevaje uprav ičene koristi oseb glede čuvanja njih tajnosti, da je tudi razloge objaviti v celoti ali deloma. 4. Skupni predpisi o denarnih kaznih in o dohodkih od odvzetih stvari. § 38. 1. Izkupički za odvzete stvari in denarne kazni, ki izvirajo iz odločb, izrečenih od upravnega odblastva po predpisih tega zakona, se stekajo v fond, ki ga je usta¬ noviti p;ri banskih upravah za podpiranje in pospeše¬ vanje gospodarskih ustanov, v prvi vrsti strokovnih šol. 2. Minister za trgovino in industrijo je pooblaščen, izdati pravilnik o ustanovitvi, sestavi in poslovnem, redu tega fonda. 5. Zasliševanje zbornic in društev. § 39. 1. Naredbe, omenjene v § 7., odstavkih 2. in 3., §§ 8. in 31., se izdado, izpremene ali ustavijo praviloma 22 šele, ko se zaslišijo industrijske, obrtne in trgovinske zbornice in kmetijske, po potrebi pa tudi druge priza¬ dete družbe. 2. Industrijske, obrtne in trgovinske zbornice mo¬ rajo dajati obilastvom mnenja in obvestila v dvournih primerih, zlasti v vprašanjih, ali je kakšna navedba spo¬ sobna, povzročiti preslepitev (§ 2.), ali se je udomačila kakšna označba izvora za označbo vrste ali kakovosti posebnega blaga (§ 7.). 6. Odnošaji z inozemstvom. § 40. 1. Inozemski državljani, ki imajo v naši kraljevini podjetje ali vrše kakšen obrat, so z našimi državljani izenačeni glede zaščite, priznane s tem zakonom. 2. Inozemec sme zahtevati zaščito po tem zakonu — kolikor ni predpisov v državnih pogodbah — samo, če velja vzajemna zaščita v državi, kateri pripada (reei- prociteta). 3. Obstoj vzajemnosti -mora dokazati tisti, ki se hoče z njo koristiti. 7. Prehodne odredbe. § 41. 1. iKo stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati predpisi §§ 146., 151. in 154. zakona o zaščiti industrij¬ ske svojine z dne 17. februarja 1922. 2. Prav tako izgube pravno moč oni predpisi zako¬ nov, ostalih v veljavi, ki nasprotujejo predpisom tega zakona, zlasti predpisi iz zakona z dne 16. januarja 1896., drž. zak. št. 89 iz leta 1897., o prometu z živili in drugimi potrebnimi predmeti, zakona z dne 25. oktobra 23 1901., drž. zak. št. 26 iz leta 1902., o prodajanju masla, sira, masti in njenih surogatov, zakona z dne 17. marca 1007., drž. zak. št. 102, o označbi izvora hmelja in za¬ kona z dne 12. aprila 1907., drž. zak. št. 210, o proda¬ janju vina, vinskega kisa in vinskih mostov, zanona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije z dne 80. decembra 1921., »Službene novine« št. 5 iz leta 1922. § 42. Ko stopi ta zakon v veljavo, se sme zahtevati pre¬ poved kakšnega dejanja ali odprava s tem ustvarjenega nepravilnega stanja tudi, če se je ustvarilo dejanje s prejšnjim poslom pa povzročeno nepravilno stanje še traja. Vendar pa se sme zahtevati v tem primeru povra¬ čilo škode na podstavi tega zakona samo za škodo, ki se povzroči potem, ko stopi ta zakon v veljavo. § 43. Dokler ne stopi v veljavo zakonik o sodnem posto¬ panju v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929., so pristojna za civilne spore iz tega zakona obstoječa zbor¬ na civilna sodišča prve stopnje, ki so pristojna za trgo¬ vinske spore in odločajo po obstoječih predpisih, koli¬ kor niso izpremenjeni s tem zakonom. V pokrajinah, kjer zakon o sodnem kazenskem po¬ stopanju z 'dne 16. februarja 1929. še ni v veljavi, se uporabljajo prejšnji predpisi za pregon prestopkov, do¬ kler ne stopi ta zakonik v veljavo. § 44. 1. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi po preteku enega meseca od dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«. 24 2. Našemu ministru za trgovino 1 in industrijo pri¬ poročamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrb e za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedu¬ jemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 4. aprila 1980'. Aleksander s. r. Objava ministrstva za trgovino in industrijo ob uveljavljenju zakona o pobijanju nelojalne konkurence.* Zakon o pobijanju nelojalne konkurence, čigar izdaja je bila toliko pričakovana in ki ga je z zadovoljstvom pozdravil celokupni naš gospodarski svet, je objavljen v »Službenih novdnah« z dne lil. aprila t. 1. in je stopil v veljavo dne 11. maja 1930. Ustvarjen za pobijanje dejanj, ‘ki se v trgovini in industriji smatrajo za nasprotujoča dobrim običajem, in za ustvarjanje pogojev za razvoj lojalne trgovine in gospodarskega poslovanja vobče, je zakon naravno s poedinimi svojimi določili znatno zadel interese tistih podjetij, ki so se bavila s takim' načinom dela in poslo¬ vanja v konkurenci, ki se sedaj smatra za nedopustnega in pada pod udar zakona. Zlasti gre v tem pogledu za primere uporabljanja znakov in opisov blaga v tujem jeziku (§ 6. zakona), za uporabljanje obeležja tujega podjetja z dovoljenjem' lastnika tega podjetja (§ 11., od¬ stavek 2.) in za razne načine dela po sistemu premijskih poslov (§ 32.). Zaradi tega so se razna podjetja obrnila na ministr¬ stvo in zahtevala bodisi ustna ali pismena pojasnila o tem ( , kako bi se s čim manjšo škodo prilagodila novemu stanju stvari, ustvarjenemu z zakonom, in dobila zadosti časa za likvidacijo poslov, ki so bili zasnovani, preden je stopil zakon v veljavo. * Razglašena v »Službenem listu« z dne 7. julija 1930 St. '48/12. 26 Ministrstvo za trgovino in industrijo smatra glede na upravna vprašanja za potrebno, da nudi po zgoraj ome¬ njenih primerih, upoštevaje razloge zakona, zainteresira¬ nim podjetjem naslednja pojasnila: 1. V § 6. zakona je predpisano, da se označba ali opis blaga v tujem jeziku ne smatra za neresnično označ¬ bo o izvoru, če je pravi izvor blaga jasno in očividno naveden. V naši državi je ukoreninjena navada, da posamezna podjetja blago, ki ga proizvajajo v naši državi, obeležu¬ jejo z napisi izključno v tujem jeziku, brez označbe pra¬ vega izvora blaga. Tak način obeleževanja proizvodov domačih podjetij ni več dovoljen po gornjem predpisu, ker se smatra za neresnično označevanje izvora blaga. Zato se morajo domača podjetja sedaj ravnati po tem zakonitem določilu, in alko jim je potreba, da na svoje proizvode zaradi izvoza ali iz drugih razlogov postavljajo napise ali opis blaga v tujem jeziku, morajo tako blago opremiti tudi z označbo pravega izvora, ki mora biti jasno in očividno naveden. Stavljena so vprašanja, kaj se mora smatrati za jasno in očividno označbo pravega izvora blaga, ali je potrebno n. pr. vedno označiti ime tukajšnjega proizvajalca s krajem proizvajanja ali bo zadostno, da se samo na eden viden način označi, da je blago izdelano v naša. državi. Ker je to dejanski vprašanje, ki bo v danem pri¬ meru odvisno od mnenja pristojnega sodišča ali mnenja pristojnih zbornic, ki so dolžne dajati oblastvom pojasnila v dvournih primerih, ministrstvo v tem pogledu ne more dati obveznih navodil. Mnenja pa je, da hi bilo najbolje- navesti ime proizvajalne firme s krajem proizvajanja, ako pa ta kraj ni zadosti znan, potem tudi ime države. Ali bo tudi kak drug način obeleževanja zadosten, je odvisno od tega, kako se uporablja; pripominja pa se, da mora označba o pravem izvoru v vsakem primeru biti na zadostno viden način poudarjena in tako jasno nave- 27 dena, da ne daje povoda za dvoumnost ali zmedo glede njene resničnosti. Ob tej priliki se svetuje lastnikom naših domačih žigov, zaščitenih pri upravi za zaščito industrijske last¬ nine, ki obstoje iz napisa v tujem jeziku, da na take žige postavijo resnično označbo izvora, kadar puščajo -blago v promet, ako pa za to označbo na žigu samem ni postora, da mu dodajo hkratu etiketo kot sestavni del žiga, na kateri je označen resnični izvor. 2. Zakon je v § 11., točka 2., predpisal kot izrečni primer nelojalne konkurence, če uporablja konkurent v poslovnem prometu ime, firmo, posebni naziv, žig ali drugo zunanje obeležje podjetja ali obrti na način, s katerim se utegne ustvariti zmeda med potrošniki glede pravega izvora blaga ali dela, in daje možnost, da se za pobijanje takega postopanja sme vložiti tožba tako proti lastniku podjetja, kakor tudi proti povzročitelju zmede. V naši državi je dosti primerov, da uporabljajo posamezna domača podjetja za svoje proizvode ime, firmo, posebni naziv ali žig kakega znanega tujega podjetja z njegovim dovoljenjem in ne postavljajo pri tem označbe o pravem- izvoru blaga. Taki primeri uporabljanja obe¬ ležja tujega podjetja so sedaj prepovedani, četudi se vršijo z dovoljenjem tujega podjetja, ker -se s tem vrši nelojalna! konkurnca z ustvarjanjem- zmede med po¬ trošniki, ki mislijo, da kupujejo blago znanih tujih firm. Ker pa je z zadnjim- odstavkom- točke 2. § 11. zakona predpisano, da se gori označena tožba odbije, če se pravi izvor na blagu samem zadostno označi, je potrebno, da vsa naša domača p-odjetja, ki se na tak način poslužujejo obeleževanja svojih proizvodov, na njih zadostno označijo pravi izvor tako, kakor je pojasnjeno v točki- 1. te objave. Isto velja tudi za tista domača podjetja, ki so osno¬ vana kot podružnice velikih inozemskih firm in z njiho¬ vim dovoljenjem dajejo v promet blago, izdelano v naši državi, pod imenom, odnosno nazivom teh firm ali s 28 kakim drugim zunanjim obeležjem njihovega podjetja. V takem primeru morajo podjetja na blago, ki se pro¬ izvaja v naši državi, na viden in jasen način označiti njegov domači izvor. To velja tudi za žige inozemskih firm, zaščitene narodno ali mednarodno, ako se teh žigov poslužuje z njihovim dovoljenjem domače podjetje — njih podružnica — in z njimi obeležuje v prometu blago, izdelano v naši državi. 3. Premijski posli so po zakonu o nelojalni konku¬ renci prepovedani. Na osnovi § 32. zakona je prepove¬ dano v trgovini ali ob izvrševanju kakšnega dela ali posla gospodarskega značaja zaradi privabljanja potroš¬ nikov obetati ali dajati nagrado v denarju, blagu ali v kakršnikoli dragi obliki, in sicer brez ozira na to, kako se dobiva ta nagrada. Za dajanje nagrade s© -mora po mnenju ministrstva smatrati tudi to, kadar se daje blago za povsem nizko, samo pravilno ceno, ki ni v pravem sorazmerju z njegovo vrednostjo, ker mu je namen, pri¬ vabljati odjemalce za kupovanje blaga prti podjetju, ki to dela, in 'predstavlja dejanje- nelojalne konkurence nasproti ostalim konkurentom, ki se v poslovnem pro¬ metu ne poslužujejo tega sredstva za dobivanje odje¬ malcev. Zato ministrstvo ne -more dajati poj-asnilnih navodil na prošnje posameznih podjetij, kii se obračajo nanj -pismeno in zahtevajo pojasnila o -tem, ali se bodo izves-tni n-o-vi načini njihovega de-la, po svoji priliki novi načini dajanj-a -nagrade, smatrali za premijske posle ali ne. To so dejanski vprašanja, ki jih je treba p-repnstiti sodni praksi in običajem v poslovnem prometu, da ugotove, kako se mora ravnati s posameznimi primeri. V § 32., odstavku 2., zakona je jasno določeno, kakšna d-ela se ne b-o-d-o smatrala za prepovedane- nagrade, in po teh predpisih naj -se vsa podjetja v svojem nadaljnjem -delu ravnajo. Pri premijskih poslih je važno poudariti to, da -so se izvestna podjetja obrnila na ministrstvo s prošnjo in 29 izjavila, da je 'bil rak, postavljen za začetek veljavnosti zakona, tudi prekratek, da v tem roku niso mogla likvi¬ dirati svojih, poslov, zasnovanih po dokaj kompliciranem sistemu dajanja nagrad, in so zahtevala, da se jim pusti daljši rok za likvidacijo teh poslov. Daši ‘je pri določitvi roka za začetek veljavnosti zakona zaradi važnosti razmer, ki se z njim uravnavajo, bilo v začetku mišljeno, da je potrebno določiti daljši rok, vendar je v namenu, da se prepreči kaos, ki se je začel pojavljati v našem gospodarskem prometu zaradi vedno večjega razvijanja nesolidne konkurence, določena vacatio legis samo z enim. mesecem. Medtem se je takoj, ko je stopil zakon v veljavo, pokazalo, da je bil ta rolk v resnici kratek za likvidacijo poslov po premijskem sistemu, s katerim so se posamez¬ na podjetja doslej bavila in v kateri način trgovanja so angažirala znaten del svojega kapitala. To velja zlasti za podjetja, ki so se iz sile zatekla k temu sistemu, samo da ■bi mogla vzdržati konkurenco s tujimi podjetji, ki se tega sistema trgovanja že davno poslužujejo v naši državi. Daši je zakonu o nelojalni konkurenci namen, ustva¬ riti pogoje za lojalne načine trgovanja v poslovnem pro¬ metu, vendar njegov hitri začetek veljavnosti ne sme 'imeti za posledico velikih izgub, četudi le za majhno število podjetij v naši državi, ki so se bavila z označenim načinom dela, ki je sedaj po zakonu prepovedan, in zaradi tega se je smatralo za koristno, pustiti tem pod¬ jetjem primeren rok za likvidacijo poslov, opravljanih po premijskem sistemu, upoštevaje pri tem, da s predolgim rokom ne bodo oškodovani ostali konkurenti, ki se niso bavili s tem načinom trgovanja. V tem namenu je minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrstvom za notranje posle izdal vsem oblastvom občne uprave, v kojih pristojnost spada izvrše¬ vanje zakona c poslih premijskega sistema, navodila v tem smislu, da se v vseh primerih, v katerih je bilo blago s premijami prodano posredniku v trgovini, preden 30 je stopil v veljavo zakon o pobijanju nelojalne konku¬ rence, to je pred 15. majem 1980., sme to blago razširjati, oziroma ^prodajati potrošnikom najdalj še 6 mesecev potem, ko je stopil zakon v veljavo. Zakon pa ;se bo takoj uporabljal na prodajo blaga s premijami, ako je bilo blago naročeno po 11, maju 1930. Po preteku 6 mesecev od dne, ko je stopil zakon o nelojalni konkurenci v veljavo, t. j. po 11. novembru 1980. je prepovedana vsaka prodaja blaga s premijami, četudi je bilo blago prodano in dostavljeno posredniku v trgovini prej, preden je stopil zakon o nelojalni konku¬ renci v veljavo. Iz ministrstva za trgovino in industrijo, v Beogradu, dne 6. junija 1980., br. 934. Navodilo* ministrstva za trgovino in industrijo glede tolmačenja § 32. zakona o nelojalni konkurenci. Odikar je stopil v veljavo zakon o pobijanju nelojalne konkurnce z dne 4. aprila 1930. (»Službene novi ne« štev. 83'/XXXII — »Službeni list« z dne 31. maja 1930., št. 10/5), to je dne 11. maja 1930., sodošla z raznih strani, posebno od proizvajalcev čokolade vprašanja glede tol¬ mačenja § 32. o premijskih poslih. Ker je naša domača industrija, neobveščena o strogih ukrepih glede teh poslov, šele v zadnjem času vložila mnogo kapitala za nabavo nagrad, iki se hkratu z blagom dajejo potrošnikom, kar je bilo po trditvah proizvajalcev edino sredstvo za uspešno konkurenc s proizvodi tujega izvora, in ker posebno premije, ki so odvisne od srečnega naključja, da je kupljeno blago vsebovalo neko nakaznico ali bon, predstavljajo veliko vrednost, ki se po predpisih zakona ne more dalje dajati potrošniku, zaradi česar se od pro- izvajaea že izvršene prodaje v mnogih primerih na nji¬ hovo škodo preklicujejo, daje minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrstvom za notranje posle glede na pravilo, da zakoni navadno nimajo retroaktivne veljavnosti, vsem oblastveni občne uprave, ki so v smislu § 34 omenjenega zakona pristojna postopati proti pre¬ stopkom, storjenim po § 32, naslednje * Razglašeno v »Službenem listu« z dne 7. julija 1930., št. 48/12. . 32 NAVODILO: 'V vseh primernih, v katerih je bilo blago s premijami prodano posredniku v trgovini, preden je stopil« v veljavo zakon o pobijanju nelojalne konkurence, to je pred dnem 11. maja 1930., se sme to blago s premijami razširjati, oziroma potrošnikom prodajati najdalj še 6 mesecev potem, Ko je stopil ta zakon v 4 veljavo. Toda zakon se takoj uporablja na prodajo blaga s premijami, ako je to blago naročeno po 11. maju 1930. leta. Po izteku 6 mesecev od dne, ko je stopil zakon o nelojalni konkurenci v veljavo, torej po 11. novembru 1930., je prepovedana in dana pod udar zakona vsaka prodaja blaga s premijami, četudi je -bila prodana in do¬ stavljena posredniku v trgovini pred 11. majem t. 1. V Beogradu, 6. junija 1930.; br. 933. Minister za trgovino in industrijo: Juraj Demetrovič s. r. ! liO * // Hote y XXIV. zv.: Gradbeni zakon, broš. Din 8'—. XXV. zv.: Zakon o taksah, broš. Din 45.—, vez. Din 55'—. XXVI. zv.: Taksni in pristojbinski pravilnik, broš. Din 30’—, vez. Din 35—. XXVII. zv.: Uredba o sodnem poslovniku in Sodni poslovnik za sodi¬ šča prve in druge stopnje, z obrazci, broš. Din 30*—•, vez. Din 36'—. XXVIII. zv.: Zakon o občinah, broš. Din 8'—, vez. Din 15'—. XXIX. zv.: »Cestni promet«, broširan izvod Din 18'—, vezan izvod Bin 24"—. XXX. zv.: Učbenik zakona o državnem računovodstvu, broširan Din 8*—. XXXI. zv.: Uredba o spojitvi občin v Dravski banovini. — Uredba o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih od¬ borov v Dravski banovini, broš. Din 10'—. Sledijo nadaljnji zvezki. vseh mU ramke. uradne Mklam-. Ifrgjl ne,časopise, knjige, več/)cm "\jjgJr\miUsk hilvc in pečeni! TISKARNAMERKUR UyBl1ANA.GRIGOReieiVASI.23 < M-25-5l^ld&gvam:7IskarnalHetkur. V tiskarni Merkur izhajata med drugim: SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave Dravske banovine TRGOVSKI LIST strokovno glasilo za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja trikrat na teden ter velja celoletno Din 180'—, mesečno Din 15 — Skladišče PL V založbi tiskarm ZAKONI so izš Merkur /1 343 . 533 , 6 ( 497 . 1 )( 094 . 5 ) Leposlo' ji | , n Conan Doyle-Mulaček: 0143151 tektivski roman bi—-__ , __ Krefft: V oklopnjaku okoli sveta. V dveh delih; vsak del broš. Din 20—, vez. Din 26— oba dela skupaj broš. Din 40—, vez. Din 46— Ouida: Kneginja Zurova. Roman broš. Din 30—, vez. Din 35— Ouida: Farnmor. Roman broš. Din 28-—, vez. Din 35— P. Ripson: Marsove skrivnosti. Roman broš. Din 28—, vez. Din 35— Claude Anet: Arijana. Roman broš. Din 24-—, vez. Din 32— Clara Viebig: Babja vas. Roman, vez. Din 32— Al Jennings: Pesnik in bandit. Roman, vez. Din 35— J. Spicar: Martin Napuhek, Pravljična igra za mladino v petih slikah broš. Din 10— Radivoj Rehar: Popotovanje po zvezdi Ve¬ černici broš. Din 12— Radivoj Rehar: Pesmi o kraljeviču Marku, kart. Din 36— Razno: Pravila naših delniških družb broš. Din 15— Dnevnik za babice broš. Din 4— Porodni izkazi broš. Din 1— Bazne tiskovine po obrtnem zakonu. Ob naročilu je poslati denar naprej in za odpravo in poštnino še po 1 Din za izvod.